ftt. 82. V Gorici, v sredo dne 12. oktobra 1904 Uhaja dvakrat na teden« in eioer v sredo in noboto ob 11. uri predpoldne ter stane z Izrednimi prilogami ter 8 ,Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejomana ali v Gorioi na dom poSiljana: Tae leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , ', , 3-30 Četrt leta.......3 , M • , , 1-70 FoaaraiSne Številke stanejo 10 vin. NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki olic, štv. 7. v Gorici v tGoriSki Tiskarni., A. GabrSdek vsak. dan od 8. ure zjutraj do 6. *xve9er; ob nedeljah pa od' 9. do 12. ure. Na naroilla bve« dopoaUue naroSnlse ee ne oziramo. Ogla*! Id poalaala« se raSonijo po petit-vrstah 6e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — VeCje 8rke po prosto^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta"."*— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. / -TT.!-^—*-----------r- fp.............— Odgovorni urednik in izft^jatelj Iva Tečaj XXXIV. Uredništvo so nahaja v Gosposki olioi St. 7 v Gorioi v I. nadsir. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne? ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na i /o v tiskarni. NaroSnino in oglaso Je plaSatl loco «HorIea »opisi nuj se požlljnjo le uredništvu. „ , Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarniSiTu. „PRIMOBEC" I*!**!! t6^1?10 od Z**8* ?••* vP«tek in stane v« leto 3 K SO h ali gld. Vft * . »_•.• za omiko, svobodo in napredek !c Dr K Luvrit «SoBa» in «Pnmoreo»-se torodajata v Gorioi v to-..—mi Sohwar« v SoIsklMtiSol^n',JellersP Nunski ulici; — v Irstu v,tobak^nu Lavren trra della Caserma, fc-^.™_^.. irsits v n Kavčič v Gorici. — Talefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vprašanja in predlogi deželnega p o s 1 a n c a d r. H. T u m e. XIV. Vprašanje na Nj. Ekscelencu finančnega ministra. V komisije za odmero osebnega in obrtnega davka imenuje visoka vlada polovico pravih Članov in namestnikov. Četudi skuša ugoditi pri tem obema narodnostima, vendar ne odgovarja Število imenovanih Članov slovenske nerodnosti dejanskim razmo-rom. DoCim f.nančne obtesti za zgolj slovenske kraje pazijo, da imenujejo v komisijo, če le mogoče, zastopnika neslovenske narodnosti, se ne drže" enakega principa v okrožju c. kr. okrajnega glavarstva gradišCanskega in v mestu Gorici. Četudi se je v tem zadnjem okrožju imenoval za osebno dohodnino en zastopnik, se finančna oblast pri tem ni ozirala na to, da slovenski udeleženci priznavajo upravičenost zastopanja druge narodnosti, ter sami volijo tudi zastopnike te narodnosti, take v goriški okolici, Kar slovenski volilci iz proste volje stord, vsaj toliko bi morala storiti tudi finančna uprava, in gledati na to, da bi bil slovenski živelj primerno zastopan. Vsekakor je opravičena zahteva, da se v komisije v Gradi-šCanskem okraju za davčne okraje Tržič, Gradišče in Krmin imenujeta vsaj po en zastopnik namestnik slovenske narodnosti in za mesto Gorica vsaj ena tretjina pravih zastopnikov namestnikov. Ker se dosedaj to ni godilo, si usoja podpisani vprašati: 1. Ali Vaša Ekscelenca pozna nepo-voljno zastopanje interesov slovenskega prebivalstva v davčnih okrajih mesto Gorica, Tržič, Gradišče in Krmin? 2. Ali je Vaša Ekscelenca voljna imenovati v te komisije za davCne okraje TržiC, jKrniin in Gradišče vsaj po enega pravega ičlana in po enega namestnika slovenske narodnosti, za mesto Gorica za vsaj % pravih jelanov in J/3 namestnikov? — XV. Vprašanje na Njegovo Ekscelenco finančnega ministra. Na Primorskem je 11 davCnih okrajev Ctstoslo venskih, 1 ok»^j slovensko - hrvatski, trije pa slovensko-italijanski. — Davčni uradnik, ki je nastanjen med slovenskim prebivalstvom, mora brez drugega vladati slovenski jezik docela, ker vsled davčnih reform pride z 1'udstvom v neposredno dotiko. Vkljub temu, da je v vitalnem interesu finančne uprave same, da skrbi za nameščanje uradnikov iste narodnosti s prebivalstvom, pa je pri davčnih uradih v slovenskih okrajih še mnogo italijanskih uradnikov, ki komaj za silo lomijo slovenščino. Posebno se greši v tem oziru glede glavnih davCnih uradov v Gorici in Trstu. Ondi se vidno protežira naraščaj italijanske narodnosti ter se 3krbno pazi na to, da se ohrani italijanski značaj celega urada. V tem tudi tiči vzrok, da primanjkuje slovenskih davčnih uradnikov. Pri glavnih davkarijah se po tej poti konsekventno in sistematično izpodriva slovenski naraščaj. Slovenski mladenič, ki vstopi v prakso v Gorici ali v Trstu, mora biti skrajno previden, da ne pokaže slovenske svoje narodnosti, ker drugače vedno riskira, da se ga zapostavlja, in da se ga pri prvi priliki prestavi na njemu neugodno mesto. Med davčnimi praktikanti slovenske narodnosti je ta bojazen prav vkoreninjena. To samo je dokaza dovolj, da nadrejeni uradniki sistematično delajo na to, da vstopi kar mogoče malo slovenskih mladeničev k davkariji. Vsledtega si dovoljuje podpisani vprašati: 1. Ali so Vaši Ekscelenci znane te razmere pri davčnih uradih na Goriškem in Primorskem sploh ? 2. Ali misli Vaša Ekscelenca vplivati potom finančne direkcije v Trstu, da se poskrbi za potrebni naraščaj, posebno pri glav • nih davCnih uradih v Gorici in v Trstu, tako da bode število davCnih uradnikov odgovarjalo razmerno številu slovenskega in laškega prebivalstva ? XVI. Vprašanje na Nj. Eksc. ministra notranjih zadev. Podpisani je že ponovno grajal potom interpelacij na c. kr. namestništvo žalostno stanje javnih državnih cest na Goriškem ter povdarjal, da je razlika med cestami na Go- riškem in onimi sosedne krono vine Kranjske in kraljevine italijanske očividno na škodo naše kronovine. Prekoračivši Hubelj se pride na široke gladke poti, pravilno napete in pravilno posipavane. Isto velja za ceste onkraj mejne reke Idrije. Geste na Goriškem pa so na slab način posipavane s slabim gradivom, sedaj z navadno prodovino, sedaj zopet s tolčenim kamenjem. Le-to pa je zopet tolčeno ali predebelo aH predrobno, kakor se dotičnemu dninarju zdi. Posipava se neredno in ne glede na letni Ca? :u vreme ter ne glede na promet, tako da je cesta včasi sirom pokrita z novim gruščem, včasi pa zopet sirom razorana in razvožena. Cestarji so slabo plačani, ter se jih redkokedaj vidi na cesti pri delu, tako da vse kaže, da ni pravilnega tehničnega volstva in nadzorstva : dočim so v sosednih kronovinah cestarji ves dan pri delu v vsakem ietnem času in sproti zasipavajo nastale razorje, ter se to posebno godi po vsakem deževju z večjo skrbjo. Da bi se rabile za utrjenje grušča valje, kikor je to predpisano v nekaterih kronovinah, n. pr. na Moravskem, o tem niti ni govora. Ker so vse interpelacije na namestništvo ostale brez vspeha, dovoljujem si vprašati: 1. Ali je Vaši Ekscelenci znano zanemarjeno stanje cest v naši kronovini ? 2. Ali je Vaša Ekscelenca voljna naložit; namestništvu v Trstu, da nastavi dovolj cestarjev pri državnih cestah? 3. Ali je Vaša Ekscelenca voljna naložiti tehničnemu osobju, da se z večjo skrbjo bavi z vzdrževanjem državnih cest v pravilnem stanju? XVII. Predlog. Uvažuje, da se iz deželnega zaloga izplačujejo za brezobrestna posojila za napravo novih vinogradov vsled poškodovanja po trtni uši znatne svote; uvažuje, da je ta panoga narodnega gospodarstva v naši kronovini največje važnosti; uvažujč, da je finančni položaj dežele jako neugoden, in da treba imeti v točnem razpregledu večje redne in izredne izdatke; uvažuje, da iz tiskanega poročila deželnega odbora ni dovolj razpre- gledno razvita akcija glede brezobrestnih posojil, "predlagamo: Visoki zbor sklenh Nalaga se deželnemu odboru, da vsako leto poleg splošnega tiskanega poročila nadrobno poroča deželnemu zboru o akciji gledč brezobrestnih posojil ter posebej izkaže dana posojila po občinah, po svotab, po vračanju in vspehu posojil glede" površja novo napravljenih vinogradov in nasaje trt ter o hipotekamem stanju posojilo-jeraalcev in vrednosti na korist deželnega zaloga obteženih zemljišč. XVIII. Predlog. Predlagamo : Visoki zbor skleni: Poživlja se visoka vlada, naj ustanovi po vzgledu pravne poizvcdovalnice za delavski stan na Pruskem (Rechtsauskunftsstelle fur die arbeitende Klasse) v Gorici