Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Tetefon št. 113.
Mirina listu:		
Celo leto		12	K
Pol leta . , . * . ,	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih cena-nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 81.
Maribor, dne 12. julija 1909.
Letnik I.
Državni zbor zaključen.
Zadnji 'dnevi so jasno pokazali, da se v Avstriji ne da več vladati preko Slovanov irr* tudi ne preko Slovencev. Avstrijska vlada še nikdar ni iako krepko čutila. da: biva na jugu tudi slovenski narod, kakor zadnje dni. Minuli so tisti časi, ko nas je vlada naravnost prezirala in nam! le semitertje vrgla kako drobtinico. Slovenski narod zahteva istih pravic, kakor jih imajo drugi narodi,; «a,j prav tako plačuje davke, kakor drugi.
Bienerthova vlada je prejela zasluženo lekcijo od naših vrlih poslancev, zbranih v Slovenskem klubu. Baron Bienerth si gotovo ni mislil, da 1 odo naši poslanci ostali trdni kakor, skala.
Sedanji vladi, ki je Slovalpom tako sovražna, se nikakor ni moglo dovoliti pooblpstjMegp, vsakona, da bi" smela potem sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami, kakor bi se njej zdelo. Tako ^velikega zaupainja nikdar ne zasluži kabinet Bienert II,
Seveda pa pridejo vmes lijudjfe in med temi so tudi slovenski liberalci, ki obsojajo obstrukcijo naših poslancev, Češ, da je bilo na dnevnem redu državnega zbora toliko nujnih točk, katerih izvršitev se ne bi smela preprečiti z obstrukcijo. Dobro. Staviti si pa drznemo samo vprašanje, za koga so pa bile dotične .točke nujne, kedo bi imel v prvi vrsti korist, Če bi se izvršil ves delavni program državnega zbora in| koliko bi imeli Slovani, in posebno še mi Slovenci od tega. Ce bi naši poslanci pustili, da iz-peljfe vlada nemoteno svoj program, bi si» tem izrekli zaupanje Vladi, M Ifi oas Slovence m^rajše v topila v žlici vode. Naši; poslanci tega niso smeli storiti1 jn tudi niso storili in zaltd jim je hvaležen ves slovenski narod, izvzemši liberalne» generale in tiste, ki slepo itrobijo v njihov rog. Pa tudi (ti v srcu gotovo odobravajo taktiko naših poslancev, javno jim pa zato nasprotujejo, ker so jim nevošljivi, da so svojo poslansko dolžnost tako lepo in odločno izvršili.
Ker imamo že naše liberalce v mislih,, si ne moremo kaj, da ne bi napisali sledečih stavkov. Ko pri nas ne* [Štajerskem še ni h|ilo strank, ko smo Slovenci še skupno nastopali, se je vedno in vedno povdarjalo, da morajo poslanci radjkalpo nastopati proti )viadi in če ne gre 'drugače, vporab|itii _ tudi skrajno sredstvo -- obstrukcijo. Sedaj pa obsojajo to skrajno sredstvo in sicer le zato, ker so se ravno naši poslajnci poslužili tega sredstva, Ker Narodna stranka obstoji iz samih mladih radikalcev, bi človek mislil in pričakoval, da bo glasilo Nar. stranke
gotovo odobravalo radikalni nastop naših poslancev. A zmotil se je, kdor je pričakoval kaj takega. Ne bomo se tukaj še nadaljfe bavili z našimi liberalci, poskrbeli pa bomo na shodih, da bo slovensko ljudstvo natanko spoznalo, kako stališče so zavzeli na* ši liberalci v sedanjem boju proti avstrijski vladi.
Ministrski predsednik baron Bienerth dolgo časa ni hotel ničesar čuti o kakih pogajanjih z našimi poslanci. Konečno je pa moral priti do spoznanja, da ne gre drugače, kakor da sei poniža in se prične pogajati. Seveda so bila vsa pogajanja brezuspešna, ker na eni strani Bienerth in vladne stranke niso hotele sprejeti pogojev, ki so jih stavili naši poslanci, na drugi strani pa tudi naši poslanci niso hoteli in tudi niso mogli odnehati. Naravno tedaj, da so se pogajanja razbila in sledilo je zaključenje državnega zbora.
'Jeseni, najbrže še-le meseca novembra, bo zopet sklican državni zbor. Kako bo takrat, se danes še ne more z gotovostjo reči, vendar so pa vsi politiki mnenja, da tudi jeseni sedajnji (vladi ne bodo napočili solnčni dnevi. Kakšno stališče naj jeseni zavzamejo naši poslanci, [o tem naj odloči ljudstvo. Zato bo pa treba 'prirejati shode in na njih razložiti ljudstvu političen pjoložaj, pošiopahje našihl poslancev in delovabje Bienerthove vlade, pa tudi to bo treba povedati ljudstvu, kako žalosno vlogo sq| ijg-rali v sedanjem boju slovenski liberalni poslanci. — Prepričani smo, da bo ljudstvo- odobravalo ocllbdni nastop naših poslancev V' državjnem zboru in jih pozvalo, naj nadaljujejo zapričeti boj toliko časa, dokler ne dobi slovenski narod iste pravice, kot jih imajo drugi narodu
Politični pregled.
Pogajanja razbita.
Sobotni dan v državni zbornici je bil poln razburjenja. .Vse je napeto pričakovalo, kakšen uspeh bodo imela pogajanja. Slovenski klub je imel že v petek sejo, o kateri je izdal sledeči komunike:
Klubov načelnik dr, Šušteršič je poročal o razgovorih z zastopniki posamnih strank in z ministrskim predsednikom Bienerthom. Klub je vzel poročilo z zadovoljstvom na znanje, odobril postopanje svojih zauptatfkov1 tir. Sbsteršiča in Jlr. Kbrošca, se? jima zahvalil za vodstvo pogajanj ter jima izrekel zaupnico ter ju pooblastil za nadaljne klubove akcije. V razpravi se je splošno izjavljalo prepričanje, da je nastala za Bienerthovo vlado že kriza, ker ni mog-
la iz lastne moči izvesti program navedjenih državnih potrebščin,, marveč so jo v) zadjfiji turi izlpčjle vladne stranke iz politiških akcij. Kar se tiče politično strani glede na razprave zastopnikov Slovenskega kluba z vlado, se lje Šlo pre-cjf Vsem za» lp, poizvedeti, kakšno stališče zavzema ministrski predsednik z ozirom na ustanovitev slovenske pravne iakul-tete v Ljubljani, nadalje V zadevi, kako preprečiti aktiviranje ogrsko-bosanske agrarne banke, glede na parlamentarno obravnavo italijanskega vseučiliškega vprašanja in o razveljavljenju Plojjeve izvolitve de- « legatom. Glede na razveljavljenje Plojeve izvolitve je izjavil Bienerth, da v tej zadevi nima inference in da je Plojeva stvar razpolagati z mandatom, Baron Bienerth je nadalje izjavil, da vlada z ozirom na svoj temeljni sistem ne more dovoliti politiških koncesij za umaknitev nujnih predlogov,
V soboto so se pogajanja nadaljevala. Basirala so posebno na zahtevi slovanskih strank, da se onemogoči mažarska agrarna banka v Bosni. Slovanski akcijski odb*r je imel dogovor z akcijskim odborom večine. Odbora sta se sjedinila v tem, da bi se v torkovi seji predložil nujni predlog, ki naj bi imel pred drugimi nujnimi predlogi prednost in ki bi imel sledeče besedilo: Zbornica poslancev vztraja pri svojih sklepih, storjenih meseca marca in junija in hoče odločno svoji volji priboriti veljavo. Kategorično zahteva, naj vlada svoj popoln vpliv porabi v to, da se kmečka odveza v Bosni smatra kot javna zadeva, ki se izvrši samo z deželnimi organi, ter se vsa privatna podjetja pri tem izključijo in se dano dovoljenje takim privatnim podjetjem razveljavi, ne da bi mogla taka privatna podjetja za to zahtevati kako odškodnino.
