Politični ogled. Avstrijske dežele. Udje avstrijske in ogerske delegacije so se cesarju v Peštu predstaTili in predsednika: dr. Recbbauer in GoroTe sta vladarja nagovorila. Oba sta poudarjala, da so trdi časi, da je torej treba varčnosti pri držaTnem proračunu. V misel je bil Tzet tudi denarni ,,polom'', ki je ravno leta star in toliko bolj trmast, čim stareji postaja. Pred leta dni so se službeni jeziki kar medu cedili zarad ,,gospodarskega napredka" t liberalni državi, in zdaj — se ti goTorniki kislo drže zarad ,,poloma!" Tako se vse pod luninim Tplivom spreminja! Svetli cesar so t odgoToru poudarjali piijazne razmere z vnanjimi državami, in da so noTa poroštva temu pripridobljena. — Ker delegacije ob enem z držaTniin zborom delajo, so dotični poslanci zdaj t Peatu, zdaj na Dunaju. V gosposki zbornici sc je proračun za tekoče leto brez ugOTora sprejel. Obravnavali so ,,gospodje" tudi Tladno predlogo, ki naklada cerkTenemu premoženju Telik davek, namenjen cerkTenemu zalogu (Religionsfond). V imenu odboroTe manjšine staTil je knez L o b k o t i c predlog, da se Trže postaTa pod klop. V enakem smislu goTorila sta kardinala Scbwarzenberg inRaTscber, pa se ve da, bob ob steno metala. S 66 proti 20 glasom je bila postaTa za posebno debato odločena, pri tej pa ni bilo Teč cerkTenib zastopnikoT. Zbornica poslanceT je sprejela postaTe, po kterih se za Govnje-in Spodnje Avstrijsko, Solnograško, Koroško, Sleško in Moravsko uoTe zemljišne knige vravnati imajo. Omenjeni deželni zbori so namreč tudi pravico vravnanja zemljianih knig gospodom na Dunaji odstopili. MoraTska poslanca, dr. Srom in dr. Meznik, sta držaTnemu zboru odrekala praTico, Ttikati se v očitno praTico deželnib zborov, pa ni pomagalo nič; torej so moraTski in tirolski zastopniki pred obraTnavo teb postaT zbornico zapustili. — Štajerski dež. zbor je bil v tem oziru Tendar bolj možat, ter si je postavo za Travnanje zemlj. knig sam izdelal. V pretres je prišla tudi četrta konfesijonelna postava, ki vravnava ,Tnan j e praTiie razmere samostanskih družeb," to je: podmetuje Tse redovnike, ujib življenje in delovauje, ministru bogočastja, ki postane tako general vseh samostanoT, ktere nadziiuje, potijuje in razpušča. Poročevalec liberalne večine bil je dr. Razlag, ki se je tudi ob tej priliki močno trudil, da si olirani zaupanje liberalcev nemških kakor slovenskib. Pomilovanja Tiedni Razlag si je prilastil libeialcev puhle besede in je ž njimi skušal odbijati ugovore proti postavi, ki čisto preziva krščanske zaobljube in visoki pomen redoTniškega življenja, in kar je poglavitno : Tersko STobodo ! — Ministru Stremayru ni bilo tieba govoriti, postaTa je sprejeta za posebno pretiesovanje, o kterem pribodnjič nektere praT mikaTne reči povemo. Štajersko. Pri volitvi volilnib mož 27. apr. TVozenici jezmagala konservatiTna stranka, dasi so volili Tsi liberalci! in si je g. Šmid stiastno prizadeTal, TloTiti glase Vozeničke. V st. Primožu je izvoljen g. župuik; pa tem itak ni libcralne stranke! V Trbonjib je voljen znani Smidtovec, ki mu je vsaka druga beseda ,,paragraf!" VoliteT Tseb teb treh občin bila je zaTolj pomanjkanja Časa (?) t Vozenici! (Dopis.) Ogersko. Državni zbor je sprejel postaTO zastran notarij atstva. Poslanec Kapp je zahteval enakopravnost nemščine glede sedmjgraškib Saksoncev; Tisza, koloTodja levičnikov, ga pa pobija, češ, da bi to ,,krivica" bila, če bi kteri drugi jezik z magjarskim enako veljaTO imel! Ali ni silno smešno, da se še l.judje, ki drugim uarodom odrekajo narodne pravice, šopiiijo kot liberalci? Predlog praTični se ve da ni obTeljal, ker tega magjarska prevzetnost ne trpi; in tako imamo zopet noT dokaz, da je liberalno gospostvo pravo trinoštTO proti narodom, ki po nesieči nigo privilegirani. — Na dneTni red pride pribodnjič Tolilna prenaredba, kakor tudi t H rv a š k e m dež. zboru, ki^ se utegne skoro početi. Vnanje svet. Na Švicarskem je bilo glasoTanje za spremembo dosedanjega ustaTa (Verfassung), ki je kantonom varoval t verskih in občinskih kakor tudi narodnib zadevah STobodo. Liberalci so dobili s pomočjo protestantov Tečino, ter se bo na škodo samoupiaTi in ljudski svobodi iz zaTezne države ustvarila po kupitu liberalizma centralistična država, t kateri se liberalni poslanci od Tseh vetroT t skupnem zboru lepo vkup \rsedejo in po STOJi željo podirajo, karje njim na poti, čeraTuo je za ljudstvo dobro bilo.