zavod, kjer bodo dobivali delavci in revni manjši obrtniki brezplačni pravni pouk in pravno zastopanje v vseh civilnih, kazenskih,, političnih, finančnih in avtonomnih zadevah. XIX. Predlog* Glede* na veliko množico peticij in predlogov, ki dohajajo deželnemu zboru neinštrui-rani, predlagamo: Visoki zbor skleni: Nalaga se deželnemu odboru, da vse peticije in predloge, ki dojdejo na deželni zbor ali na deželni odbor in so namenjeni za deželni zbor radi podelitve podporščin ali sklepanja resolucij, kedar niso dovolj in-štruirani s predlogami in s potrebnimi podatki, opremi tako, da bodo godni za razpravo v zbornici, ali s tem, da od strank zahteva pojasnila, ali s tem, da pridobi potrebne podatke sam potom lastnih uradov, poizvedb po županstvih, politični oblasti ali kompetentnih korporacijah; Prošnje enega gradiva za podpore je spraviti potom deželnega urada v poseben razpregled, iz katerega bodo razvidne razmere, potreba in delavnost prosilcev; Občinstvo naj se pouči potem okrožne na županstva in potom priobčila v kra- Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil PodraVski. (Dalja.) Res, še dandanes mi je zagonetka, kaj je imelo pomeniti to ? Ali si je domišljevala, da moram poto-vatj_na vsak način ? Ali je zaupala v moč svoje le-puie, in ni dvomila niti za trenutek, da se vrnem? Ali se je morda okoristila priložnosti, da bi se me iz-nebila? — Kajti po takem vprašanju mi ni ostalo nič drugega nego oditi. Njeno vedenje, spremljajoče to vpi^j-arije, je govorilo nekoliko proti temu poslednjemu mnenju, katero se mi v ostalem dozdeva najverjetnejše. — Časih sem prav prepričan, da mi je hotela i#či: »Ne ti meni, marveč jaz dam tebi slovo.« Priznavam celo, da, ako je bilo to slovo, je spretnost I" -'Te ros nezaslišana in tem bolj vredna občudovalca, čem slajši in nežnejši je bil način odprave in za kolikor bolj me je pustila v negotovosti, ali mi je s tem nagajala ali ne ? Toda čemu naj se mamim ? Ona je s svojim vprašanjem dobila igro. Mogoče, da bi se bilo čutilo v vsakem drugem slučaju moje samoljubje ranjeno, toda sedaj mi je to vseeno. Tega večera ne samo da se nisva čutila hladna drug proti drugemu, marveč bila sva si še bolj naklonjena nego navadno. Poslovila sve se zelo pozno. Vidim jo še sedaj, kako je zakrivala z roko svečo, 8premljajoča me s povešenimi očmi k vratom. Bila je tako lepa, da mi je bilo v resnici žal, da sem moral; oditi. Drugo jutro se je poslovila od mene na železnici. Šopek čajnih cvetlic sem zgubil šele v Genovi. Čudna ženska to! čimbolj se oddaljujem od nje, čutim poleg fizične tuge čimdalje več olajšave. Peljal sem se kar v eni sapi v Rim in sedaj se mi zdi, da sem sličen ptici, ki je ušla iz kletke. Dne 22. majnika. Od znancev nisem našel tukaj prav nikogar. Vročina jih je pregnala v vile, ali pa v gorovje. Podnevi le malo ljudij hodi po ulicah; srečaš le tujce, večinoma Angleže v probkovih klobukih, povitih z mu-šelinom, z rdečim Bedekerjem v roki in z večnim »Very interesting« na ustnicah. Opoldne je na našem Babuino tako pusto, da koraki posameznih mimoho-dečih kar odmevajo po hodniku. Zato pa so na večer vse ulice polne ljudij. Ob tej uri me vedno nekaj duši in vznemirja, zato zahajam na sveži zrak, klatim se naokrog, dokler se do dobrega ne utrudim, kar mi jako dobro dene. Moj sprehod konča navadno na Pincio. časih po tri, po štirikrat prekorakam po dolgem to sijajno teraso. Ob tem času kroži ondi množica zaljubljenih parov. Nekateri hodijo, drže se za roke, stiskajo glave skupaj in dvigaje oči, kakor od neizmerne 3reče kvišku; drugi sed6 na klopeh, naha-jajočih se v mraku dreves. Migotajoča luč svetiljke osvetli časih iz teh črnih globelij na pol s perjem zakrit profil »bersaliera«, časih jasno suknjico deklice, pa zopet lice delavca ali dijaka. Vsak hip mi prihaja na ušesa Šepet, rotenje ali pesmi, popovane poluglasno. To dela na me tak vtis, kakor nekak pust v pomladi' in nekako čudno prijetno mi je, ko dobim priliko, da se morem zgubiti v tej množici ter se nasrkati veselja in zdravja. To je nekaka sreča, polna preprostosti. Ta preprostost gre tudi v&ine ter pomirja bolj nego solik moje živce. Večeri so tukaj topli in jasni, toda le ma-lokedaj brez vetra. Mesec priplava na obzorje izza Trinta dei Mcnti ter jadra nad tem rojem ljudij slično srebrni ladji ter pobeljuje vrhove dreves, strehe in stolpe. Pri vznožju terase hrumi in se svetli mesto, tam v daljavi pa štrli v srebrni megli nakvišku silvetka cerkve svetega Petra in kupola, leskeča se kakor kak drugi mesec. Že dolgo se mi Bim ni zdel tako lep! Nekake nove mičnosti sem našel v njem. Vsak dan se vračam pozno domu ter grem spat, osrečen s to mislijo, da se jutri zbudim zopet v Rimu. In spim!... Ne vem, morda povzroča to vtrujenost, toda spim trdno spanje, ki mi še zarano pušča za spomin nekako omotico. Zarano prebijem čas z beležnikom. časih si pišem v lastno porabo inventar očetove zbirke. Oče mi ni zapustil glede" zbirke nikakega naročila v oporoki, na podlagi katere sem postal jaz njen lastnik. Izpolnuje očetovo voljo, bi jo daroval brez omahovanja Rimu, toda bojim se, če morda tetin nasvet ni sprebudil v očetu kakih pomislekov in če morda zastran zbirke nalašč ni zaznamoval nikakih naredeb, da bi se jo moglo prepeljati v domovino. Da je pa oče v poslednjem času mislil na njo, o tem pričajo različni do-stavki v njegovi oporoki. Nahaja se več drobnih naročil za rodbino, eno teh me je zbodlo huje nego mo- jevnth • listih, kako naj se p;V$ enake prošnje, XX. „ Predlog; Uvažujč, da se razdelitve občinskih zemljišč za gospodarski napredek dežele jako važne; uvažujč, da se iste vrše sicer neprenehoma že od 1. 1861. naprej, da pa se to godi v prepočasnem tempu; uvažuje, da občine vedno bolj nujno zahtevajo razdelitev in je glavni vzrok počasne vršitve, in ob enem tudi pomanjkljivosti razdelitev okoliščina, da so občine vezane na zasebne zem-ljeraerce; uvažujž, da so le ti ie v nepovolj-nem številu, in da so troSki razmerno jako visoki, podpisani predlagamo: Visoki zbor skleni: Sistemizuje se pri deželnem stavbenem uradu mesto deželnega zemljemerca s potrebnim pomožnim osobjem ter se nalaga deželnemu odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju dotični organizacijski statut. XXI. Predlog. Oziraje se na predlog v seji 2.. V. 00. in potem 2. VB, 01. glede na nujno po-ti«bo uravnave rek, hudournikov in njih pogozdovanja, glede na dosedanje nepravilno in prepočasno postopanje vlade ter glede na tiskano poročilo deželnega odbora za leto 1903, na strani 86. in 87., uvažuje konečno, da je finančno stanje dežele postalo jako neugodno, posebno iz razloga, ker se ne ozira na investicije, predlagam: Visoki zbor skleni: 1.) Nalaga se deželnemu odbora, da do bodočega zasedanja izdela organizacijski Statut za napravo deželnega amelijoracijskega zaloga tako, da se poskrbe potrebna denarna sredstva potom izdaje deželnih obveznic, ter se pri obstoječi hipotečni banki napravi poseben oddelek v svrho amelijoracij, ob enem pa stopi v dogovor z visoko vlado radi zagotovitve razmerne državne podpore v svrho fundiranja amelijoracijskega zaloga. 2.) Nalaga se deželnemu odboru, da ob enem sestavi deželno komisijo iz članov deželnega odbora, načelnika tehničnega urada in zaupnikov različnih geografičnih skupin kronovine v svrho določitve potrebe uravnave rek, zajezevanja hudournikov in drugih gospodarskih amelijoracijskih naprav. XXH. Predlog. Oziraje se na svoj predlog v seji 26. IV. 00. in 2. VII. dl. in uvažuje, da so sedanji skladovni cestni odbori potrosili ogromne svote za napravo okrajnih cest ali niso imeli vspeha, ki bi odgovarjal denarnim koškom in žrtvam prebivalstva; uvažuje, da je cestno omrežje v deželi še vedno ostalo nepopolno; uvažuje posebno, da ni pri gradbi skladov-nih cest z ozirom na skupne interese de-ž?le nikakega načrta, marveč prevladuje pri cestnih odborih osebna želja posameznih vplivnejših posestnikov; uvažuje, da se iz deželnega zaloga za napravo poti v podporo skiadovnim odborom in občinam skoro brez pravega utemeljevanja in ne glede na skupen cilj dajejo podpore, ki deželni zalog znatno obremenjujejo, predlagam: Visoki zbor skleni: 1,) Nalaga se deželnemu odboru, da predloži do bodočega zasedanja nov načrt cestnega zakona, ki natančno opredeljuje značaj deželnih cest, ki se imajo podpirati iz deželnega zaloga. 