Ko se je to naznanilo ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu, je on zahteval milejša besedilo. Posebno je zahteval dostavek, da se vlada, ako bi zahtevanega ne mogla izvršiti, ne more siliti, da bi odstopila. Slovanski akcijski odbor je pa tako zahtevo kratkomalo odbil. Nsto so se pogajanja definitivno razbila.
Ogrsko.
Cesar je s posebnim reskitiptom zopet imenoval Aleksajndra Wekerla za- ogrskejga ;miln,istrskega predsednika. Sobotna seja državnega zbora, v kateri je bil prebran ta reskript, je bila želo burna. Poslanec Hedervary je poročal v imenu imunitetnega odseka o imunitetni zadevi poslanca Novosela in je predlagal, naj zbornica izjavi,, da se je imuniteta tega ploslaincai kršila v toliko, da se. je izrekla sodba, ne da bi se od državnega zbora zahtevjala njegova izročitev. Poslanec Vlad (Rumun), pa je izjavil, da se je imuniteta, kršila že Tedaj, ko je bil aretiran Stavil je v item smislu predloig, fki' je' bil sprejet.
PODLISTEK.
Oče in sin.
(Nekaj za smeh. — Napisal Joško Bimbek.)
Dober dan, gospod! O moj Bog, niso oni Marko Lačnik, ako smem ponižno vprašati? Kot majhen, poreden deček ste zapustili očetovo hišo in sedaj se vrnete —
Marko: Kot velik, odrasel in ravno tako poreden fant po osemnajstih lejih., P a pokej trii vendar, ljubi moj Matija, zakaj so prodali moj oče posestvo na Ogrskem in se preselili semkaj v Slovenske gorice.
Matija: Ko so umrli vaša mati, bilo je očetu nat Ogrskem dolgočasno in prodali so [tamkaj, ker že nikdo ni hotel verjeti njihovim lažem, in sedaj životarimo tukaj že nad dve leti, oče pa Še vedno lažejo kakor pred. Odvaditi lagati jih nikdo ne more, zdaj so že 58 let stari, lažejo Še vedno tako, da že sami sebi verujejo.
Marko:	Jaz bom jim že odpravil to grdo na-
vado! Cerbodo govorili o mački, bpm jap o kameli, če bodo rekli, da jih je bilo tisoč, bom jaz trdil, da jih je bilo stotisoč. Skratka, prekositi jih hočem. Poskusil bomb Toda, Matija, prošlim te, molči o tem, da sem se vrnil v domači kraj, ne povej mojemu očetu in moji sestri nič, spoznala me tako ne bodeta, posdbno pa sedaj ne, ko imam to rano na licu, katero sem včeraj dobil, ko sem očetu —
Matija: Ko ste očeta rešili iz rok 12 roparjev. Ah, vi ste bili, gospod Marko? Da, 12 roparjev jih
je napadlo včeraj, tako so pripovedovali vaš oče, Jurij Lačnik-
Marko:	No ja, bila sta v resnici samo dva
lovca, ki sta skoro gotovo menila, da so moj oče divji lovec in sta jih pošteno namlatila, dokler jih nisem jaz rešil in tako sem prišel k svojemu očetu po sreči.
Matija: Ravnokar se oče vračajo iz lova!
Marko: Kaj? Iz [lova? Ce pa daleč na okrog ni videti nobenega drevesa, še manj pa kakega gozda ?
Matija: To je ravno! Bog se usmilit! Celi revir je majhna njiva, in vsakih 14 dni se zaleti semkaj kak zajec. Seveda oče govorijo o celih gozdovih, med-vedih, srnah itd.
Jurij Lačnik (pride v sobo): Hvala Bogu, da smol jdoma! Oho, moj rešitelj! Dober dan, gospod, dober dan. No, kako vam kaj gre? Ali vas še kaj boli rana po glavi? Da, 12 roparjev, prosim, to ni šala. In današnji lov še-le, škoda, da niste bili zraven, čudeže bi videli !
Marko: Nisem prijatelj lova.
Jurij: Ne? Obžalujem!!; 'Največje veselje mi je lov. Moja žlahta, Lačniki, smo vsi strastni lovci. Grom in strela! Ko bi vi le videli moje puške! Nekaj pušk imam, katerih samo ena je vredna 10 do
20.000	kron. Eno Še imam od starega, starega očeta, ki je ž njo streljal proti 'Turkom in Krucom. In prosim vas, ta sproži kar sama od sebe. Toda poslušajte me, kaj se mi je pripetilo danes. Mislil sem se že vrniti domov, kar naenkrat zajedam pred seboj 'belega zajica, ki se je od samega veselja preko-picaval. Seveda jaz hitro nastavim puško, pa takoj v istem trenutku sfrfloči v zrak 12 jerebic. Hitro
vzamem samokres, vstrelim zajca in ob jednem tudi vseh 12 jerebic.
Marko: Ni mogoče!
Jurij: Le počakajte, sedaj še pride nekaj. Ko vstrelim zajca, mu gre kroglja pri ustih notri, vza-di pri križu ven, naprej skozi stoletno lipo in na drugi strani -tri ure daleč proč še ubije medveda z desetimi mladiči,
Marko: Skoraj neverjetno!
Jurij: Le potrpite, najlepše 'še pride. Ko si de-nem puško na ramo in mislim itij gledat,, kako škodo je naredila kroglja, mi prinese moj pes, hektor, nasproti v ustih belega zajca,, 12 jerebic in medveda z desetimi mladiči.
Marko: Ta pa je lepa. Tega pa ne verjamem.
Jurij.v Saj pravim, nikdo mi že noče verjeti več in jaz vendar pripovedujem vedno le resnico. Tako sem na primer stavil pred kratkim, da bom v Mariboru pri Narodnem domu skočil črez Dravo.
Marko: Nekaj podobnega sem tudi jaz imel. Za Šest steklenic ljutomeržana sem stavil, da bom skočil od Ptuja črez Dravo do Ljubljane v gostilno „pri fajmoštru.“
Jurij, No, in ste dobili stavo?
'Miarkp: ;Ne, ko sem fekioČilj opazim v| zraku, da sem se premalo zagnal. Hitro se pomislim, obrnem se v zraku in hajd nazaj v Ptuj.
