i
obertnijske
#
narodske
Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po postí, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v saboto 19. septembra 1857.
Gospodarsko
kladavci so pri tem dobro živeli. Ne le v Ljubljani, ampak ob celi veliki cesti se je vse gibalo in služilo, zlasti mnoge Da letosna sosa ne zakoplje gospodarjev v dvojno in gostivnice so bile na terdnih nogah. Pa kako se je že to
si nekteri pomagajo, na pr. izver- vse premenilol Brodnik hodi klaverno ob bregovih
Save, na
trojno škodo, čujte, kako
stna gospodinja na Vinskem gradu. Namesto goveje živinče	kterih je se pred kratkim oholo rêci mogel, da teče na
prodati, za ktero se zdaj komaj 15 do 20 fl. dobi, ga domá	Horvaško voda, nazaj pa vino. Ob veliki cesti gleda go-
zakoljejo, eno za drugim. Ker usnjar za kožo 10 do 15 fl.	stivnik s kislim obrazom v svoje dvorišča in na predhišja,
dá, ostane loj in vse mesó za 5 do 7 fl. Kaj pa počuejo s	kjer zdaj trava zeleni, kodar so pred kratkim trope težkih
tolikim mesom ? Razrežejo ga na kose, ga osolijo, skvasijo, kónj taptale in bale nad balami ležale. Ob Savi, kjer so ça po spečenem kruhu v toplo peč denejo,
da se toliko
bile pred nekimi leti le málokomu še pota znane, in čez
speče, da dobi meso precej čversto skorjo in je dovelj ljubljansko močirje derdrajo hlaponi s tavženti in tavženti suho. Če bi premalo bilo, spet nekaj peč zauetijo s kakim sla- centi blaga obloženi.
T>
Za božj

kaj nam bo začeti
tarnajo manji
spediterji, nakladavci
m drugi, ki so z njimi vred doslej
krom
bim protjem ali rožjem, in ga bolj popekajo. Dovelj pečeno meso sbranijo v kište. Do poletja preterpí kaj lepo, je prekuhano prav ukusno in tudi juha še dobra. Ker funt takega mesa na 2 do 3 kr. pride, bo to prihodnje leto velika
velika pomoč, ko bode gotovo cena govedine močno po- sovanja pod rebri spravili. Odgovor jim dati je silno težko, skočila«	zlasti ustim, kteri so doslej v domišlíi živeli, da so imeli
z „letečino" mastovati navajeni bili, ko so drugod s pirjem v oblicah — če so ga imeli — žeiodec kemaj z va
Kaj pa z lojem? Lepši loj (kteri ni po črevih) raz
samo oni „privilegium"
druge skubsti io zmajhnim trudom
režejo, razcverejo, ocverke odberejo in ga med zasek ali si velike dobičke dobivati. „Udaj te se v nove med zabel tako vlivajo in mešajo, da je vsakega pol. Ta me- iu prevdarj sanira n/m a pri jedi nobenega krivega ukusa.
db
mod
kako si bot
t
Z.
P
dbe v korist ob
jim bodi edini odgovor
(Sadjoreja.) Cot ta priporoča, da se morajo po
3
pavce debele drevesca, kadar se presajajo v drugi kraj
5
4
ravno
Komur je Bog dal dnarjev in bistro glavo, si bo v
obertníi odškodbe
iskal; dosedanj
voznik naj se pa oklene
tako staviti, kakor so poprej stale, to se pravi, da naj se z vso mocjo kmetijstva in obertnije, in slednji bo v
bila poprej proti severju ober- kratkem čutil, da mu božja previdnost z novimi naredbami
tista stran drevesca
ki
njena
j
tudi pri presajenji proti severju postavi, una stran ti »i naklonila nesreće in zgube, ampak blagoslov, če tudi ne
nasproti pa proti jugu
Gosp
Di trn ers misli, da bi mogli
mahoma
prodaj
drevesc vselej zaznamovati stran drevesca
proti
Kmetijstvo daje večjemu delu naših rojakov živež.