2.) Da sestavi deželno komisijo iz zastopnikov deželnega odbora, zastopnika stav-binskega urada in zastopnikov, ki po geo-grafični legi in potrebah kraja sestavi splošen načrt cestnega omrežja za celo deželo. r 3.) Da v bodočen zasedanju predloži organizacijski Statut posebnega zaloga za zgradbo cest in javnih del, ter da se isti izvede potom posebnega oddelka hi| tekarne banke ter fundira z izdajanjem obligacij, ki se imajo amortizirati v daljši dobi, ob enem pa stopi v dogovore z visoko vlado zaradi zagotovitve razmerne državne podpore v svrho fundiranja tega zaloga. Deželni zbor. V. s e*j a dne 8. oktobra t. 1. Seja je bila otvorjena ob 5-20 pop. Zapisnik zadnje seje se odobri brez čitanja. Posl. G r č a je predlagal ustanovitev tečajev za živinozdravnike v naši deželi ter je in-terpeliral glede na potrebo srednjih šol z deželnima kot učnima jezikoma v Gorici. Deželni tajnik je prečita! došle peticije, na kar je eital dr. Turna na kratko z naslovom in vprašanji interpelacije, stavljene v prejšnjih sejah. Zastopnik vlade je rekel glede na nekatere, da odgovori v jedni prihodnjih sej. Dve vprašanji ste bili naslovljeni na deželnega glavarja, ki je na nju tudi takoj odgovoril. Prvo vprašanje se tiče ravnatelja deželnega hipotečnega zavoda, če je res, da je v sorodstvu ali sokrvstvu z deželnim glavarjem ali kakim odbornikini? Deželni glavarje rekel, da noben zakon ne določa, da bi ne mogel biti deželni uradnik kdo, ki je v sorodstvu z deželnim glavarjem ali s kakim odbornikom, zakon se tiče le uradnikov med seboj. Notranji opravilnik pa govori Ie o sorodstvu v prvi in drugi stopinji, ravnatelj Staudinger pa ni ne njegov oče, ne sin ne brat, in istotako ne glede deželnih odbornikov. Drugo vprašanje se je tikalo okolnjsti, če so bili navzoči pri imenovanja ravnatelja deželnega hipotečnega zavoda vsi odborniki, kakor predpisuje opravilnik ? Deželni glavar je rekel, da to, kar se godi v sejah deželnega odbora, je sicer tajno, ali vendar nebo indiskreten, če pove, kako je pJšlo do imenovanja, ker se je tudi javnost bavila s tem. Obravnavalo se je o tem v štirih sejah in pri zadnji se je nekdo odstranil iz nacijo-nalnih nagibov, opozarja pa, da opravilnik predpisuje navzočnost treh odbornikov za kak sklep deželnega odbora in absolutno večino pri važnejših sklepih. Omenja tudi, da je šlo za dobro stvar, ter se ne smelo več odlašati z imenovanjem. Dr. Turna proteatuje, da ni pravilno tolmačenje opravilnika. Deželni glavar je odgovoril tudi na vprašanje glede oddaje del pri deželnem hipotečnem zavodu, če§, da so se dela razpisala ter razglasila tudi po listih ter da se je dalo delo pri zavodu le domačim laškim tvrdkam ne tujim, v ostalem pa da se ravna dež. odbor po predpisanih določbah in po izkušnjah. Interpelacija dr. Tume meri na to, da so se zapostavili slovenski obrtniki ter da bi sekaj takega ne pripetilo zopet pri delih za deželno norišnico. Posl. Grča je prečital potem vprašanje v svoji interpelaciji glede odprave mitnic v Gorici, Dnevni red: Venuti utemeljuje svoj predlog glede gradnje železniške proge Goriča-Cervihjan. Omenja, da ostane Cervinjan izključen od prometa, kateri vstvari nova železniška zveza s Trstom ter omenja na dolgo, da je železnica potrebna iz gospodarskih ozirov. Predlog se odda železniškemu odseku. Dr. Gregorčič je utemeljeval svoj predlog glede* postopanja v občinskih in cerkvenih računskih zadevah, rekoč, da spadajo računske reči cerkvenih občin v delokrog politične oblasti. Nekdaj je bil kompe-tenten za take reči dež. odbor, ali zakon se je spremenil ter gredo take reči v delokrog pol. oblasti. M\ se delajo posebni proračuni za obeske, posebni za cerkvene zadeve. Predlog se odstopi finančnemu odseku. Dr. Turna utemeljuje na kratko svoj predlog gledč ustanovitve pravnih poizvedovalnih uradov za male obrtnike in delavce. Pravi, da je nujna potreba za to, kajti če je stvar zamotana, se pošilja reveža od Pon-cija do Pilata in bogatin dobi vedno pravdo proti revežu. Za revne sloje se ne stori v socijalnem ozira skoro nič. Odvetnik zalaga, ko zastopa kako reč, pa izgubi. Zahteva se brezplačno zastopanje. Vlada naj bi postavila v tako svrho v proračun malo' svoto. Predlog se odda pravnemu odseku. Dr. Turna utemeljuje svoj predlog glede sislemiziranja mesta deželnega zemljemerca, rekoč, da je dež. zeraljemerec nujno potreben. Z načrti se ne more nikamor naprej, načrti se pehajo po 10 let okoli. Troške za taka dela nsj bi povračale občine. Se odda pravnemu odseku. Dr. Turna utemeljuje svoj predlog glede predhodnega postopanja s peticijami, predloženimi ali naslovljenimi na deželni zbor po deželnem odboru, rekoč, da prihajajo prošnje brez prilog. Predložila se je n. pr. prošnja spomladi 1903,, tam se določi za prihodnje zasedanje, gre v peticijski odsek, ker je brez prilog in drugih podatkov, ki bi prošnjo podprli, se zavrne. Naj bi dež. odbor pregledal take prošnje ter opozarjal na to, kaj manjka. Potom okrožnic bi se lahko o tem poučilo občinstvo. Se odda pravnemu odseku. Dr. Turna je utemeljeval na to svoj predlog glede predlaganja poročila o akciji, zadevajoči obnovitev filokseričnih vinogradov. Gre v pravni odsek. Dr. Turna je utemeljeval na to predlog glede1 ustanovitve deželnega melioracijskega zaloga, rekoč, da je finančni položaj prekaren. Gre za to, ali je naprava le za eno leto za celo vrsto let. Naprave za daljšo dobo naj se izločijo iz drugih. Napravil naj bi se mal zalog, in sistematično in organi-zatorično bi se izvedlo delo, v teku 10— 20 let. Vlada je dala že lepe svote za gorenji del Soče, a'i pobrala je vse voda, umevno, ako se utrdi en breg, pa se pusti drugega, tako ne more nastati nič trdnega. aMondina* je stala že velike svote, ali kaj se je doseglo P Predlagal je tak zalog že leta 1902v šlo dež. odboru, nekaj se je le storilo in poizvedovalo. Gre za regulacijo hudournikov, rek v nižini in regulacijo plovnih rek in izčiščenje. Treba posojila v take svrhe, ki bi se poravnalo z anuitetami. Se odda pravnemu in finančnemn odseku. Dr. Turna utemeljuje končno še en predlog glede* sestave novega cestnega zakona in proučevanja cestnih del in javnih naprav sploh. Omenja cesto čez Podraelec, ki je bila jako draga ter pobrala doklade celega tolminskega okraja. Od Grgarja do Kala ni nobene cestne zveze. Kakor pred 200 let nosijo še sedaj v koših tam gori razne svoje reči. Gesta skozi Branico je stala lep denar, ali sedaj je le slab kolovoz. Temu bi se moralo odpomoči potom dež. tehničnega urada. Omenja tudi lepe, dobro negovane ceste na Kranjskem in v Italiji. Predlog se odda pravnemu odseku. Zakonski načrt, "adevajoč občinske naklade in davščine, gre v pravni odsek. Sprejme se delna pretnemba zakona o odpeljavi Mondine v »Isonzato". Dr. Turna hoče najprvo pojasnila, če se nanaša ta načrt na splošen načrt regulacije Soče. Govori dr. Marani, nakar omenja dr. Turna, da je povišek res le 6000 K, priznava potrebo regulacije rek in hudournikov, ali ne ve se, kako se spoji ta načrt z načrtom regulacije Soče. Že Bizzaro je omenjal, kako so nestalne vode v nižini. Hoče imeti o vsem točen načrt, potem šele izvajanje, čez 7 let se je pokazalo, da ni načrt glede Mondine nič vreden. Treba opreznosti, ker drugače se zapravlja denar. Na to govorita za predlog Faidutti in Verzegnassi, na kar omenja dr. Tuma še to, da občine same so se pogajale o nujnosti 8 let, in prebivalstvo je povedalo, da naj nikar ne delajo takih načrtov, kakor jih delajo. Se obrača proti takim poskusom ter bo tudi glasoval proti. Berbuč omenja, da bo imela svota vpliv na deželne finance, zato naj gre načrt v finančni odsek. Marani omenja, da Mondina nima nič opraviti s splošno regulacijo Soče, le 6000 K je več potrebe, zakon drugače star. Dr. Turna odgovori na kratko po laško. Na to je bilo glasovanje o Berbučevem predlogu, naj gre rem to povedati. Glasi se tako-le: »Glavo Madone (Sassoferato) izročam moji prihodnji sinahi.