Jurij: Meni se je ravno isto pripetilo. Ko sem bil Se v zraku* se primem hitro zak vlrat ixi ušlesa in se potegnem na 'drugo stran, drugače bi pjai še utonil.
Marko: Že mogoče! Ko sem bil Še v Ameriki profesor ji n veletrgovec in sem zelo obogatel, podal sem se v Maribor. V Ameriki sem imel zvit,e|g|a in
Nato je nastal velikanski hrup, tako da je predsednik sejo suspendiral in takoj; odredil tajno sejo. V tajni seji je Justh prebirali kraljevi reskrlipt, s katerim je Wekerle zopet imenovan za ministrskega predsednika. Wekerle je izjavil, da smatra svoj kabinet kot prehodno vlado in da želi še pred jeseni odstopiti.
Cesar je svoje potqhajfe vr Išl, kakjor poročajo nemški listi, odložil. Sklenil je počakati konec debate o zopetnem imenovanju Wekerlovegai kab^netja na Dtunaju. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo še ta teden sprejel cesar ministrskega predsednika-We-kerla, da mu poroča o položaju v ogrskem parlamentu. Kakor se govori, cesar pred četrtkom ne bo odpotoval v IŠ1,
Nemčija.
Nemški državni zbor je sprejel finančni zakon tudi v trejtjem branju. Ker je s tem potekla provizorična doba državnega kanclerja Bülowa, se sodi, da bo Bülow že v četrtek zapustil svoje; mesto. — Vsled sklenjenega finančnega kompromisa se v državnem zboru niti ppslovil ni. Dosedaj Še ni nič znatnega, kdo bo njegod nasledniki Cesar jel samo splošno izjavil, da bo njegov kandidat i„vsem strankam zelo prijeten.“ Največ upanja ima baje državni tajnik v notranjem ministrstvu Bethma|en-Jdollweg.
Veleizdajniški proces.
Pričelo se je velezanimivo zasliševanje glavne priče in povzročitelja celega procesa 'Jurija Nastiča.
Branitelji z dr. Hinkovičem na čelu ugovarja-jo, da bi se zaprisegel Nastič.
Ko jim odbjje predsednik ugovor, vlože vsi ničnostne pritožbe.
Predsednik nato začne izpraševati Nastiča, ako so predloženi originali avtentični.
Nastič: Primerjati jih hočem s posnetki.
Ko je primerjal originale s faksimili, je priznal, da so avtentični in prosil predsednika, naj mu dovoli, da jih obrazloži.
Predsednik mu to dovoli.
Sedaj Nastič obširno pripoveduje o Statutih in trdi, da je jeden del od njih pisal Milan Pribičevič lastnoročno. Ko je bila ona afera z bombami, je on omenjeni Statut oddal črnogorski vladi, in ko se je pričeio gibati v Cetinju, je on prosil, naj se mu vrnejo statuti. On se je baj, da bi mu avstrijska vlada ne plustilaj zapjeniti jih,\ ter je prosil Vukotiča, naj mu jih pošlje. (Tedaj je on bival v Zagrebu in mu je prinesel originale Statutov dvorni brivec črnogorskega kneza, Ta človek mu jih je izročil na hodniku hotela. V Pešti se je nato) kiest^L' )s časnikarjem Steinhardom, kateremu je dal spise hraniti. Nekega dne mu je pisal Steinhard iz Zemuna, da je prišel tja državni pravdnik in je njemu dal Statute in druge spise. „Wiener Allgemeine Zeitung“ je nato pisala o teh Statutih, a o tem bo že Še bolj natančno govoril. Masaryk je trdil v parlamentu, da so ti dokumenti podtaknjeni in Mitrovič je trdil, da obstoji origirtjil M nemškem jeziku. Potem se tudi trdi, da je črnogorski knez prodal moj Statut dunajski vladi. Vse to je neresnica.
Predsednik:	Pripovedujte nam vse natabko,
kar vam je znano o tej obtožbi.
Nastič: Moram opomniti, da se cela kampanja vrši na mojo škodo. Meni se zdi, da feem jaz priča obrambe in obtožbe, ali s to razliko, da mi državni pravdnik veruje. Meni je težko preje odgovarjati, dokler (ni SzVeldejno grafološko mnenje! Zaitpj jaz prosim, naj se preje potrdi avtentičnost teh dokumentov, potem bom šele jaz govoril.
Predsednik: Na ono, kar vam časopisi natve-zujejo, na to se ni treba ozirati. Vsekakor bom pa * lo
dobro dresiranega psa, Pazi mu je bilo ime; ta pes mi je vedno’ iz tabaktrafike nosil par sto kil finega duhana.
Jiiirij: Moj lovski pes — Šipsl) — igra gosli, tamburico, duraka, tarok, pleše polko.
Marko: Prosim, pustite me, da povem dalje ce-
lo reč. Preselil sem se torej v Maribor, in ko sem drugi dan hotel imeti zopet duhana, dam psu jerba-šček, in ker ravno nisem imel drobiža, mu dam 100-kronski bankovec ter ga pošiljem vi mesto, da bi mi ga za par vinarjev kupil. Pazi gre hitro >— in ne pride več nazaj, laz čakam —f (Čakam,, psa pač ni od nikoder. Se le črez četrt leta slišim zunaj pri vratih cvite)nje in tulenje, todprem vrata in kdo je tukaj? Pomislite — Pazi — moker kot miš. Moj Pazi je Šel namreč takoj na južni kolodvor, si kupil karto v Ameriko, kupil tamkaj Šnoljteca in po isti poti zopet prišel nazaj.
Jurij (za-se tihoj»: Ta vrag pa laže, da se vse
kadi.
Marko: Zadnjič sedim v verandi v Narodnem domu in si naročim buteljko dobrega ljmomeržana. Želj ep sem hi V grozjno, ker sem za za|utrk pojedel pöi jjsefntipi slamnikov. Natakarica, jslabotjno dekle, ni mogla potegniti zamaška iz steklenice; nato vzamem jaz steklenico med kolena, potegnem z vso močjo zamašek ven, pri tem pa koči močno jz steklenice zamašek v mene, vrže me v zrak kot raketo in letim proti jh(gs.i,i kjer mi pri Krškem, kjgj* so fimjeji top-ničarji^rožpe vaje, prileti krogjlja iz' Stopaj V meine s tako močjo, da padem v Jadransko morje in me požre morska riba.
Jurijr Gramska pukša, £a je pa lepa!