To
kteri je obernjeno bilo, to je, severno alijužno, izhodno ali ee deli v poljodelstvo, živinorejo in drevjorejo. zahodno, ker po njegovih skušnjah drevesca v rasti zaosta- Da Krajnci svoje polje z veliko pridnostjo in s prav velikim
ako se dru
©
obernj
sadij
>
rastle
terdi v 7. zvezku letošnjega leta 1857
Vredništvo „mesecolista za praktično sadjorejo",
»
kakor so iz začetka trudom obdeljujejo, ne more nihče tajiti. Pa temu nasproti
, da hvale vredna pridnost in vse terp-Ijenje našega kmetijstva ne bo na tako terdne noge spra
pa
moramo očitno reči
da
drevesca
ce
lUIUI V ( . Z-VCZiMl iciUiSUjcga ICI a iuui, ua uivt i/rvu, vv-	s--/ -----1?" --------j----------------- »------ ""a"
ravno se tudi drugač oberujene sadijo, kakor so spervega vila, kakor je v druzih deželah, n. pr. v Lombardii in na
^	TàT _	^ I	1 11	Iv	V#	# t •	i •	«
rastle, se ravno tako Ndobro obnašajo in čversto rastejo, ka
Nemškem, dokler se bodo naši rojaki branili spoznati

da
kor če bi bile tako posajene bile, kakor so poprej rastle. mora jajce sedanjih dní vec vediti kakor puta. Koliko so
3rejci to reč poskusili, današnje kmetijske orodja drugačne, kakor so bile pred 50
Prav bi bilo, da bi praktični sadj
in s časom svoje skušnj
po
5?
Novicah" na znanje dali
Nekoliko
stanji
na
kmetijstva Krajnskem
(Daije.)
m
obertnijstva

Kakor smo rekli, se velik del prebivavcov naše dežele s prevaževanjem blaga in kupčije peča. Zlasti je dala špe-dicija ljudém in živini marsikaj — dostikrat prav pičlega
in tudi vec letmi? Koliko si prizadeva kmet svoj svet zbolj šati? Razkosovanje zemljiš ne pripuša kmetom, dovelj živine rediti, da bi gnoja přidělal, kolikor ga potřebuje. In kako ravná kmet še s to mervico gnojá! Najtečneji del gnoja pride pri marsikteremu gospodarju v nič, preden na polje pride, itd. Enako se godi z živinorejo in drevjorejo.
Novice" ne prenehajo, kar so začele izhajati, v tej
r>
zadevi učiti in pridigovati
pa, Bogu bodi potoženo!
zaslužka, še vec pa
zlasti živini
terpljenja. Počasno
se je gibalo doslej to življenje po dvéh potih, ki se v Ljubljani križate : blago iz druzih delov svetá in obertnijski izdelki po cesti med Dunajem in Terstom, žito io sočivje pa večjidel po Savi in Ljubljanci od Zaloga do Ljubljane, da-
le
preveč imajo gluhih poslušavcov. Kmetijska družba se trudi in trudi kmetovavccm z djanjem in besedami s perstom kazati, kje da jih čevelj žuli ; pa tudi ona meče skorej večidel bob v sténo. *
Od kod izvira vse to? Naravnost moramo reči: Iz
?
pa na kolih v Terst; nekaj pa tudi skozi Gorensko na Koroško. V Terst in Sisek iti, ni bilo nikomur težavno
kdor je imel tacih opravil.
Treba je bilo pa, preden je blago počasi na namenjeno mesto dospélo, tajisto muogokrat prekladati. Kupec in na-
tega, da nasi rojaki, derzeci se starega kopita postav ne poznajo, ktere nam dobrotijivi Stvarni k po naturi oznanuje. (Dal. sl.)
*) C. k. krajnska kmetijska družba je pretečene dní razpisala po-vabljenje, naj kmetovavci sinove v kmetijsko šolo pošiljajo
( k 72 Pis.
Zavernjemo v tem ozéru na razglaěanje v „Oglasniku
listu „Novic".
298
»
Zdravilske stvari
t
razodel, ime ,,C
91
za 1. 820; dalje se to itne
nahaja vec ali manj v starjih listinah. To ime je ocitno
(Griža in driska). Ker huda griža in driska sèm sneto po starem latinském C
po
in se je morebiti
ter tjè nemilo razsaja iu ljudem ni pov*od zdravnikove po-	rabiti že za cas rimskega gospodstva. Imé Carniolia je
moči pri rokah, povémo lahko sto in stokrát poterjeuo po-	namreč toliko kot mala Karnija, kakor je že Valvazor spo-
moč. Opek ali cegel se razbeli ali saj močno segreje, se	znal. Tako se je utěsnila imenovati stran poleg gornje Save,
dene na kaki skledici v nastranjak (Leibstuhl), pri prostih	od Navporta memo Emoue do Adranta ali Troján, ki se je
v kak podoben predert sedez ali v kropjacn, potem se vlijó odtergala od Norika in Panonij
w ow^ ť v —---r....................t\f--7 r v------* *VV VUVV/lhMlM VU 11UIIUU i li a «uuu.jc, iu pritaknila k Itálii; una»
3 ali 4 kaplje (kanci) terpentinovega olja na razbeljeni be je namreč stare Karnije, in je pred ko ne z njo vred
tišaia
opek in bolnik se hitro
ali odejo ogernjen, da včs puh po njem gré. Cez 8
toliko gol — cez njega vsede, da saj deloma, imela enake stanovavce. Kar v Jeruzalémském
ta lij anske
se mu gor po životu puhtí, pa od tal do glave tako v plajs
10
potopisu pri postaji Adrautu stoji
od
mej
i n
minut se vleze v
posteljo, da se ne
ke (Ma
'	----- - ---V--,	J.IU1JUO.