« Dne 25. majnika. Kipar Lukomski je začel že pred mesecem izdelovati očetov kip v naravni velikosti po poprsju, ki ga je izdelal pred nekolikimi leti. Pogostoma, v popoldanskih urah zahajam k njemu, da vidim, kako napreduje delo. V njegovi delavnici se zamaknem vselej v drugi svet. Podobna je nekako kolarni, ima ogromno okno na stropu, ki je pomakneno proti severu, radi česar jo osvetljuje hladna, s solnčnimi žarki ne pre-nasičena svetloba. Kadar sedim v njej, se mi zdi, da nisem v Rimu. To omamljenje še povečuje pogled na Lukomskega, z glavo moža s severa, svetlo brado in viSnjevimi, nekoliko kalnimi očmi, kakor nekak mistik. Dva njegova pomočnika sta tudi Poljaka, dva psa na vrtu se imenujeta Kruk in Kuri a, z eno besedo, to je nekak hiperborejski otok na južnem morju. Sadi tega originalnega vtisa rad zahajam tje, rad pa tudi ogledujem Lukomskega pri delu. V njem se nahaja takrat moč in preprostost. Zlasti je zanimiv takrat, ko se oddalji od svojega dela, da si isto bolje ogleda, nato pa se naglo vrne tje kakor bi napadal. To je prav nadarjen kipar. Kip mu kar raste v rokah ter te obupne s svojo podobnostjo. To bo ne Ie portret, marveč tudi umetniško delo. Evo, ako se nahaja kje tip človeka, ki ljubi lepe oblike, je ta Lukomski. Zdi se mi, da celo misli s pomočjo grških nosov, komolcev, ram, glav, z eno besedo, ne s pomočjo idej, marveč oblik — in sicer klasičnih oblisk. On biva že petnajst let v Rimu pa še obiskuje muzeje in galerije, kakor bi bil prišel šele včeraj. Kaže pa se, da taka ljubezen je sposobna napolniti povsem življenje človeka in postati njegova vera, vsekakor pa le pod pogojem, naj postane njen duhovnik. Lukomski goji v sebi tako čast do lepo vz- j rastiih ljudij, kakor jo goje pobožni verniki do svetih slik. Vprašal sem ga, katera žensk«* je po njegovem mnenju najlepša v Rimu? Odgovoril mi je brez omahovanja: »Davisova«, na kar je začel takoj risati po zraku z obema velikima prstima svojih rok njeno postavo s tako lahkoto in izrazitostjo, s kakoršno se odlikujejo navadno umetniki. Lukomski je kaj kratkobe-seden in melanholik, toda v tem hipu je oživel tako, da so zgubile celo njegove oči svoj navaden mističen izraz. »Evo, naprimer« — je ponavljal risaje neprestano nove črte, »ali to!... Oria je najlepša ženska ne le v Rimu, marveč na celem svetu! Zlasti ga je spravljal v zanos Lavrin vrat. Pravi, da kadar ona dvigne glavo, da ta vrat tvori nekako podaljšanje lica ter ni niti trohico ožji od samega lica, kar je neizmerno redka prikazen. Le na Transteveru se nahajajo pri ženskah podobni vratovi, toda nikdar ne na taki stopinji popolnopti. Resnica, kdor bi hotel odkriti na Lavri kako fizično pomoto, ta bi zaman zapravljal čas. Lukomski se je povspel tako daleč, da je trdil, da takim ženskam bi se imeli že ža Časa njih življenja staviti kipi na »forumu«. Seda mu nisem ugovarjal. Dne" 29. majnika. Vsa ta italijanska zapuščinska procedura me je jela dolgočasiti. Kako ti ljudje pri svoji prirojeni živahnosti vse počasi delajo in kako zlasti mnogo govorec Kar zagovorjenega se čutim. Naročil sem si nekoliko novejših francoskih romanov; čitam jih po cele dneve. Ti pisatelji delajo name vtis izurjenih risarjev. Kako hitro in točno je tam označena vsaka postava, koliko močij in značaja se nahaja v tem »skiciranju« ! Tehnika v delu ne more iti dalje. Nasprotno o opisanih ljudeh moram ponoviti to, kar sem že en- krat povedal, da ljubijo vzajemno drug na drugim le samo kožo in nič več. Utegnejo biti semtertje tudi izjeme, toda da bi v vsej Franciji, kakor je dolga in široka, nihče ne znal ljubiti drugače —to naj povedč komu drugemu. Jaz jo poznam predobro ter vem, da je v tem obziru boljša, nego njena književnost. Ta gonja romana za iskrečo, realno resnico ga dela Iaž-njivega. Človek ljubi osebo, oseba pa obstoji razven lica, pogleda, izraza, glasu, postave — še iz razuma, značaja, načina mišljenja, z eno besedo iz množice nravstv^iih in duševnih prvin. Moj odnošaj do Lavre je najboljši dokaz, da občutek, oprt izključno na una-njem zanosu; ne zasluži niti imena ljubezen. Lavra je končno tudi izjema. Dno 3t. majnika. Včeraj sem bil z Lukomskim na zajutreku; zvečer sem se kto+il kakor navadno po Pincio. Moja domišljija me *-ed-j časih na stranska pota. Predstavljam si, da spremljam pod roko Angelico. Pa hodiva in se razgovarjava kakor dva, ki se ljubita nad vse. Počutil sem se tako dobro, kakor se še nikdar nisem počutil z Lavro, toda potem, ko je nehala domišljija delovati — kako sem se počutil osamljenega! Ni se mi niti ljubilo vrniti se domov. Po noči nisem mogel spati. Moje življenje je vendar nezaslišano jalovo. To neprestano zaglobljanje v se privede te le v puščavo. Gutim pa, da bi bilo lahko drugače. Kar čudim se, da spomin na Angelico tako močno tiči v meni. čemu na primer si ne predstavljam nikdar, da bi se sprehajal tako z Lavro, ali sedaj, ko sem se spomnil njenega imena, sem dodal v duhu: vrag jo vzemi. Pogostoma si mislim, da sem držal srečo že za obe perutnici, pa sem ji pustil odleteti. Prilegajoče" it. 82. i dne IZ. oktobra 1904. načrt v finančni odsek. Dež. glavar reCe, da naj oni, ki se strinjajo s predlogom posl. Berbuča, obsedijo. Vstanejo Lahi, sedijo Slovenci in deželni glavar. Torej sprejeto. Ali hitro na to vstane dež. glavar in ž njim Se, kdor se je že vsedel na-laski strani, tako da pade;predlog BerbuCev ter se sprejme pre-memba v zakonu. Pri predlogu o razdelitvi prejemkov na neposrednih davkih med državo in samoupravnimi oblastmi vpraša dr. Turna, Se to olajšuje računsko poslovanje. Omeni se, da na ta način bodo dobivale občine denar od meseca do meseca ter ne bo treba toHko časa čakati. Predlog se sprejme. Računski sklepi ustanov za leto 1902. Stubelj, Stanič, Rjaveč, Prokop, Pravica in Abram (poročevalec Berbue) se odobrijo. Na dnevni red pride predlog glede" dovolitve brezobrestnih posojil za obnovitev vinogradov vsled poškodovanja po trtni uši. Se dovoli za tekoče leto znesek 20.000 K. Naj se preskrbi višji prispevek od vlade. Dovolilo se je najeti posojilo 300.000 K pri ubožnera zakladu v svrho konsolidi-ranja železniškega posojila. Predlog za odstop uprave glavnice VVerdenberške ustanove knezonadškofijskemu ordinarijatu gre v pravni odsek, potem ko se temu pridruži tudi Faidutti s pristavkom, da naj pride to takoj v sejo odseka ter se poroča o tem še v tekočem zasedanju. Preko prošnje za prispevek šoli Maccari v Gradišču se preide na dnevni red. Verze-gnassi priporoča podelitev, ali dr. Gregorčič omenja, da je dokazano, da ni potrebe. Pade tudi Falconerjev predlog, naj gre v peticijski odsek. Soli za čipkanje v Bovcu se dovoli podpora K 250. Odobri se pokojninski povišek udovi učitelja Vincija. Panigaj omenja, da to ne gre, da ni potrebe, in da se je slabo storilo (tnal fatto), ko se je dovolilo tak povišek, da bi bil končno za enkratno podporo, ne pa za povišek penzije. Marani brani povišek. Dr. Turna je prvotno hotel, da se preide na dnevni red, pozneje pa, ker je okoli 20 takih prošenj, naj gre skupno v odsek, kjer se določi, kdo je potreben, kdo ne. Falconer brani nasvetovani povišek 50 K, ki se odobri. Odobri se tudi povišek, podeljen udovi učitelja Treleari. Končno se potrdč računski sklepi za leta 1901., 1902. in 1903. ter računski sklep depozitov in tujega denarja za leto 1902. Prihodnja seja bo jutri popoludne ob 5. uri. Domače in razne novice. Porotne obravnave. — Prihodnje porotno zasedanje v Gorici prične 21. novembra 1.1. ob 9. uri dop. Predsednikom je izbran dvorni svetnik vit. Defacis, za nje- gova namestnika pa deželnosodna svetnika Mihael Gabrielčič inErvin Schmarda. Obenl zbor .Pevskega in glasbenega društva v Gorici* se je vršil preteklo nedeljo ob l1/, pop. v društvenih prostorih ob zadostni udeležbi članov s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednik.?,, 2.