(Konec prihodnjič.)
jaz že preskrbel ldnenje veščakov zai pasa vašega preslušanja. .Odgovarjajte mi jasno in se smete obračati na vse in se braniti.
iNftslič: Konstatiram, da so vse te afere izzvane po mojih zaslugah. Gotovi srbski krogi so bili zadeti v moji brošuri in so dvignili gonjo proti meni, da diskreditirajo moje trditve.. Trdilo se je, da sem agent provokater, vohun, kateri kuje zarote in prodaja potem njih tajnosti drugim. Govorilo se je tako tudi o mojem očetu in dedu. Kdor pa pozna bosanske razmere, bo pa vedel, da je to nemogoče. — Moj oče je bil do okupacije trgovec,' a po okupaciji je postal pa uradnik v pio)li|ti(öhi službi. Zato je pa on vohun. To je smešno. Potem bi moral biti tudi Adam Pribičevič vohun, ker je v politični službi. Jaz sem bil rojen v Sarajevu, a ko je moj oče p o s-. G ravnatelj deželnega muzeja v Mostam, sem šel jaz tja in sem Hudi tam dovršil gimnazijo. Študiral sem pozneje na Dunaju, ali radi nekega slučaja sem zapustil študije, ter se vrgel na politično polje. Tu sem se razigovarjal’ z ljjudmi, sppznjal/ šem se z dr. pi-mi tri j e vičem in sem skupno z njim delal. Dejalo se mi je, da sem jaz provociral Štrajk v Sarajevu. To je zlobna laž. Slučajno sem se seznanil v Sarajevu z upraviteljem nadškofijskega zemljišča Grgo Lesi-čem. Stadler je imel takrat ravno radr kmia nekega mohamedanskega otroka veliko ljudstva proti sebi. Lesič je mene pozval k isebi in mi dejal, da je tožil Stadlerja za 50.000 K, katere mu je q|n' posodij. .Ojn je pozneje zahteval svoto nazaj, pa je ni dobil. Razjarjen radi tega je poklical mene in dr. Dimitrijeviča ter nam predložil razne dokumente, katere sem jaz prepisal in pozneje objavil (v brošuri. Stadler je tožil Lesiča radi kraje dokumentov. Svrha moje knjige je bila, napraviti] mržnjo mohamedoincev	proti
Stadlerju in njegovi stranki. Ker pa brošure nisem mogel izdati v Bosni, sem pa Šel v Belgrad. Torej ni res,	da	bi šel	v Srbijo kot agent provokater. Tudi ni res,	da jbi	jaz po naloigu bfcs^nske vlade	ijn-
sceniral nemire v Sarajevu. V Sabacu sem dobil priporočilno pismo od trgovca Milanoviča na predsednika srbske skupščine Jovanoviča, ko sem mu pokazal rokopis svoje brošure. Jovanovič me je poslal k ministru Bašiču. Ta me je sprejeli d syojjßjm stajno-vanju, ter mi je rekel, da naj uredim z Jovanovičem vse, knjiga se bo tiskala na državne stroške.
To se je tudi zgodilo. Izzvati sem hotel Stadlerja,	da	bi me	tožil. Vrnil šemi se v Sarajevo	ali
on me	ni	tožil. Pozneje sem Šel zopet v Srbijo,	ob-
čeval veliko s častniki in opazil, da Srbija podpira na tihem gibanje v Macedoniji. Tio me je privedlo do tega, da sem jel misliti, da podpira taka gibanja tudi po drujgih krajiji. Jugoslovanski klub je prirejaj večkrat razstave, začel sem se zanimati za nje’ga.( Več društev je, ki imjajo nalogo, na terorističen način delovati za neosvobojene Srbe.
Raznoterosti.
Plojeve iutrigei pri (MplifvU V delčgjacijet Kr-ščanško-socialni poslanci štajerski odločno zatrjujejo, da jim je dr. Ploj pred volitvlijo povedal, da je on nominiran kandidatom od skupine slovenskih poslancev štajerskih; seveda je to popolnoma neresnično, ker je bilo razmerje glasov pri skupni seji 4 za dr. Benkoviča, 3 pa za dr. Ploja. Ko so nemški poslanci zvedeli, kako jih je dr. Ffioj na likalnice speljal, pozvali so ga, da odloži mjandat in prepusti mesto dr. Benkoviču ali dr. Korošcu, odklonil je, cinično to zahtevo, ter se krčevito kakor klošč drži mandata.
Dr. Benkovič kot pravni zastopnik občine Mi-halovec pri Dobovi je posredoval pri ogledu, odrejenem v svrho določitve smeri, v kateri naj se Sava regulira. To zadevo liberalni listi grdo pačijo; zato jo pojasnimo javnosti. Stavbmsko vodstvo je namreč začelo pripravljalna dela za regulacijo Save na skupnem zemlji|š|ču mihaloviških pošesftnitkojv!, ted(aj na zasebni lastnini s tem, da so delavci začeli sekati in trebiti grmovje na skupnem zemljišču Miha-lovčanov, kateri nikdar niso bili vprašani, ali to dovolijo ali ne, ali zahtevajo odškodnino. Mihalovčani so bili opravičeni, zoper erar takoj tožbo radi motenja njih posešti vložiti: toda njim se je obljubilo, da se bode poravnalo storjeno napako ter jih dobro odškodovalo zavzeta jim zemljišča, ako z ozirom na velike stroške ne bode mogoče doseči, da se novo-regulirana Sava izpelje ob kranjski meji, ne pa Čez njih zemljišče. Pooblastili so dr. Benkoviča z ureditvijo te zadeve;; ita je vložil vj imenu Miihalovčanov kot interesentov prošnjo, da se vrši ogled,, da se načrt regulacije zvrši tako, da bo Sava tekla ob kranjski meji, v nasprotnem slučaju pa naj se oškodovane Mihalovčane za odstop posestvo primerno odškoduje. Dr. Benkovič je pri dotični komisiji nastopal kot pravni zastopnik Miihalovčanov ter v smislu vodnega zakona zahteval, da se Mihalovčanom, oziroma njemu kot njih zastopniku, povrnejo stroški, katere je erar povzročil. Seveda je vr.i tega tudi svoj upliv kot državni poslanec g as lavi i na primernem mestu; samo ob sebi umljivo, da za ,-voje osebno posredovanje pri namestništvu, oziroma ministrstvu, ni niti vinarja zahteval, ampak le za s\ oje posredovanje kot zastopnik p'i ogledu in za pismene vloge; gotovi izdatki njegovi in njegove pisarne seveda niso bili mali. Liberalni listi pa stvar zavijajo in pretiravajo, kar se da. Kadar bodo liberalni celjski odvetniki toliko potov in vlog zastonj storili, ko-
likor, jih je in bo dr. Benkovič za svoje volilce in tudi klijente, potem bodo šele imeli pravico svoj nos v tuje zadeve vtikati; kdor pognal dip Betakovičevo odvetniško pisarno, ta to tudi dobro ve, zato pa se jezici liberalnih listov le smeje. jVj kratkem bodemo imeli priliko priobčiti nekoliko slik iz ekspenzov dr. Božiča in dr. Kukovca, in bodemo pri tem primerno osvetili vso podlost očitanj celjskih listov.
Šaleškim mladeničem! Zora vstaja, dan' se dela!: Dan se dela v nepreglednih vrstah mladeniških in nedeljo za nedeljo pristopajo nove čete" čilih bojevnikov, pod prapor Zveze slojvafnskihf mladeničev. Kosajo se posamezni kraji med seboj in tekmujejo, da bi dali veliko število v mladeniške vrste. V nedeljo dne 18. julija pa se zbere, prvikrat, a tokrat toli veličastji e je, divizija) mladeniške armade v Šaleški dolini, da tudi ona priklopi svoje močpe bataljone veliki'' mladeniški armadi. Vabljeni ste ta dan vsi vrli katoliško-narodno misleči mladeniči v Skale.-Pridite, da se spoznamo, da se navdušimo za naše vzore in cilje!, Na mnogoštevilno svidenje! Na volar!