razhladí. To se storí po pa zadeva le golo osko mejo teh dvéh dežel
Adrante ; fines Italiae et Norici), tisto
ne pa tretje
----------------«	*> '	r	r -	.w	•« VJ "	vi.v li	I,
do 3krat na dan; zraven se jé kaj mlečnega, da se dežele vmes; ime Krajna se na to ne more
Drugi-tretji dan bo zdrav,
črevom hitreje žleza nadomesti. ako bolezen ni bila zanemarjena
silo, pa ne, da bi zavoljo tega kdo zanemari! z dra vn i ko
Ž.
pirati
v o pomoco
i
ker griža in driska si niste vselej ene.
Drugo ime se nahaja v listinah pervih nemških cesar-To hvetujemo le za jev, ki so splch pisaue v latinském jeziku; in sicer se na-
peljuje s pristavkom, da je po domače ali po ljudski besedi (vuigo, vulgari vocabulo). Tako se bere: Chreinmarcha
!. 974, Ch
1. 989. C
9
Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice
1. 1058. Ch

Spisal P. Hicinger
1040, Kraina rekel, iz teh listin se kaže časom domače med Slovenci ; na ko
i 1. 1004, 1040, iu zopet pa I. 1156. Marsikdo bo
da je bilo imé Kraj
pred

druzega se namrec
smé misliti pri besedi po dom
?
P
lj udsk
Tako
Ne kaže člověku, se naravnost mešati v veliko pravdo utegne reci po eni straui; po drugi strani bo blezo dru
mški cesar je slo ače ali li uds ko
zastran „Sarmatov Limigantov",
ker bi ga kmalo uteguilo kaj zadeti. Nekoliko od straní pa bi se morebiti vendar smelo vprašati, in bi komu ne slo precej na zgubo.
gace
Pomniti se mora namreč
da
ko pač težko imenoval za dom
/. Ali „Kranjsko
u
Kdo bo razločil to vprašanje
ali
»
Krajnskou ?
Doslej
ali za drugo se ni
ljudstvo so bili Nemci, Slovenci so bili ptujci ali sužnjiki, pripoveduje naj se še toliko, da slovenski knezi so kdaj pred cesarskim prestolom govorili po slovensko. Pomniti se kaže, da spri- mora dalje, da lastne imena se v tistih listinah nahajajo
«	\	«	V • « I	V I t	t 1 I t •	A t	^-^f «	m
m
čevanje za p
ženo, ampak se je naglo le na koreniko segalo. Narpoprej se mora tukaj vprašati ga imena je poterjena med prostim s stvom? Severnozahodna strau Slovencov, to je, Gorenci
Korošci, Primorci
bilo natanko razlo- večidel po nemski obliki; tako razun Chreinmarch
m
in pome : Ktera lovens k
Ch
stoji
oblika te- ne pa Topol
Veldes ne Bled, Dobbelgogesdorf,
ali Dep
ljud
ven, ne pa Predd
aiavas, in zopet Nevvenho Tu se lahko sprevidi, kaj je pi
>
sarj
pomenila beseda pod
namrec po
pravijo Kransko ali Kranj
r _	. . Y	.	...»
9
južno- ne po latinsko, pa tudi ne po slovensko. K
n
izhodna stran, to je, Dolenci in Stajarci, pa klicejoKraj
V V «
n e m š ko", se je pa
v staronemscim
k
ali K
Razloček je nekaj dvomljiv. Naj se pa R
S
tako lahko reklo, kakor se je govorilo
9
L i ub
9
kar je zdaj R
S
pomni, da južnoizhodna stran sploh ondi rabi kjer se po lastnii slovenskega jezika izgovarja n;, n. pr. koju ali celó koj namesti konj, terpleine namesti te m li en i e. celó
p e 1j e m
Leo b
(Dal. si.)