^poročilo tajnik?, 3. poročilo blagajnika, 4 prevdarek z?"irit904—T9tJo7 5. volitev predsednika in 13 odbornikov, 6. volitev pregledovalcev računov in 7. slučajnosti. Predsednik dr. Turna konštatira zadostno število udeležencev, otvori zborovanje ter pozove tajnika, naj poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Tajnik Iv. Meljavec omenja, da je preteklo komaj štiri leta, odkar se je ustanovilo društvo, da to Se hi nikaka dolga doba, ali znamenita je glede" na I posebne razmere, v katerih živimo v Gorici. Razrušenje so prerokovali nasprotniki društvu, ali prišlo je drugače; društvo je prestalo srečno vse sovražne naskoke ter šlo preko grozečih kriz in si priborilo s trudom in vztrajnostjo trdno stališče. Zanimanje za društvo se vedno veča in po zadnjih javnih nastopih smemo reči, da se je društvo dvignilo ter se vedno približuje izpolnjevanju svoje lepe naloge. Lepo petje in glasba naj izhaja iz društva ter 'širi narodno zavest. Na vseh je ležeče, da ostane i nadalje tako, da bode društvo vsestransko napredovalo in se razcvitalo, da častno nastopimo v novih prostorih »Trgovskega Doma*. — Nato prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se odobri. Poročilo taj-^ nikovo, ki je bilo obširno in natančno, vzame občni zbor na znanje- Iz poročila blagajn. \ Jos. Kra-š e v c a je razvidno, da je imelo društvo dohodkov K 7.038-37, stroškov K 7.021-76: prebitek je znašal K 16 61. Čistega premoženja je imelo društvo konec leta K 3.404 84. Prevdarek za leto 1904—05 kaže dohodkov 5.681-18, stroškov K 5.44584, tako da utegne biti čistega prebitka K 235-34. Račune 1. 1904. in prevdarek za prihodnje leto vzame občni zbor z zadovoljstvom na znanje. Nato sledi volitev predsednika in tri-najstorice odbornikov. Predsednikom se izvoli dr. H. Tu m:; soglasno. Po listkih se pa voli 13 odbornikov, in sicer so bili izvoljeni z večino glasov naslednji gospodje: Rudolf Konjedic, Josip Ferfolja, Fran Posega, Maks Posega, Ivan Meljavec, Artur Jakše, prof. Ferd. Seidl, Josip Pečenko, Adolf Komac, Dragotin Gilčvert, dr. Dominik Puc,- Josip Kraševec, dr. Fran Podgornik. Pregledovalcem računov se izvolita gg. Fran Blažon in Alojzij Zajec. — Na to zaključi predsednik zborovanje. Pri e. kr. izprašcyalnl komisiji t Gorici začno preskušnje ?a usposobljenje za ljudske in meščanske šole dne 4. novembra t. 1. Prošnje morajo biti predložene komisiji vsaj do 20. t. m. Čemu nemški naslov ? — Ravnateljstvo tukajšnjega učiteljišča nam je naznanilo v slovenščini po dopisnici pričetek preskušenj ter napisalo naslov v nemškem jeziku: »An die Redaktion der Zeitung »Soča" (Herren-gasse) in Gčrz*. Vrhu tega pa je napisano še ,K. k. Lehrerinnenbildungsan9talt in Gorz'. — Čemu vendar to? — Mislimo, da ravnateljstvo učiteljišča ne stori prav ni-kakega pregreška proti nikaki d/)lojčbj,..ako-v bodoče piše vedno naslov po slovenski! Pričakujemo! Koncert Koelanov v ponedeljek zvečer je vspel jako dobro v vsakem pogledu. Izkazal se je pravega mojstra pred odličnim mnogobrojnim občinstvom. Žel je dbilo pohvale. Spremljala ga je na glasovirju g.čna Volarv kot jako spretna pianistinja. Strokov-njaško poročiio priobčimo prihodnjič. Zakaj ne tudi po slovensko ? — Na Kociancv koncert se je vabilo občinstvo v nemškem in laškem jeziku po lepakih. Zakaj ne tudi po slovensko?! Zahtevati moramo, da se ozira sploh na slovenski jezik v po* polni meri povsodi tam, kjer se reflektuje na obisk Slovencev. Tako tudi pri koncertih. In tu je še vrhu tega nekaj splošnega, mednarodnega! — Vemo, dani kriv na tem Ko-cian sam, ali opozarjamo prireditelje na to okolnost, ker sicer bomo morali Slovenci delati na to, da ne pojde nijeden na koncerte, pri katerih se reflektuje na naš denar pa se ostentativno prezira naš jezik. In to celo v Gorici! Toliko za danes. Deželni zbor. — Na dnevnem redu jutrišnje seje je med drugim poročilo o gradnji ceste Dobravo-Vipolže, načrt cestne mreže Št. 11'erjan-Vipolže, predlog o podpori občini ajdovski za gradnjo vodovoda itd. Iz občinskih denarjev na novo mašo so porabili okoli 500 K v Št. Andrežu pri Gorici. Kaj v take svrhe je zbran občinski denar? Kaj zato plačujejo davščine?! Lepo gospodarstvo — seveda na katoliški podlagi. Ali hoče kdo pokoro delati na tak način, da se potrosi ob novi maši kar okoli 500 K občinskega denarja! ?! Se pač vidi, česa vsega so sposobni klerikalci in kako nevarni in zapravljivi elementi so med njimi! — Hitro sejo?l O tisti imelni iz meseca septembra bomo še govorili! Vemo vse. Strašna provokaclja! — S Kanalskega se je pripeljalo nekaj finto/ v Gorico, da odidejo v vojake. Vozil jih je neki 27 letni Gabrielčič. Na vozu so imeli zadej nekaj slovenski zastavi podobnega, kakor pravi ,Cor-riere*. Ali radi tega je ta sirotni laški listič ves iz sebe ter kriči o provokaciji! Pa tudi neki mestni stražnik je hitel, da se odpravi ta »bandiera tricolore russa", ker ni opravil dosti, so poklicali še c. kr. redarja, in potem so slovesno sneli tisto »kar naj bi predstavljalo slov. zastavo", kakor pravi sloveči »Cor-riere". — Gorica je bila rešena in strašne provokacije je bilo konec. — Ce bi bila zastava laška, bi je najbrže ne bil vstavil mesni redar, »Corriere* pa bi bil pohvalil laške fante! — Kako so mičkani!! Kostanj y cvetu. — Drugi kostanj na levi strani Franc-Josipovega tekališča je po polovici v cvetju, kakor je bil spomladi. Drevo napravlja velik kontrast nasproti svojim tovarišem z orumenelim listjem, ki se polagoma sipa na tla, ter jih goli. Kostanj ogledujejo pasantje ter ga občudujejo. Smrtno ranjen je bil v pretepu v Moši občinski redar Medeotti. Prišlo je med njim in nekim lovskim čuvajem do prerekanja in pretepa. Ranil ga je neki Dilena na glavi s kuhinjskim nožem. Brnžbi Sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je darovala g. Rozalija Rusjan iz Gorice 1 K. a Županom t Renčali je bil izvoljen 10. t. m. nemški plemenitaš Jos. Degrazia! Železniški urnik, veljaven od 1. oktobra t. 1., se nahaja danes med inseratnim delom. Gg. odborniki »Pevskega in glasbe • nega društva* so vabljeni k prvi odborovi seji, ki bode jutri v četrtek dne 13. t. m. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. Na Vipavski železnici v St. Petru se je zgodila v nedeljo zvečer nesreča. Tam je stopal z vlaka g. A. Polli, kar se je vlak pomaknil nenadoma nekoliko nazaj, in .iieri sunka je padel g. Polli na tla. Železniški voz mu je stri palec na nogi, Umyiyev o^tjelisefu onT "Anton Pahor, katerega so v Furlaniji pretepli, oropal, in zverinsko postopali ž njim. Ves čin je1 strašanski, ali zaman iščemo po laških listih pravega ogorčenja nad tem. Ce bi se bilo pripetilo kaj malo temu podobnega kakemu Lahu med Slovenci, kako bi kričali in zmerjali Slovence z divjaki! Tako pa lepo molče ter žive naprej v svoji dvatisočletni kulturi! ~ Našo okolico razkričujejo za nevarno, tu pa se vidi, kako varno je v Lahih! Ranil na levem stegna je orožniški postajevodja Jos, Čolnar nekega Frana Gre-goriča iz Bukovice, ker se mu je zoperstav-Ijal ter se zaganjal vanj z vso silo, ko ga je hotel aretirati, Gregoriča so prijeli radi javnega nasilstva. Izpred sodnlje. — Deset mesecev težke ječe je dobil Anton Magajne h Korit-nice, ker je ranil meseca februvarija letos z nožem nekega Antona Droca. Dosti pobožnostl je sedaj po .Šol, Domu* in po »Malem domu«, katerega so v soboto blagoslovili. V ,Š. D." kip Matere božje, v »Malem Domn" kip srca Jezusovega! In procesije napravljajo, zadnjič v „Š. D." povodom blagoslovljenja kipa, sedaj za tako priliko v »Mali Dom*. — Prava klerikalna institucija! Kako se spreminjajo odno-šaji v »š D."! In kdo podpira ta klerikalna stremljenja? Poglejmo v včerajšnji izkaz darov za »Š. D.