Nedeljski počitek Vs odvetniSkliv in notarskih pisarnah v Celju je zagotovljen vsled izjave celjskih gospodov odvetnikov in notarjev, da|so pripravljeni, dati svojim uradnikom Štiri tedne po tozadevni objavi v časopisju,:r pri občinskih uradih in cerkvah, popoten nedeljski počijtek. Z ozirom na to izjavo8 so sklenili lodvettiišiki in notarski uradniki na svojem posvetovanju dne 10. t. m., da to izjavo gospodov šefov takoj objavijo na zahtevani način in odlože napovedano stavke^ do dne, ko se ima uvesti popoten nedeljski počitlek v odvetniških in notarskih pisarnah^
~ Zadružni tečaj priredi Zadružna zveza v Ljubljani za duhovnike in učitelje. Tečaj se bo vršil drugi teden meseca avgusta. Udeleženci naj se cimpreje priglase in eventualno izrazijo tudi svoje želje glede čas? če je primeren in Če bi kazalo, da se vrši deset dni, ne pa samo en leden.
Imuniteta poslancev., Ker so bite v! /državni zbornici vedne pritožbeiikadi kršenja imunitete po sodiščih, je izdal justični minister dr. Hochefoburger na deželna nadsodišča natančna navodila, kako imajo postopati, da ne bodo sodišča kršila imunitete poslancev.
Iz sodne službe. Prestavljeni so sodniki dr. Ludovik Kaspar iz Pliberka v Cmurek, dr. Ivan Premšak iz Laškega v Maribor, dr. Karol Weingerl iz Ljutomera v Ptuj, dr. Friderik Kratter v Laško. Sodnika sta postala avsknl-tanta dr. Rudolf Schmidt in dr. Izidor Fuchs.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje bode letos, kakor kažejo prijave, veličastno. Romarji se opozarjajo, da pravočasno naročijo karle, da jih ne dobe prepozno. Obenem se romarjem naznanja, da se karte za brežiški vlak lahko kapiju in po pošti naročijo tudi pri vlč. g. Frančišku Špindlerju, kaplanu v Brežicah, kateremu se lahko vpošlje denar, in ki bode potem tudi razposlal naročene listeke. — Za celjski romarski vlak se karte naroče pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Grajska ulica štev. 2. Pod tern naslovom se dobe karte tudi za brežiški vlak, pa boljše je, da se karte za brežiški vlak naroče v Brežicah pri gosp. kaplanu Franč. Špindlerja. V Maribora se dobijo karte v tiskarni sv. Cirila.
Gospodje katehetje, pozor! Ko je deželni šolski svet v Gradcu podaljšal počitnice za ljudske šole na deželi na 2 mesca, je odtegnil katehetom, močno skrbeč za gmotni blagor štajerske dežele, odškodnino za odpadlih 14 dni šolskega leta. Letos pa so se počitnice zopet preložile in traja šoIsko leto 1908, 9 ne 10 mescev, ampak ll1/* mesca. Zdaj pa deželni šolski svet molči kakor zid. Naj se toraj napravi za vsako dekanijo posebna prošnja na deželni šolski svet, da se odkaže katehetom remnneracija za l1/2 mesec šolskega poduka in to prošnjo naj podpišejo vsi gg. katehetje vsake dekanije in jib potem izročijo našim poslancem.
Zaupnica ..Slovenskemu klubu“. Odbor „Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“ je sklenil pri seji, dne 8. t. m., soglasno sledečo zaupnico slovenskim poslancem v „Slovenskem klubu“: Odbor „Katoi. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“ odobrava odločno taktiko „Slovenskega kluba“, so mu zahvaljuje za možat nastop, zlasti klubovemu predsedniku dr. Šušteršiču in poslancu Grafenauerju ter poziva klub, da zaupajoč na ljudstvo, ki stoji za odločno slovensko delegacijo, vkljub vsem ostudnim osebnim napadom nemških in slovenskih vladnih listov vztraja neomakljivo v bojn za pravice slovenskega naroda.
Badeni umrl. V petek, dne 9. julija je zadela kap bivšega ministrskega predsednika Kazimirja grofa Badenija v vlaku, ko se je peljal iz Karlovih Varov proti postaji Krasne. Koje prišel vlak na postajo Krasne, je bil Badeni že mrtev. Badeni je bil dne 2. oktobra 1895 imenovan od cesarja ministrskim predsednikom Bil je do leta 1897 na krmilu vlade. Ko je izdal jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, so nastopili Nemci proti njemu v najljutejšem boju. Temu navalu se je moral umakniti 28. nov. 1897.
■v
Štajersko.
Umrl je v petek 9. julija prejšnji župan v Maribora, inženir Aleksander Nagy v starosti 75 let. Mariborskemu mestu je načeloval 16 let kot župan. Mestni svet ga je imenoval častnim meščanom in imenoval tudi eno ulico po njem. Nagy je deloval kot inženir dolgo časa v inozemstvu, posebno na Turškem, kjer je bil odlikovan od sultana z Medšidije redom. Pogreb Nagyjev je bil v nedeljo popoldne.
Maribor. V sredo zvečer ob 8. uri priredi S. K. S. Z. zabavni večer v hotela Alwies, pri katerem sodeluje mešani zbor. Vsi somišljeniki dobrodošli!