Na ktero stran se po takem razsodba obraća? Bazan profitera slovenskega naroda naj se vpraša sosedni
Potni listi
»
Horvat, Italijan iu N
Italijan razuu la C
Horvat pravi Kranj k
tudi il C
K
IV.
i
priprosti Nemec K
coló G
ali le
i t
Na ktero stran se bo tukaj sodilo?
njac,
celó il Crag
učeni Nemec K Toliko namreč vémo, da slovenskih imen noben ptujec toliko ne spreminja kakor ravno Nemec.
Veudar doslej je bila navada, deželo med dvojno vejo
južnih i
Preljubi moj
: Od Kranjskoštirske meje.
Od vira Savine sem potoval do ustja njenega. Brate! res znamenita je ta reka S a vina. Akoravno mala, vendar služi štirskemu Slovencu za obilno tergovino. Letos, ker
ima
malo vode, vozijo
pogosto na većih mestih s konji šaj-
pnénih planin in poleg gornje Save ležečo sploh ke gor od Celja, kjer že več vode se najde, ker se v njo
to je, za deželo, ki je na kraji tukaj stekate rečici Voglajna in Hudi uja.
Kraj brega
razlagati za Krajno,
druge slovenske zemlje. Vprašati se mora: ali je to terjeuje Savine najdeš dvoje toplice, in sicer v Laškem in pod
temeljito? Pervič, je li res, da je dezela poleg gornje Save La s kim. V Laskem je kupil toplice gosp. profesor Stein na pokraj ni slovenskega sveta? Nad njo so rošci, za nio
)
v severji Ko- in sozidal velik hram z 40 hisami za toplične goste. Stein proti zahodu Primorci, pred njo proti izhodu Sta- je rojen v Siezvig-Holsteiuu in je bil pervlje profesor na
jarci. Iu pod njo proti jugu? so, ali so bili Dolenci kdaj se dolenska stran ni štela k pokrajuj,
9
zakaj
vseučelišču Kielskem. Danska vlada ga je ob službo djala.
ki
je
zvala	ker je bil mocen protivnik dansčine in branitelj nemšcine.
Chreinmarcha ali Marcha Carnioiae, temuč k po-	Zavoljo njegove učenosti ga je poklicala naša slavna vlada
krajni, ki se je imenovala Ma rc ha V in o dor um, sloven-	na dunajsko vseučelišče, kjer učí narodno gospodarstvo ska stran. Drugič: ali se oblika Krajna
nahaja kje med (National-Oekonomie). Laški terg je prijeten in bode po to-
prostim slovenskim narodom? Na Štajarskem poleg Sotie je pličnih gostih zmiraj bolje se povzdigaval.
____*	m	v	¥T	•	•	V	V è	t	i • * ss*	i
majhna stran tega imena;
P
s v. L
v Kraj
9
Posebno zivo je vse na ustji Savine
pri
55
Zidanem
# •
Ali se je pa večja stran, ki leži ob porečji gornje mostu". Tù, kjer pred nekoliko leti je stala samo ena hiša,
pravijo.
Save, kdaj klicala, ali se še za Kraj
med prostim narodom kliče sadaj najdeš malo mestice, in kadar bode dodelana želez-
Kdo vé? bo pravda kmalo dogna
nica zagrebška, bode pri „Zidanem mostu" gibanje in ter
Pa, se bo djalo, tako se prederzueš vprašati? ali ni v žeuje, da bo kaj.
Res
da
starih pismih in bukvah tega imena brati? — se mora ta reč nekoliko pretehtati. V latinskih spisih se nar-pred bere ime „Carniolia" pri Pavlu diákonu v zgodbah Longobardov za 1. 744, dalje pri letnikarji, ki ga je Berti
Sadaj še je viditi na Savi dosti kranjskih ladij, ktere se razločujejo od ladij drugih brodarjev po svoji ozkosti in dolgosti; za nekoliko let bodemo težko takšnih ladij ua Savi vidili, ker roba bode se vozila na železuih vozéh.
299
n
Zidani most" je mal Babilon. Najdeš tukaj Taljane,
Iz Cmureka na Staj. 15. dan t. m.
Romaje v
Čehe, Nemee itd., kteri so zaostali in se po brezuljkih tu- Marija-Cel sem se preskerbel z drobižem, misleč, da bodo kajšnih gorá v malih bajticah naselili.
?
Vrisk in pisk hlaponov, křič in bič vozarjev me je gnal dalje v mirniše kraje in sicer v Lok o. Tukaj sem bil nekoliko ur na novi masi novoblagoslovljenega mašuika, in sem poslušal, kako so si strici zdravje napijali, in slovenski
kakor je drugod navada, vse ceste z berači zarobljene. Ali vès zavzet ne zagledam, ne najdem ne na nobenem potu daljne okolice, ne v tergu samem nobenega berača. Le v ostarijo so se nekteri tihoma prikrali. To kaže, da se
m.
mladenci pevali.