* v »Gorici*. Koliko je tam klerikalcev ?! ? — To omenjamo le zato, ker je pač zanimivo l! Padel z voza. — V soboto zvečer po 8. uri je padel v Gosposki ulici z voza, na katerem so bile naložene mobilije, neki okoli 20 let stari mladenič, ki je sedel na vrhu. Pravijo, da ga meče božjast. Padel je na glavo. Hitro so mu priskočili na pomoč, potem pa je šel sam počasi domov. Nevarno ranjen. — K vojakom so odhajali mladeniči v ponedeljek. Pri tem so peli in kričali, kakor navadno, kadar gredo cesarja sW*it. V Rabatišču pa je bi^ prišlo do pre med novaki iz Pevrn^;.» Vrtojbe. Pretep . ^končal s tem, da so nevarno ranili 22 letnega Vincenca Cerneta iz Vrtojbe. Zaprli so bili 3, ali izpustili so dva, eden pa je ostal. v zaporu. Včeraj že smo culi, da je Črne umrl? — Na Tržaški cesti je bilo prišlo do pretepa med nekaterimi novaki iz Gorice in iz Bij. Dva Biljenca so zaprli, ker sta nabila Goričane. Plesni venSek s srečkanjem priredijo loški rudokopi dne 15. t. m. v prostorih g. M. Cernuta v Logu. Pri plesu bo svi-rala vojaška godba 17. pešp. iz Celovca. Cisti dobiček je namenjen »Sil. Domu". Dne 2. rožnika. Že davno nisem bil tako prevzet kakor sem danes, to pa radi Lukomskega. Šla sva skupaj v muzej na Kapitolu. Že pri ondotni Veneri sem se mu začudil, ko je obračaje na vse strani njeno premično postavo, mi dejal, da ima rajše neapeljsko Praksite-lesovo Psiho radi tega, ker je na njej več duhovitosti. Za takega plastika kakor je on, je bilo to kaj posebno mnenje. Toda še večje iznenadenje me je pričakovalo pred umirajočim gladijatorjem, ali tudi Galom. Lu-komski ga je ogledoval molče* kake pol ure, na to pa je rekel skozi stisnene zobe, kakor ima navado govoriti, kadar je ganjen: »Pravili so mi že kakih stokrat, da ima slovanski obraz —• toda res! — to je nekaj nenavadnega!... Moj brat ima v najemu Kozlovek pri Serpcu. Ondi je živel Mihna, konjar. Minulo leto je utonil, ko je napajal konje. Pravim vam, da je to eno in isto lice. Tu stojim večkrat po cele ure, ker mi je to potrebno.« Ušesom nisem hotel verjeti, in kar čudil sem se, da se strop Kapitola ni podrl na najine glave. Serpec, Kozlovek, Mihna tukaj v tem svetu starin in klasičnih oblik — ali iz čegavih ust čujem to, iz ust Lukomskega! Takoj pa se mi je pojavil za kiparjem di^ugi človek: »To si fdejal ti, brate, tak plastik,« sem si mislil, «tak Grk, tak Rimljan? Torej ti zahajaš semkaj zret na gladijatorja ne samo radi njegovih oblik, marveč zate, ker te spominja Miline iz Kozlovka? Sedaj sem šele uganil, kaj pomenja tvoja molčečnost in tvoja melanholija!« Lukomski pa je očividno pogodil moje misli, kajti vprl je svoje mistične oči v tla in jel govoriti s pre-trganim glasom, kakor da bi pojasnjeval to, kar je izustil poprej: »Tu v Rimu hočem le živeti, ne pa umreti!. Meni So tu ne godi slabo! ... Nimam pravice pritoževati se ... Sedim tukaj, ker je to treba... Toda dolgčas me razjeda, gospod, kakor vsi vragi!... Kadar psa zalajata po noči na vrtu, hočem kar steno razdreti, ker se mi zdi, da je to naša vas... Kar zblaznel bi, ko bi se vsaj enkrat na leto ne napotil tje. Tudi sedaj ne bo več dolgo, da poj dem,- ker imam to že tukaj!...« Po teh besedah se je jel trkati s prstom po vratu, usta pa je zategnil kakor za žvižganje radi tega, da so mu niso tresla. Bil je to zares izbruh, ki je bil pri tem človeku tem čudnejši, ker je bil tako nepričakovan. Nakrat se je tudi mene polastilo ganutje pri pogledu na to velikansko razliko, kakoršna se nahaja med menoj in med takimi ljudmi, kakor je Lukomski ali Sniatinski. Še v tem hipu z nekako bojaznijo mislim na njo. To je nekaj, česar moj razum ne doseže. Kake ogromne občutke nosijo ti ljudje v sebi! Morda se jim godi pri tem slabo ali dobro, toda oni so bogatini v primeri z menoj. Vsakteri ima zaloge življenja za deset drugih. Jaz se vendar tudi počutim nekako vezanega na svojo družbo, toda ta občutek ni tako neposreden; ne gori v meni kakor plamen v sve-tilnici, ni postal delež mojega bitja. Ni mi treba v življenju nobenega Kozlovka, niti Mihne, niti Ploševa, ker tam, kjer za takega Lukomskega ali Sniatinskega izvira živi vrelec, iz katerega se zajema podlaga življenja -- tam jaz najdem le suhi pesek. Ali vendar, ako ne bi imela te podlage, bi ostalo enemu Mesarstvo, drugemu književnost. To je res nekaj, česar ni moči verjeti, da bi človek, ki ima toliko pogojev za srečo, ne le bil srečen, marveč da bi naravnost ne vedel, čemu živi. Brezdvomno so zakrivili to pogoji, v katerih sem bil odgojen, ta Rim, Metz, Pariz in z novic Rim; bil sem nekako podoben drevesu, katero izdrto iz domačih tal, ni bilo dobro vsajeno v tuja — zakrivil pa sem to tudi sam, ker sem se vedno vpraševal, ter modroval ondi, kjer so drugi samo ljubili. Posledica pa je bila ta, da nisem izmodroval ničesar, pač pa sem si izpridil srce. Dne 8. rožnika. Zapisujem tu spomine vsega tedna. Prejel sem nekoliko fisem, med drugimi tudi od Sniatinskega. Ta pošten dečko je tako užaljen nad obratom mojega nagnjenja do Angelice, da me niti ne ošteva. Piše mi samo, da je njegova žena name jezna na smrt, da hoče o meni niti slišati, in da sem po njenem mnenju nekak spak, ki .se zabava s tem, da gasi svojo ne-voljo nad svojimi žrtvami. V tem slučaju sem se ska-zal pravega kristjana, ker ne čutim jeze do gospe Sniatinske, marveč me to šele nekakd navezuje nanjo. Kako vroče, vrlo srce je to! Sniatinski smatra to zadevo očividno za izgubljeno, ali bolje za povsem razdrto, ker mi niti ne pošilj iikakih nasvetov, marveč samo jadikuje: »Daj ti Bog najti drugo tej podobno.«« Čudna stvar, kadar mislim na to, se mi zdi, da nočem druge, podobne Angelici, niti boljše od nje, marveč njo samo. Pravim, da se mi to dozdeva, ker je to občutek brez "stalne in omejene oblike. Vedno nosim v selji nekako štreno neizrekljivo zapletene svile ter ne znam teh zamotanih nitij spraviti v red. Navzlic vsej samozavesti ne vem na primer, od kod izvira moja žalost, ali iz tega, da ljubim Angelico bolj riego sem sam dopuščal, ali samo iz tega, da čutim, da bi jo mogel še bolj ljubiti? Sniatinski mi odgovarja na to nekoliko z naslednjimi besedami: »Cul sem, sili čital, da imajo grude zlata Časih na sebi prevleko kremena, iz katere je težavno dobiti rudo. Denimo, da ima tudi tvoje srce tako prevleko; na sredi je druga ruda, Promet s poštnimi paketi t Egipt, j — C. kr. postno in brzojavno navnateljstvo v Trstu razglasa: PoStni paketi do 5 kilogramov teže brez ali z napovedano vrednostjo do 3000 frankov, namenjeni v Egipt, se morejo pri vsakem c. kr. postnem uradu ] oddati. Pristojbina od teže znaša 1 K 50 st. in od vrednosti SO st. za vsakih 300 frankov napovedane vrednosti. Pakete se more obremeniti s povzetjem do 1000 kron ter so dopuščeni tudi ekspresni paketi. Odpošiljalee lahko določi, da sam plača uvozno carino. Vsakemu paketu je pridjati carinsko napo-vednico. Na izpolnitev te napovedniee, posebno kar se tiče vsebine in vrednosti, je obračati posebno pozornost, ker se ccarinu-jejo v Egiptu paketi večinoma po vrednosti, ki je v carinski napovednici označena, torej ne da bi se pri tem paket odprlo in vsebino istega pregledovalo. Da se carinskemu uradu omogoči, določiti carino, ne da bi paket odpri in vsebino pogledal (kar je v ostalem zamudno in za pakete morebiti tudi škodljivo) je neobhodno potrebno, da odpošiljalee carinsko napovednico kar le mogoče natanko izpolni in pri tem posebno vsebino, vrednost, količine, mere in teže pošfljatve podrobno označi. Dobro je tudi priložiti carinski napovednici avtentičen račun o poslanem blagu. Iz tabel, katere je izdalo egiptovsko generalno poštno ravnateljstvo, je razvidno, da je Avstrija glede prometa s postnimi paketi zaostala. Leta 1903. je priSto v Egipt 212.000 postnih paketov v vrednosti 424.753 f. št. (torej nad 10 miljonov kron), od katerih odpade samo 25790 na Avslro-Ogersko. Zanimivo je, da se poslužujete Nemčija in Italija, da si je njun uvoz v Egipt manjši nego avstrijski, v veči meri prometa s poštnimi paketi kakor Avstrija. Dotična udeležba je znašala: glede" splošnega uvoza glede poštnih paketov: za Francosko 10-1 % 278 °/o , Nemčijo 4*4 . 19'4 , , Italijo 5*3 , 12-6 » , Av.