Hotinjaves „Kjer gori, pomagamo, kdo trpi, ne vprašamo!* je geslo, po katerem blagodejno delujejo
slovenske požarne brambe. Razim človekoljubnega namena pa imajo požarne brambe tndi namen skrbeti za dobro, zdravo zabavo svojih članov. Tudi naše društvo priredi vsako leto lepo veselico v prid društva. Včerajšnja veselica je v vsakem oziru dobro vspela, poleg domačinov je isto posetilo mnogo gostov iz Maribora, — zastopan je bil v velikem številu telovadski odsek in pevski zbor S. K. S. Z. — Ptuja, Slov. Bistrice in konjiškega okraja. Veselica je bila ljudska veselica v pravem pomenu besede; petje, godba, srečolov, šaljivi ribji lov, bitka s konfeti itd. je zabavalo mlado in staro. Načelnik požarne brambe je pozdravil navzoče goste in z veseljem povdarjal vez med mestom in kmeti, v imenu občine je govoril župan poslanec Pišek, ki je napil telovadnemu odseku in pevskemu zboru ter pozival mladino k organizaciji. V imenu S. K. S. Z. se je za lep sprejem in pozdrav zahvaljeval g. VI. Pušenjak, ki je pohvalno omenil delovanje požarne brambe v Orehovivasi, jedine s slovenskim povoljnim jezikom v mariborski okolici, povdarjal odločno narodno mišljenje občanov narodno zavedne občine, nazdravil njenemu županu in želel, da društvo in občina v istem smislu deluje tudi v bodoče. Vrl slivniški mladenič Kolman je v kratkih jedernatih besedah orisal boj Slovencev v öt. liju in prosil navzoče, da po svojih močeh prispevajo za Št. Iljski Dom. Nabralo se je 15 K. Veliko ogorčenje je vzbudilo postopanje učitelja Poljanca, ki je že imenovan za učitelja v ot. liju, ki je odklonil vsak prispevek za Št. Iljski Dom z motivacijo, da on daruje le za liberalne namene. Ogorčenje je bilo tem večje, ko se je zvedelo, da so navzoči Nemci in oni krogi, ki se internaci-jonalne imenujejo, vsi darovali, jedini liberalni učitelj Poljanec je z neprimerno motivacijo odklonil vsak prispevek. Ker že zdaj bojkotira Slovenski Dom, ga bo dosledno tudi, ko bo zgrajen in lahko si mislimo, kam bo ta liberalni učitelj v Št. liju zahajal. Občinstvo je priredilo burne ovacije št.-iljskim Slovencem in glasno demonstriralo proti nečuvenemu postopanju bodočega šentiljskega učitelja. Slišati je moral ta „narodnjak“ take, da bo vse življenje pomnil. Deželni šolski svet mu bo gotovo dal pohvalo, če to zve, Südmarka in Sehulverein se bodeta nanj spomnila, šentiljski Slovenci pa mu bodo priredili sprejem v „Südmark-hofu“, ker on bojkotira Slovenski Dom že sedaj, ko se začne graditi. Lojalno pa moramo priznati, da je bila cela demonstracija naperjena le proti učitelju Poljancu, proti drugim učiteljem nismo imeli povoda demonstrirati.
Vsa prireditev, tudi konec, je pokazala narodno zavednost občinstva, sočustvovanje z obmejnimi brati in le želimo več takih prireditev. Vsem vrlim neustrašenim Slovencem, ki imajo srce za naše obmejne brate, pa kličemo krepek gasilski pozdrav „Pomozi Bog!“ in na veselo svidenje prihodnje leto !
Slov. Bistrica. Veliko narodno veselico priredi slovensko izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza v nedeljo 18. julija tega 1. na vrtu hotela „Avstrije“. Spored:
I.	Slavnostni govor (Dr. Anton Medved); II. Opominj k petju, poje mešani zbor; III. Igra (igrajo mladeniči);
IV.	Detetu, poje mešani zbor; V. Igra (igrajo mladenke); VI. Naša zvezda, poje mešani zbor. Vmes igra slovenjebistriška narodna godba, potem je prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30. vin. Ker je čisti dobiček namenjen za narodne namene, uljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
Ptujske novice. Davica v mestu še vsdno ni prenehala; v torek dne 6. t. m. je umrl petletni Vinko Jazbec, sin tukajšnjega postiljona. — Zadnje dni sta tukaj umrla Karol Purgaj, bivši gostilničar in hišni posestnik, in Franc Vigec, vpokojeni c. kr. vojaški inženir. — Deželni odbor
V	Gradcu je določil, da se mora plačati za vsakega bolnika v ptujski in mariborski bolnišnici v 1. razredu 8 K,
V 2. razr. 6 K, v 3 razr. 2 K na dan. — Dne 8. t. m. se je sklenilo šolsko leto na vseh mestnih šolah z običajno sklepno slovesnostjo. — Ustna matura na ptujski gimnaziji bo dne 20. in 21. julija; oglasilo se je za zrelostni izpit 16 učencev.
Sv. Barbara v Halozab. Hud boj se je vnel za našo občino, ki obsega okolice Dolane, Cirkuljane in Brezovec, in voli v vseh treh razredih skupaj 12 odbornikov.
V tej občini je edino še Ploj zadnjič zmagal bomo videli, če zmagajo zdaj tisti, ki so se zanj pehali. Prvi razred ima 13 volilcev, drugi 45, tretji pa 204. Tisti, ki so zadnjič posestnika v Gradiščah prigovarjali k odstopu od vere za 300 K, so pridno na nogah, ter letajo od volivca do volivca prosit za stari odbor, ki ima baje slabo vest. Kako se bo boj izvršil, bom še sporočil. V Slatini, kjer se tudi vrše v nedeljo d. 11. t. m. obč. volitve, upamo, da pojde Vse gladko.
Sv. Duh-Loče. Po smrti dosedanjega zdravnika A. Rosina je tukaj izpraznjeno mesto okrožnega zdravnika. Služba je že bila razpisana v listu „Oesterr. Aerztekammer-blatt“, v katerem se med drugim omenja, da zdravniku ni treba znati slovenski, češ da vsak v tem okrožju zna nemški. Ta trditev je gola laž, ter ima namen, privabiti nemškega zdravnika, s katerim bi se naj tukajšnja nemškutarja vkrepila, ljudstvo pa, ki po ogromni večini ne zna nemški, naj bi svoje zdravje in življenje zaupalo zdravniku, ki ga ne razume. Proti temu odločno protestiramo iz stališča človekoljubja, pa tudi zato, ker se zdravnik plačuje po veliko večini s slovenskim denarjem v obliki okrajnih doklad. Razun tega je tukajšnje mesto okrožnega zdravnika slovensko posestno stanje. Dosedanji zdravnik je bil namreč zaveden Slovenec. Pozivamo slovenske zdravnike, da se pobrigajo za to mesto. Dela in primernih dohodkov bo dovolj. Će se ne motimo je že stalne plače okoli 2000 K.
Šmarje pri Jelšah. Dne 9. t. m. popoldne ob pol 3. dri je vdarilo v hišo gospe Tančič. Strela je poškodovala dimnik in streho, od koder je šla skoz strop, kjer je napravila dve luknji, v stanovanje g. davkarja Orožna. Gospa je ravno okno zapirala, ko švigne strela v sobo. K sreči ni bilo večje nesreče, kakor da je gospo nekoliko omamila in prestrašila.
Na Vurbergu se je vršilo v nedeljo 11. julija poučno zborovanje mladeniške zveze bralnega društva. Shod je prav lepo vspel ob obilni udeležbi krepkih vurberških mladeničev in udov bralnega društva, kateri so pazno sledili izvajanjem govornikov. Kot govornika sta prišla tajnik Z. S. M. Josip Šut, in Šiška iz Maribora.
Celje. Na trgovinski Soli sta letos samo dva učenca napravila izpit z odliko in oba dva odlikaša sita Slovefnoa, namreč: RpJjjert/ '(Kjomp^n in, Henrik Kislinger.
Mozirje. Liberalni Tonek, načelnik naše liberalne posojilnice, je silno hud na celjsko Zadružno zvezo, ker je na zadnjem občnem zboru sklenila, da se mora ves denar odslej nalagati v Celju. Sedaj ne bo preostajalo nič drugega, kakor ves denar dvigniti iz drugih zavodov in naložiti v Celju ali pa — izstopiti iz Celja. Saj se še nahaja v Ljubljani tudi liberalna zveza! ?