»
eiu deutsches Lied aus deutschem Herzen"
po
Ker „Novice"
Iz Loke sem obiskal ljubeznive
pri
v R
h
. in tako stopil na drago zemljisče Tvoje domovine, preljubi moj Beloves! Različne misli so se križale po moji glavi, ko sem na kranjsko zemljo stopil, vendar, ker Ti moje liste belemu svetu izročujes, nočem Ti ovaditï, kar me
V «
muci
v
gla
in v sercu. Vendar ene misli Ti nemorem
zatajiti. Mislil sem si, da bi se lahko se več na Kranjskem storilo za razvitje národnega slovstva in življenja, kakor se stori, ker na Kranjskem bi se nasla moralna in materialna
ki je zato razvitje potrebna, vendar vse to se ne zgodi
moč
tej zviti mestrii dá mišica zdačno prerezati.
v	*
V Cernem Verhu 10. dan t. m.
rade govore od ljudskih sol, naj povejo tudi nekaj od sole v Cernem Verhu nad ldrijo. Ta šola je dobila po velikem prizadevanji v. č. gospod dekana Idrijskega in ondotnega okrajnega predstojnika prav prostorno in lično novo šolsko poslopje. Pri stavi te šole sta se srenjski župan, Janez Hladnik, in srenjski svetovavec, Anton Plešnar, mnogim zabavlja-vam vkljub kaj poterpežljivo in neutrudljivo za hitro izde-lovanje poganjala, za kar jima gré res prav lepa hvala upati je tudi od njunega prizadevanja in njune zdrave pameti za šolo in srenjo, da se ne bota pred odpočila, dokler ne
9

iz same
plasljivosti! Pred kom bi se plašili v solah m v javnem životu pripraviti maternemu jeziku ono mesto,
ktero
mu
gre

Nas presvitli Cesar
ljubi
kakor
oce
vse svoje narode, in ravno berem zlate besede, ktere bodo
radost iu veselje izbudile v sercu
kega pravega Avstri
jana, pisane na njegovega strica nadvojvoda Alberta po povratku iz slavepolnega potovanja po Ogerskem : „Dabei wird
Sorge stets auch dahin ge-
bodo šola in učiteljevi dohodki v spodobnem stanu. Sola je jela tukaj lepo napredovati iu nadjati se je, da bo pri skerb-nem prizadevanji in veselji do šole, ki tukajsnega gospoda dušnega pastirja navdajata, za naprej šolska izba z vsak-danj ími, gotovo pa tudi z nedeljskimi učenci in učenkami napolnjena. Ta za šolsko mladino res ves vneti gospod je vpeljal, da
aber meine
angelegenheitliche
richtet sein, d
d
hied
mel kei t
fort
i n
h
t
halte
S p r a c h
d
>
»
werde", to je: da se razlíčni ; stitosti ohranij
ien Volkerstam-Eigenthumlich-er Pflege ihrer gebiihrende Ruckeicht gewâhrt Pri tem bo pa tudi moja največja skerb
so bili v nedeljo vsi starsi in prijatli solske mladine tudi iz prižnice k šolski preskušnji v torek 1. kimovca prijazno povabljeni. Omenjeni dan je bila šolarska sv. masa
9
d
h
d
)
o di
in d
jezik
P
podobnosti na
dalje i se p
njí
v
j
ih n bděl
d
1
gled
njih
po sv. masi je šolska mladina z gospod učenikom v lepem redu pred novo šolo gospoda dekana Idrijskega pričakovala, ki so spremljeni z mnogimi duhovnimi gospodi v cerkveni opravi in z gospodom okrajnim predstojnikom in srenjskimi možmi novo šolo slovesno blagoslovili. Po tem opravilu je bila šolska mladina pervikrat v novo lepo, svetio in prostorno šolo peljana in potem izpraševana. Pri izpraševanji je bilo veliko duhovnih gospodov, in kar je bilo tukaj do
Brate! To so velikega Vladarja vredne besede! Bog letos nenavadno, tudi obilno staršev in drugih poslušavcov
g a živi! Milostljivi naš Cesar nam dobro hoče, al mi si sami pricijočih. In tako so ti nenavadni poslušavci še bolje za-nočemo, ker se bojimo zameriti se kakšnemu — Deo minorum popadke od šole dobili, in jih bodo tudi gotovo med svoje gentium."	sosede širili. Šolska mladina se je pri izpraševanji tako do-
bro obnašala, da so omenjeni gospod dekan nad šolo svojo
Iz Rač sem se podal k slovenskemu pesniku „Dobro-voljk". Ad voćem „Slovenski pesniki". Kaj delajo? O, da bi imel Perunovih strel, kako bi jih dramil iz njihovega glo-
bokega spanja. Ze vec let nicesa ni slisati od pesnika lepe všemu slovenskemu narodu znane pesmi: „Kje so moje ro-
9
v ♦ CL
ziceu
Tudi
pesnik, kteri
je nekdaj tako srečno se poskusil stanujoči kraj desnega brega Savine na prije omolknil. Še enega bi rad zdramil sta-nuvajočega na visokem hřibu pohorskem iz njegovega spa-
v satiri, sadaj jetnem griču
nja. Bil si nekdaj bister orlic
9
ali kaj ti je poterlo moč
ne peruti? Daj nam vendar izverstno pre&tavljeno „Batro chomiomachio" na světlo!