-Ogrsko 7-2 , 12-1 ., Angleška in Turško pridite v tem pogledu manj v poStev, ker uvažate večinoma blago na debelo. V poštnih paketih se uvažajo razne drobnarije, modni predmeti, vonjave, moderci, čevlji za otroke, klobuki, ju-velirski proizvodi, pisalne potrebščine, razna jedila itd. Zgubila ae Je lovska psiea, stara 7 mesecev, angi pasme »Gordon Setter", na hrbtu črna; spodaj rraena, in sicer med Pr-vačino in Renčami. Kdor jo najde ali ve, kje je, naj to naznani pri K. Kerševani-ju v Dornbergu, kjer dobi dobro nagrado. Zgnbll se je ovitek perila od Ribera-berga do Gorice. Kdor je našel, naj se oglasi v naši tiskarni. Vojna med Rusi in Japonci. Port-Artur je oddaljen od pristanišča v Gifu, o katerem je pogostoma govora zlasti pri raznih poročilih s portarturskega bojišča, 140 km, oziroma 86#H hoda do okoličanskih šol in na prostor v bližnjih okoličanskih šolah, s katerimi vprašanji se namestništvo ni pečalo, kakor bi bilo moralo 1 S to razsodbo so tržaški Slovenci po 20-letnem boju prijadrali v prvo instanco ter začne trnjeva pot tržaških Slovencev — znova. Na to ne rečemo nič drugega nego to, da ker zakonito število otrok za slovensko šolo v mestu obstoji in razsodba govori dosti jasno, ima novi namestnik lepo nalogo, začeti v Trstu z izvajanjem — pravice! Dalmatinski namestnik. — Nemški listi trdijo, da se je izrazil cesar prav ne-povoljno o dogodkih, ki so se izvršili v dalmatinskem deželnem zboru nasproti namestniku baronu Handlu, ker je bil tako grdo razžalil Dalmatince. Na dvoru baje nikakor nočejo popustiti, marveč hočejo neprestano delati na to, da ostane Handel namestnik v. Dalmaciji. Toda menda tudi Dalmatinci ne popuste! — Cuje se, da odide baron Handel te dni na Dunaj, da poroča ministerskemu predsedniku o sedanjem političnem položaju v Dalmaciji. Dalje nameravajo poslati na Dunaj deputacijo poslancev vseh strank, da se dogovorijo z vlado glede" novega deželno-zborskega zasedanja. Treba pa, da napravijo v to svrho vse stranke poprej jednoten sklep. »Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju bode imelo svoj VIII. redni občni zbor v nedeljo dne 6. listopada 1.1. popoldne ob 1. uri v dvorani v Narodnem domu. — Ob 8. uri zvečer bode v prid društvu v veliki dvorani v Narodnem domu običajni koncert. Kongres o balkanskem vprašanja se bo vršil v Rimu, kakor se poroča od tam. Na tem kongresu da se ima končno rešiti balkansko vprašanje! Turčija kongresu nebo nasprotovala. Iz Švice so izgnali 8 laških anarhistov, kateri so v Luganu odstranili laški grb s palače laškega konzulata. Roparlco iz Krakova so prijeli te dni v Trstu. Imenuje se Katarina Stellmacher. Lani je umorila nekega svojega .prijatelja", ga oropala, potem pa pobegnila. Hudodelstva ne priznava. Izročijo jo sodniji v Krakovu v Galiciji. Na Reki so šteli koncem septembra t. 1. 44.200 prebivalcev. Od leta 1900. je naraslo prebivalstvo na 3.850 oseb. la Sarajeva poročajo, da je ubil tam neki kmet bivšega sarajevskega župana Resid beg Ceriča, Srbskega kralja Petra so mazilih slovesno 9. t. m. v samostanski cerkvi v Žici med slovesno službo božjo. LJubaviia drama. — V Tulonu so našli v neki gostilniški sobi mrtva dva tujca, moškega in žensko. Ženska je bila mrtva, imela je prerezan vrat, mož pa je še živel. Bil je 60 let star ter je rekel, da se imenuje Lieband, ona je bila stara 35 let. Rekel je, da ker se nista mogla združiti v življenju, se združita v smrti. Lieband je bil ože-njen ter oče več otrok, Kneginja — beračlca. — V izkazu umrlih v Varšavi zadnje dni je bilo citati: Kneginja Eleonora Masalska — beračica. Umrla kneginja je potomka jedne najstarejših litavskih plemenitaških rodbin. Leta 1863. ob poljski vstaji je prišel njen oče ob vse premoženje. Kneginja Eleonora je živela v Varšavi od podučevanja. Na starost pa seje roorala prese!i i v neko bližnjo vas, kjer je živela z beračenjem. Malo pred njeno smrtjo je 9 pustil neki sorodnik v Florenci svoto 200.000 rubljev za najubožneje sorodnike. O le|» je bila obveščena tudi kneginja Eleonora, ali v svojem plemenitaškem ponosu je zavrnila Ponudbo ter sklenila umreti v revščini. Ta dni se je zgrudila v Varšavi, ko je šla be- račit, na tla, prenesli so jo v bolnišnice, kjer pa je kmalu na to umrla. Za splošno volilno pravico« — V Brnu je bila v nedeljo* demonstracija za splošno volilno pravico. Demonstracije se je udeležilo kakih deset tisoč ljudij. Poslanca Hubes in ElderS sta govorila ljudstvu, rekoč, da je baron .Chluraecki kriv, da nimajo splošne volilne pravice, da on zadržuje razširjenje volilne pravice. Tudi v Pragi so bile demonstracije za splošno volilno pravico: * Bš^elTTiir^ratv^^iiefliškenMnaslecu Biebrich so naložili davek na zaprte balkone na hiškah, češ, da odjemljejo zrak v ulicah. V prvem nastropju se plača za kvadratni meter 30 mark, v drugem 20, v tretjem 10. -Dohodke porabijo za olepšavo •testa. književnost jako pripravno za nase odre 1 .Slovenski plesalec". •— »Goriška tiskarna" tiska prav krasno zbirko vseh slovanskih, neslovanskih, navadnih in sestavljenih plesov, katero je sestavil strokovnjak — učitelj plesa g. J. Umek v Trstu. »Potop". — Prvo polovico tega slove-čega Sienkievičevega romana, ki bo obsegala okoli 700 stranij, razpošljemo v novembru. »Mlinar In njegova h*l". — Zalo-igra v petih dejanjih. Spisal E. Raupach, posli »v. Fr. Malovašič. Drugi, popravljeni natis. Naše »Talije" 17. zvezek. Cena 60 vin. Ni kmalu žaloigre, ki bi se toliko igrala po vsem svetu, pri vseh narodih. Na praznik vseh svetnikov 1. novembra vsakega leta jo igrajo po mnogih mestih, med Slovenci doslej v glavnem le v Ljubljani. Povsod dosega velikanski, pretresujoč vspeh. Gos. Govekar je priredil drugo slovensko izdajo, ki je v vsakem pogledu popolna. Ni dvoma, da bodo Slovenci radi segali po tej žaloigri. Kmalu pojde v Usek prav korenito popravljena Ogrinčeva izvirna igra »V Ljubljano jo dajmo!" To bo zopet lepo delce, Davščina na pivo. V seji v četrtek je bil sprejet zakonski načrt glede pobiranja deželne naklade na povžitek piva. Ker stvar zanima marsikoga, podajemo tu glavne točke iz tega načrta. Zakon stopi v veljavo z novim letom 1905. Visokost deželne davščine se določi potom dež. zborskega sklepa. Plačevati deželno davščino so obvezani: 1.) podjetniki pivovarne za ono pivo, katero sami točijo ali oddajajo v ozemlju, za katero velja zakon, osebam, ki ne točijo ali ne prodajajo piva (zasebniki), 2.) osebe, ki točijo ali prodajajo pivo, za vse prejeto pivo, za katero ni še plačana davščina; in zasebniki za ono pivo, katero dobivajo iz kraja zunaj ozemlja, za katero velja zakon. — Deželna davščina, katero imajo plačati podjetniki pivovarn, zapade ob odvažanju piva iz skladiščnih prostorov pivovarne, ona pa, katero imajo plačati prej označene in te osebe, ob prejetju piva. Deželni odbor je pooblaščen dovoliti posameznim nakladi-podvrženim strankam ali njih skupinam pogodbeno plačevanje deželne davščine v smislu izvršilnih določil, ki se v tem pogledu izdajo. •— Osebe, ki se bavijo s točenjem ali s prodajo piva, katerega niso^ same izvarite,~~so primorara dovoliti deželnim organom, kojim je izročeno nadzorstvo deželne naklade, da tekom izvrševanja obrta vstopijo v prostore, kjer se pivo prodaja in hrani, in se prepričajo o množini piva, ki se nahaja v zalogi kakor tudi na zahtevo spricati z dokazili izvoz piva, oziroma vplačilo deželne naklade. — Vsaka občina j e dolžna vstreči od deželnega odbora v izvršitev tega zakona stavljenim zahtevam ter dotičnim* deželnim organom, na njihovo prošnjo, pri njih uradnem poslu brez odloga po potrebi pripomoči. Za pivo uvoženo iz carinskega inozemstva, za koje (pivo) se plača carina pri kakem ob deželni meji ali v sredini kronovine poslu-jočem carinskem uradu, pobira se deželna naklada ob jednem z državno užitnino in se odmerja za ono množino piva, katera je merodajna za plačilo državne užitnine. — O pritožbah glede deželne naklade na povžitek piva razsoja, če se ne uporabi kazensko postopanje (§ 9), deželni odbor. Pritožbo je vložiti tekom 14 dnij pričenši z dnem, kate-terega je bila stranka obveščena o izpodbijani naredbi pri deželnem odboru. — Ako se odpošilje pritožba po pošti proti istočasnemu sprejemnemu listu, ne vračunijo se v gori omenjeni rok dnevi poštnega teka. Če pade zadnji dan roka na nedeljo ali praznik, smatral se bode kakor zadnji dan istega roka prvi naslednji delavnik. — Prestopki tega zakona na podlagi ministerskega ukaza z dne 30. st. fembra 1857. drž. zak. štev. 198, z globami od 8 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij. — I. Pivovarnarji so dolžni napovedati organom, ki jih je ukazoma določiti, koliko piva hranijo dne 1. januvarja 1905. v svojih pivovarnah in v svojih zalogah ležečih v ozemlju, za koje velja ta zakon predloživši poseben podroben razkaz v dvojniku. II. Osebe, ki točijo pivo ali ž njim trgujejo, kakor tudi zasebniki, so dolžni naznaniti vsako množino piva hranjeno v pokneženi grof o vini goriško-gradiški dne 