Koroško.
Prevalje. Tukajšnji namestnik postajenačelnika Aich-berger, je zagrizen nemški nacionalec. Delavcem ki porivajo vozove na progi, je prepovedal govoriti slovenski. Pismeno prepoved so morali delavci podpisati. Kaj si ne upajo vsega ti-le železniški uradniki! Postajenačelnik, miren in vesten uradnik, najbrž o tem ne ve ničesar, ker je na dopustu. Kaj reče k temu ravnateljstvo južne železnice? Ali bo nacionalnega uradnika pohvalilo ? Uradnik nima pravice, prepovedovati delavcem pogovarjati se v slovenskem jeziku, zato pa delavcem v tem ni treba poslušati Aichbergerja. Naj le skusi zaraditega katerega odpustiti!
Matura na celovški gimnaziji. Izmed 32 abiturientov je 7 Slovencev, ki so vsi napravili maturo. Ti so: gg. Božič, Čebul, Lakner (z odliko) Marsel (z odliko), Potočnik, Ruprecht in Vinternik. — Izmed 480 učencev na celovški gimnaziji je komaj 81 Slovencev. To je pač premajhno število za naše razmere. Stariši pošiljajte svoje sinove v srednje šole.
Pliberk. Razpisano je mesto pisarniškega uradnika v 10. ali 11. činovnem razredu pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Prosilci morajo znati slovenski in nemški. Prošnje je nasloviti do 31. julija t. 1. predsedništvu deželnega sodišča v Celovcu.
Celovec. Tepeži v Celovcu niso nič kaj redkega. V gostilni Kolman pri Celovcu je znani pretepač Scheffler začel brez vsakega povoda nabijati s palico nekega Lattacherja, kateremu pa udarci po glavi niso prav nič prijali. Zato je potegnil nož in pehnil napadalca, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — V torek zvečer je prišel v malo zakotno kavarno pri špitalski cerkvi pijan delavec in udaril domačega sina s polenom po glavi. — V gostilni Götz pri kolodvoru se ga je nalezel neki živinski trgovec iz Beljaka prav pošteno. Potegnil je iz žepa listnico, polno papirnega denarja, in jo vrgel na tla. Poželjivo so začeli grabiti po njej trije tički, pa si v redarjevi navzočnosti niso prav upali. Speljali pa so moža na prosto: Gostilničarju se je zdelo to sumljivo, šel je moža iskat s kolesom in ga je našel blizu Knocha v Št. Rupertu. Rešil ga je sumljivih tičkov in spravil na vlak.
Šmihel pri Pliberka. Poročila sta se na dan sv. Cirila in Metoda g. Andrej Kumer, pd. Čerčej, tajnik vogrskega izobraževalnega društva, z gdč. Lizo Vauti, Vautinovo na Dobrovi in g. France Rakeb, pd. Rakeb na Blatu z gdč. Alojzijo Srienc, Srienčevo istotam.
Šmiheisko izobraževalno društvo je založilo narodni kolek. Rodoljubi, segajte pridno po njem!
Zvabek. Kmet Mlakar na Suhi je izgubil iz Pliberka domov gredoč 800 kron, katere je našel kmet Zdovc iz Žvabeka in mu jih vrnil. Kot plačilo za svojo poštenost si je smel izbrati pri Mlakarju polovnjak najboljšega mošta.
Borovlje. Kak dirndaj je bil, in kako so letali žan-darji, ko je pred leti zasmodil nekdo pri mostu viseče frankfurtarce. Na zadnji nemški slavnosti pa se je javno blatilo, trgalo in zasramovalo slovensko trobojnico, katero so sneli raz Šajnikove lipe nemški junaki na ukaz župana vpričo boroveljskega redarja. Seveda trobojnica marsikateremu vzbuja vest, da je tudi on rojen Slovenec, da je postal odpadnik, izdajalec svojega lastnega naroda!
Pliberk. Smihelska hranilnica in posojilnica je kupila v našem mestu veliko hišo,, nekdanjo pivovarno, kjer se napravi Narodni dom. Ob enem je začela v{ /tej hiši poslovati nova posojilnica! za Pli-čerkL (Tiudjf slovenska oblina Bjato dobi v tefj hi'äi svojo pisarno. Dosedaj v Pliberku ni,bilo slovenske gostilne, dasl jle mesto le umetno nemško, a okolica popolnoma slovenska. Slovenci so se zbirali vsak torek pri ,,kroni.“ V Pliberku bi laihko shajalo več slovenskih obrtnikov. Mesto ima lepo lego s senčnatimi sprehajališči v ozadju (ter je posebpo- vabljivo za letoviščarje.
Kranjsko.
Slovito Postojnsko jamo je obiskala minuli teden večja družba iz angležke vzhodne Indije in Siama. Eksotični gostje so bili tako navdušeni od naravnih krasot postojnskega podzemeljskega sveta, da so izjavili, da kaj enakega Še niso videli.
V Laverci pri Ljubljani je umrl po kratki bolezni znani veleposestnik in vinotržec Karel Lenče, v najlepši moški dobi 47. let.
Gospodinjsko Šolo bo vstanovil deželni odborvRep-njah na Gorenjskem. Šola bo na ta način urejena ko vrhniška šola. Podučevale bodo čč. šolske sestre, ki imajo v Repnjah svoj samostan.
Matura na ljubljanski realki se je vršila od 5. do
8.	julija. K izpitu je prišlo 32 abiturijentov, med njimi 15 Slovencev. Dva Slovenca sta napravila zrelostni izpit z odliko.
Deželna vinarska zadruga se bo v najkrajšem času ustanovila. Zidruga je že registrirana in se pripravlja na ustanovni občni zbor. Njena naloga bo, spra viti J vina
kranjskih vinorejcev na širši trg. Vstanoviti bo treba seveda tudi krajevne vinarske zadruge po vipavskem zgledu, da bodo podpirale deželno vinarsko zadrngo.
Zrelostni izpit na I. državn. gimnaziji se je pričel dne 5. t. m. Maturiralo je iz A oddelka 15 Slovencev, med temi 4 z odliko. V B oddelku se je pričela matura v četrtek.
Primorsko.
Tržaški deželni zbor oziroma občinski svet misli vlada razpustiti. Tako poročajo laški časopisi. Ta razpust je vlada sklenila izvesti istočasno z razpustom goriškega deželnega zbora. Ta vest seveda ni tako verojetna, ker je bil tržaški deželni zbor oziroma občinski svet šele pred kratkem izvoljen. Toda nemogoče to ni, ker vladi ni všeč, da ima med 80 poslanci kar 57 laških iredentovcev in ker so se baje vršile nerednosti pri volitvah.
Delavski list prenehal. Socialdemokraški „Delavski List“ v Trstu je prenehal izhajati, ker je izvrševalni odbor socialdemokraške stranke sklenil opustiti svoje glasilo.