zadovoljuost ocitno izrekli. Po preskusnji je eden solarjev zahvalni ogovor prav dobro povedal. Potem so bili najprid-niši učenci in učenke obilo obdarovaní. Iz takega napredovanja je pričakovati, da se bojo v okolici Cernverhski sopet pripravni mladenci za višje šole pridobivali, kar je nekaj let zaostajala. Cernverhčanov je veliko mašnikov v raznih škofijah pa tudi véč slovečih svetnih gospodov.
Iz Ljubljane. Ni davnej kar smo našega akademi-
škega malarja gosp. Stroja hvalili kot izverstnega obra-zarja (Portraitmaler), in epet nam je priložnost dana, nje-

govo umetnost priznavati na drugem polji. Vidili smo nam-Ti bi rad vedil, kaj delà pesnik „Dobrovoljk" ? Zdrav reč dve podobi, ktere za stranska altarja cerkv« pri D i v i c i še lepo,
in tudi delaven ne samo za blagor svoje čede, Marii v Polji (Mariafeld) mala, in kterih ena
Kri
temoc tudi slovenskega naroda. Pokazal mi je lepo zbirko stus na križu—je žedodelana, druga — sv. Bostjana
mičnih pesmic. Samo da bi eloveneki domorodci bolj
pod
bo pa tudi kmali. Težko bo soditi: ktera med njima je
pirali evoje spisatelje ! Dobička ne
išče nobeden
al zgubo
lepša
9
lahko pa je reči, da obé ste zares mojetereko
terpeti pri izda janji evojih bukev, je vendar nemila reč, delo, naj gledamo na pervotno misel predstave, na zverete
ker elovenski pisatelj
bogati Rothschildovi
9
temoč nje posamnih podobšin in njih razmero, na izraz njih obra
•	. A	mm	mm	m m m	m	m	•	• «	il	i	•
večidel ubogi sinčki Ijubezni do domovine. Za danas zadosti, zov, na izbranjo in razdeljenje barv in sploh tehnično izpe
Bog Te obvaruj
Ves Tvoj
Vitomar
Poglej le obraze šesterih oseb, ki okoli
in rekel boš
Novičar iz avstrijanskih krajev

ljavo celega delà.
križa stojé, in obraz Odrešenika na križu da tega, kar je vsaka oseba takrat v sercu čutila, ni mogoče bolje v obrazu razodeti. Ker gosp. Stroj misli obé podobi, preden greste na svoje mesto, perve dní prihodnjega mesca v redut i na ogled postaviti, bo lahko vsak sam sodil, ali smo resnieo govorili ali ne, če rečemo, da malo para je takih podob, kakor jih bo s tema cerkev pri Divici Marii v mu tehantu pri škofijski cerkvi, gosp. Petru Alešu za- Polji dobila. Še vse bolj pa bojo očém dopadle te podobe,
Iz Milana. 13
Benedk do Milana i
Dodelana je cela železniea od
1. oktobra se bodo
po
Iz Tersta. Nj. c. k. Veličaustvo, Cesar, so tukajšne
voljo mnogoletuih zaslug za šolstvo ia kmetijstvo
v naši
ko bodo v širokih zlatih romih, ktere izdeluje gosp. Mate vz
dezeli podělili vitežki križ Fraoc-Jožefovega reda.
Tome v Št. Vidu, kteri se bo
gotovo
tudi s tem delom
300
akazal našega pervega mojstra v podobarstvu.