Soča je hudo narasla vsled obilega dežja, ki je padel v zadnjem času. Že nekaj let ne pomnijo ljudje, da bi bila tako velika voda. Od Solkana dalje so nastali veliki poplavi. Mnogo čolnov in drugih stvarij je narasla voda odnesla pijonirskemu oddelku v Št. Andrežu. Vojaki so naporno delali, da so si rešili še ostale čolne in naprave. Posestnikom blizu Soče je voda odnesla seno, ki so ga imeli na senožetih.
Nemštvo na Goriškem narašča odkar se je otvorila državna železnica. V Gorici ne zadostuje Nemcem več njihova šola na Bertolinijevem trgu, postavljena s podporo Südmarke in Sehulvereina. Imenovani društvi se pripravljata, da ustanovita novo ponemčevalnieo blizu državnega kolodvora. Südmark bo štela zanjo 4300 K, berolinski Sehulverein pa 4000 mark. Slovenci, dobro si zapomnimo, s kakšnim denarjem zidajo Nemci šole na naši zemlji.
Novo vrsto strupenih gob, ki so bile do sedaj še neznane, so zasledili na Krasu. Največ jih je v štanjelski okolici. V teh gobah so dobile nenadno naravnega sovražnika kobilice, katere napravljajo letos, kakor že znano, ondotnim kmetovalcem ogromno škodo. Ta goba uničuje namreč kobilice ravno kakor že znana strupena goba „Empusa museae“ jeseni muhe. Nameravajo jo v odpomoč kmetijstvu umetno razširiti in razmnožiti po celem Krasu.
Razgled po svetu.
Bogastvo japonskega cesarja. Vladar japonske dežele vzhajajočega solnca je eden naj bogatejših na svetu. Glavni viri njegovega bogatstva so državne akcije in obligacije, zemljišča in gozdovi. Gotovino je naložil na 262 OOO delnic pri raznih društvih in te delnice reprezentirajo vrednost nad 92 milijonov jenov. Vsaka jena je vredna 5 kron našega denarja. Razun tega ima še cesar obveznic za 20 milijonov. Vsa njegova zemljišča in gozdovi so precenjeni na 500 milijonov jenov. Naposled še palače, dvorci in vrtovi v vrednosti 253 milijonov. Iz državne blagajne dobiva japonski mikado samo 3 milijone jenov kot civilno listo.
Živ zakopan je bil deset dni, delavec Petersoli v predoru, ki se gradi na novo v St. Gallenu v Švici. On misli, da je bil pod zemljo več mesecev in ne nekaj dni. Sedaj je nevarno obolel. Lotila se ga je mrzlica. Vendar se zdravniki nadejajo^ da ga ohranijo pri življenju.
Samomor v blaznici. V Mauer-Oehlingu se je na nekem drevesu obesil umobolni odvetnik dr. Viktor Gerbert-Hormann. Sprehajal se je po vrtn, a ko je opazil, da ga nihče ne gleda, se je obesil. Preden so ga našli, je bil že mrtev.
Kje se največ pije. Nedavno je bila otvorjena v Ženevi na Švicarskem protialkoholna razstava v svrho, da se razvidijo posledice pijančevanja. Ta razstava je dokazala, da se največ in najbolj pijančuje na Francoskem in Švicarskem, a najmanje na Finskem in Norveškem. Na Švicarskem se opaža, da se od leta 1885. sem mnogo manje pije, ko se je pa preje. Največjo zaslugo za to imata dva protialkoholna društva, ki delujeta med ondotnim prebivalstvom. V enem društvu so zjedinjeni sami moški, v dragem pa same ženske. Ali razun tega se trosi še danes po celem Švicarskem okoli 300 milijonov frankov na leto za pijačo in le 200 milijonov frankov za zdravo in redilno mleko in za potreben kruh. Leta 1903. je bilo v tej mali deželi 23.202 krčem, tako da pride na vsakih 1000 prebivalcev 7 krčem.
Zionistiške kolonije. Zionistiško gibanje med Judi po celem svetu stremi za tem, da se vsi Židje naselijo v svoje posebne kolonije in da žive odločeni od drugih. Zionisti so prosili turško vlado za dovoljenje kolonizacije v Mali Aziji ali Mezopotamiji. Že pod staro vlado so Zionisti ponujali visoki porti velike svote za odstop zemljišč, pa je bila njih prošnja vedno zavrnjena z motivacijo, da bi taka kolonizacija samo prelaz in podlaga k osnovanju samostalne židovske narodne države. Kiamil paša je dejal, ko je bil še veliki vezir: Mi smo prej krivo napravili, da smo pustili armenskemu vprašanju, da je prišlo na površje. Sedaj naj bi pomolili pa še roko zionistiškemu vprašanja, da bi začelo rogoviliti. Iz tega razloga so osnovali zakon, koliko časa, da smejo tuji Židje prebiti v Palestini, namreč šest mesecev. Pod novo sedanjo vlado so Zionisti obnovili svoje zahteve, a zdi še, da se jim na nikak način ne bo dopustila kolonizacija v Mali Aziji ali v Mezopotaniji.
Lastnoročno pisanje Petra Velikega. Lastnoročno pisanje Petra Velikega so našli v obliki ukaza v arhivu gubernijske uprave v Arhangelskom. V teh pismih razlaga ruski car in reformator trgovinske pogodbe z raznimi evropejskimi državami. Mnogo pisanj je že precej poškodovanih. Vsa pisma bodo zbrali skupaj v zbirko Petra Velikega in jo bodo objavili na dan proslave 25 letnice bitke pri Poltavi.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Restavracija xxxxg » Slikar m pleskar
arodni dom Franc Divjak
Absolviran peteiolec išče primerne službe. Naslov pove ured-
ništvo „Straže“.
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhov-ščini. Cenik zastonj!_________127
Növozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi -ilačilnimi pogoji v Mariboru pro-Kje, pove upravništvo lista.
132
S
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayer-gasse 36.	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 8 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
2 nčenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob jnž. žel.	129
V trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primemo za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
SV 100 kg ovsa stane 14 K
če se en del ovsa nadomesti z mo-lasin Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasiDa ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 85—40°/o sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg Btane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
v üas*ii»orifi.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba tečna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor» Selška ulica 2.
55
oooooooooo
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethcfova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
rVomnfnnP 8 slovenskimi ploščami, čistim in ‘JTI ctlilUlUIlU jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Edina narodna steklarska trgovina
Pran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa debele.	Ia drobu#
W$ISr 0@f*kvei%i slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
4^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ "V božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih jr ^ potov itd. vse na posebno trpežno platno in v # jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- ^ ^ kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje g ^ poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- ^ doje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po jr dogovoru in brez vse konkurence.	23 ^
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
ata
■■
am
s®
mm
p5
a;
-------------------------a
Cerkvsni in sobni slikar in pleskar V
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
JfO
Za ttak&ip priporočam® tvrdko -»c
M. E. Šepec, Maribor
C^rajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisaöe, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Z
X
X
z
X
z
X
z
X
mm
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. ... Slovensko platna m. . .	.
Savinsko platno m. ... Vojašto platno m. ... Domestih platno m» hko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
oooooooooooooooooooooooooogg
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stolno ulico štev. 6. oo	oo	oo
OOOO OOP OOOOOOQOOOOOO OOOOO OOP