Slavni glavami jo nazaj v mesto potegniti. Tadi Angleži so 500
gosp. profesor dr. Miklosič se je na poti v Istro včeraj mož zgabili. Pa od dne do dné jim prihaja vec pomoci, in predvčeranjem mudil v Ljubljani. — Iz Dunaja na- Angleži si prizadevajo po vsi meči, toliko vojakov v Indija znanja neki časnik, da jel. dan oktobra odločen za začetje poslati, da si upajo tako kmali ko bo moč, vstajo vgasiti. Zavoljo
vožnje blaga po železnici v Terst.
tega naberajo doma, kakor v druzih deželah, vojakov, zni
žujejo domá méro novincov in pošiljajo dan na dan pomoč v Indijo iz Vélike Britanije, z joniskih otokov, z otoka
Novičar iz raznih krajev

Malte itd. Ce jim pojde
po sreči, bodo v kratkem 76.000
Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar
>
60
přivolili, na
Dunaji v
letu 1859 obertnijsko razstavo napraviti. Za pripravljanje k tej razstavi se je na Dunaji zbor osnoval, ki bo v kratkem v svojih sejah se najpopred posvetoval zastran prostora, so-stave, razdelbe, uredbe in kraja, kterega bo za poslopje iz-brati.
Kollerstein-a v Varšavo, ruskega cara v Njih imenu pozdravit; iz enacega namena je šel general kojništva, grof
^^^ — — ___ —^	_	__ _ A'	JÉB	A.	W	«	^
vojakov v Indii imeli, in po besedali skušenega generala Ch. Napier-a jim ne bo dosti čez 80.000 vojakov tréba.
Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar, so poslali fml. baron
Svetega Mihela vaga
(Dalje in konec.)

Pred Božji tron vojšak nebes
Kot strela vé skočiti
Visoko ministerstvo za uk je razpisalo, Rekoč: Gospod! kaj zapoveš?
Šlik v Krakov.
da ne more bukev za učiteljske biblioteke na ljudskih šolah posebej priporočati, da se mu pa primérno zdí, se pri tem pravila deržati, ktero veljá za izbéranje bukev za premije.
Kaj meni je storiti?
Vse tiho je okoli bio, Gospod Bog pa iz srede
Vsih oči so sedaj na dvé mesti obernjene. Pervo téh mest Serdit zavzdignil je krepko
je Stutgart v virtemberškem kraljestvu, kjer se snideta 27. dan t. m. cesar Napoleon in car Aleksander. Drugi pot se zgodi v tem stoletji, da se ruski in francozki vladar na nemski
Prot vodju te besede:
»
zemlji pozdravita, in naključi se, da sta si v letu 1808 v Er furtu roke podala, in sicer 27. septembra, kakor letos. Ta krat je stal Napoleon I. na temenu svoje mogočnosti v bii
9
sobi slave. Vse je bilo
poderto, na
zemljo třeseno, potap
?
tan o
Razun Francozke je samo še Rusija stala. Oblastnika téh
dvéh dežel, ki sta malo pred se zlobno bojevala, sta skle-
nila, se bolj goznaniti in sta se soěla zato v Erfurtu. Vse
let; sedanji
Prekleti hudobije sin Po zemlji se razvira Volkov požrešnih troma ž njim Ovčice mi požira.
Z vojsko zapodi njega preč, Kaj ima on pri mojih?
srednja in južna Evropa je zdihovala v sužnosti. Naj doli v brezno gré goreó
Se slinit okolj svojih."
Přiklonil se je vojskovod, Vojšake k sebi kliče: Li kdo je kakor Bog Gospod ? Udrimo nad budiče."
n
Med tem je Satan bil pri Novince dol' med zlodj
drugače je letos. S Francozi terpí mir že 42 Napoleon nosi meč v nožnici in vsakemu pametnemu Fran-cozu segnjusi prešerno vneta vojska in celi svet je prepričan, da je namen omikanih narodov drug, kakor vzajemno mesarjenje. Kaj bodeta cesarja v Stutgartu sklenila, ne more nihče vediti; da bo ta shod tudi kaj važnosti imel, se po-sname iz tega, da spremlja vsacega cesarja njegov pervi minister. Bog daj, da bi bili pravi preroki, kteri pravijo, da
je namen tega shoda: zatréti slednje sovraštvo med narodi, j)aj se raeni*ne podá,
Kot Joba ga bom skušal.
Ki
dalje je tako mož val
Sklicavši svoje
odj
Nakviško hočem pred Bogá, Naj bode mi pripušal,
zmanjsati armade, prekucijske naklepe zadusiti in blagostanje narodov pomnožiti! — Drugo mesto, kamor tudi vse gleda, je Rim. Vse bi rado vedlo, kaj bo papež po svoji vernitvi storil. Rimci so po izgledu prebivavcov nekterih legacij mestnemu odboru pismo podali, s kterim ga prosijo, papeža prositi, da bi v postavodajstvu kakor tudi v upravi
marsikaj
popravil, kar
se s potřebami in razmérami današ
Djih dní več ne sklada. To pismo je rimski policii zlo ne-prijetno bilo in vse je storila, da bi ga papež ne dobil v roke. — Serbski Dnevnik piše, da je Jako Kusovac černogorskemu starašinstvu v Cetinje na vprašanje, zakaj je Cuca-ta v Carigradu umoril, odgovor dal, da je storil to iz svojega nagiba, ker je Caca Cernogorce gerdo obreko-val. Izgnali so ga potem iz Cetinj. Dalje piše v imenovani
V	ê i	«	m	m v	« V « -	A	- V
Rogač gré k vagi pred nebo,
Alj notri si ne upa, Ko redki notri cepajo. Za njimi bistro kuka.
Ni družbe k nji se stisniti.
Med njo naprej hoditi, Bogu priklon napraviti. V pogovor se spustiti.
Zdaj ravno imenitnih ni, Le ž njimi se pečati, Do kraja jim odperati, Odperto popušati.
casnik, da je přišel angležk komisar v Cetinje, med Cerno gorci,, kakor mislijo, vojakov za Indijo naberat. — Znanega tolovaja Rosza Sandor-a so 10. t. m. v Budo pripeljali, kjer bo, hudodelstva veličanstvene razžalitve obdolžen, sojen, ker
V Bruselu
Nazadnje truma prihiti:
Mučenci so s Nebes gorki so
Kitaj a, vredni bii:
mu nobenega ropomora ne morejo dokazati, eo odperli 13. t. m. slovesní zbor
oftalmologiski, to
Odpró se jim do kraja.
Od vage Satan smuk med nje, Le hajdimo v nebesa!
stran bolezui oči. Več ko 200 najimenitniših zdravuikov za
Starašina in pervak evropejskih učenih
je, za- Vojšakov notri so verste.
soslo.
očí se je
mož. Aleksander žl. Humboldt je obhajal 13. t. m. svoj 89.
On praska se za usesa.
>
Oberne se na vrat na nos
Gré k svojim, ter jim pravi: Zdaj vojska bo, in kdor je kos. Naj se za-njo pripravi.
Jnnaki moji! drag je čas,
Evropo obhodite; Da grom ne bo prezgodaj vas Se varno še prikrite.
Ti, Mamon! kamorkoli greš,
Le dobro se poprimi. Ti. Belcebub! da me umeš Ti hodi proti Rimi.
r
i
Na nemško stran jez poletím,
Dežele bom nadražil, Da narod bode vlado Rim Kot pajka zlo sovražil.
Na boj pripravljena stoji
Presneta vojska una Pa saj smo perloviti mi,
Le tiho, buzaklj
F
Več let se vé peklenski rôj
Mihelu prikrivati, Našuntal je ljudi na boj Med sabo se končvati.
Bog svoje ljudstvo je podperl
U prid katoljške vére Na hčer sionsko se ozerl Jo řešil iz pripére.
?
Vojšaki Božji so z vojsko
Peklenšeke podili; Kervavo pomiriť zemljo, So šuntarje strebili.
Pa satan miroval ne bo, Si še katero speti;
S tovarši se inkognito Napravil je po sveti.
V popotni list si dal imé
* u
On pravi, da je „Sega , In Mamon si „Previđen" dé,
Popotva zraven njega
Peklenski vodja Belcebub, Kaj zmislil si je hudi? On pravi, da je „Miloljub", Pa je slepar med ljudi.
V)
9
Nedolžen sem" dé Asmodej Povsod ga je zadosti, V samotah, družbah in naprej, Posebno pri mladosti.
9
Volitve v VIoIdavi so ee 10. t. m. začelo
v
Ca
9
rojstni dan.
perva je duhovšina volila in se za zedinjenje izrekla, kati je še, kako so posestniki in kmetje volili. — Pešica Angležev, kteri Delhi oblegajo, se korenjaško derži. Trikrat so obleženci na-nje vdarili, pa vselaj so mogli s kervavimi
Tako zdaj satan moti svet
In bo ga dalje motil. Dobiček mora on imeť ? Zastonj se ni napotil.
Poženčan
Pogo\(
njeni sostavek
vredništva. Gosp. M. M. v G.: Le pošljite name
Odgovorni vrednik: Dr. Jâûez Bleiweis*
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.