1, januarja 1905., ki presega jeden hektoliter, kakor tudi kraj, kjer se isto hrani, in plačati v 8 dneh po vročbi plačilnega naloga deželno naklado, po odbitku jednega hektolitra, za vse drugo v kleti nahajajoče se pivo; če pa zamorejo iste dokazati, da so plačale vže prej popolnoma ali deloma dotično deželno naklado, zabeleži se jim ta znesek v dobro. Posestvo na prodaj! Ker mi je sami pretežavno oskrbovati svoje obširno posestvo in gostilno, sklenila sem vse skupaj prodati in sicer Hotel „Pri pošti" v Bovcu z vsemi doUčnimi poslopij in zemljišči. Glavno poslopje na trgu obsega v pritličju obširno vežo, poštni urad, kuhinjo, dve prostorni sobani in zračno verando z vso potrebno opravo za gostilno; v prvem nadstropju lepo dvorano in 17 spalnic, vse dostojno in konfortabel opravljeno ter posebno pri-ležnv v stanovanja letovičarjem in turistom. Za hišo so konjski in goveji hlevi in p*ostori za hrambo vozov, gospodarskega orodja, nova ledenica itd. Za temi poslopij je obširno obzidana ograda obsegajoča zelenjadni vrt in sadovnjak. Pred verando obširno dvorišče posebno pripravno za poletne veselice; ob strani pokrito kegljišče. Pred hišo ob glavni cesti dično vrejen park. Posestvo obsega % hektarja, 29 arov oranja, 2 hektarja, 92 arov travnikov, 75 arov vrta in 14 arov 69 m2 stavbišča in je na prodaj z vsemi živimi in mrtvimi pritiklinami po spodobni ceni in jako ugodnih plačilnih pogojih. Gostilna, katero obiskuje od nekdaj najodličnejša gospoda, leži na najlepšem prostoru in je glede svoje oprave v popolnem redu. Za natančneja pojasnila se je obrtniti neposredno do podpisane lastnice, ali pa do gospoda Ernesta Klavžerja v Gorici, Via Morelli 8. V Bovcu, oktobra 1904. Miroslava Sord* „HOTBL SALKAN" TRST Piazza deila Caserma (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora In poleg pošte 8 60 moderno opremljenimi sobami Restavracija - Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr. Dvigalo. ¦- Električna razsvetljava. - Kopališča. ShalallSče ptujcev. Karo! praščiK, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače' za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. -postrežbo po jako zmernih cenah. Gorica * Gorica Hdtel ..pri zlatei jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in p tu j a vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»-pivo. Doslej |e izSlo u zalogi »Goriške tiskarne fl. Gabršček" u florlci 7 knjig „Denca slouanskili poueslij" s a I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada.,7. OSenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K !•— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Cena . . . • . K 1-— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otrobi. C a....... ... . . Kl-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lueet. — 2. Moe ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedna o ošabnem Ageju. — o. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K t-20 »Venec slov. povestij« prinaša provodo iz ruščine, poljščine, češčine, slovaSČine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošli, na] pridene 10 uin. za poštnino. ee-. Pošilja se ledino po povzetju aH naprej poslanim zneskom. -*qp. na zahteoanje pošiljamo cenik naše knjižeone zaloge. Lepo stanovanje i vrtom se odda takoj v najem v Podgori hšt. 278 (nasproti stanovanja gospoda župana.) Hiša obstoji iz treh sob, kuhinja in klet. Pred hišo je lep vrt; za hišo je dvorišče, drvarnica in hlev. Ponudbe na gospodarja hiše Jožefa flemec-a • trgovca v Podgori hšt. 190.: Josip Visintini Mirodilnica v Gorici Tekališce Frana Josipa si 6. Sunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr.-, prešifievi jeziki 1 gld., goveji i gld. 20 kr., giavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr., Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. gVelike klobase po 20 kr. Slivovka in brinjevec po gl. 1 20 liter. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju. Janko Ev. Sire v Kranju. ZLATAR DRAGOTiN VEKJET IC. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = j\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih betih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilia iudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zaleo-Zaški Trg in p/zenjskega piva .prazclrot" iz sloveče češko »meščansko pivovarne". Zaloga ledu, karerega so oddaja lo na debelo od 100 kg naprej. Cono zmerne. Postrežba poštena In to' ,.^. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje aH zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. rrzzr Cene zmerne. -~ Redka priložnost! Le kratek čas!! Radi preselitve moje prodajalne v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica Št. 10, tik hotela „Tri krone", razprodam razno blago, samo do končane preselitve pod lastno ceno kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razne otroško oblekec predpasnike, spodnja krila, čepice i. t. d. Po močno znižanih cenah. raznovrstne dežnike, solnčnike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razno pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, svilene in volneno šorpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, moderce, pasove, svileno blago za blusc in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, in jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospode. f r. Podberšič, ar", riz. kamnoseški mojster, Gorica, tržaška ulica šteu. 17. --------- Priporoča --------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se »»eh vernih duš dan ------ svojo bogato zalogo —---- različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 kron in više. Trgovko-obrtrja reLi5troVaqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hi-mIIm »lofl« obrestuje po **!»%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Renta! davek plačuje zadruga sama. Pošalila daje na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varSeine tudi na 10-letno odplačsvanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Dalail; a) podpisani.........K 1,174.800'— b) vplačani.........» 376.103-— Daaa posojila...........> 1,930.929'— Vlaga................* 1,828.591'— A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga eljklnega olja prve vrste raffciljši« tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfetie, Bari in Niče Prodajana prodajo na drobno in debelo, drobno: K —-72. —-80. —88, —-96- 10 1-12, i-20, 136, 1-44, 1;C0, 180. ------- Na debelo cene ugodne. ------- FoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se pcSSa kupen do popolne vporabe olj«; po vporabi se »pet zameni a pclno. pravi vinski kis ia navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Kerševani & Čuk v Gorici f ulici Biva Csstello štev. 4 (lonec Baštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. 74. Kormin-Nabrežina-Trst in obratno« Kraji nad Trstom in pod Korminom kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji, usei>. J\agJx- Oseb. O^eb. N,.g!ič Oseb. 1 Naglic Naglic Oseb. Meš. Nagli« | Naglic ! Oseb. McS. • Oseb 1 Naglic Oseb. J.0I8_ 100-2 1008 1014 HKKža 1010 1006 100* 1JL012 t Rm.' Postaje ta.' 1011 j 1003 1005 ! 1007 j 1017 ! 1009 ! 1001 j 1015 L n. III. razred 7.00| 8.40| 1.15 — 7JJ0J , 9.501 ^ 8.25 ' — ¦ odh. \- Dunaj . . . — doh. 8.501 I II. III. razred 5.40]] 6.45 j 1.30 ]~9irr-~ — : — i ----- lo.oo - 8.--; - i , i— Budapest . . 9.20 0.30 - ! ~ j_6.4J._l 8.55 '942 — . 6.41 4.51 — — 10.261 10.261 - " - 8T30 — ~ 8.44J j — , dob. — Nahicžina . . -1 odh. — doh. 8.-27 3.40 110.51 j 7.06] i 7.15 1 7.0511 7.18 " ¦ — 1 12.171 1 8-421; " 1.50 ' — | otlli, ! - j Zagreb . . . j __ 1 ~__ | — J 5_20| 5.20|, — _ 5.05 , — 8.401- 9.25|~ , ! ' Reka. . . . "I....... 17i doh. ___12. __ ! s.aif 10.4OJ 6.12 ! 8.25 9.— ' 12.30 ' — 4.4.0 i 5.30 odh. —, Trst . . . 7.40 8.a& ia38 1 11.28 j 4.40 J 7.46 ! — , j 9.16 I 12.45 | — ; 4.56 | 8.51 | - „ 8, Miratuar K)! odh. 7.28 8.14 1 111.15 i 4.26 i 7.32 i 1 | 630 ! 1 ; 9.21 i 12.50 1 — j 5.01 1 1 8.55 i 9.52 » 9| Grijnn . . . 9 <¦ 7.24 1 i 11.12 4.21 7.28 I 1 10.26| 1 6.36 1 ; 9.27 ] 12.56 '¦ — 5.07 | 1 - 10.02* — ltj Sv. Križ . . G _ 7.17 1 1 11.05 ! 4.14 1 7.21 1 1 I 6.47 8.52 i 9.40 i — 1 — j 5.20 1 1 9.101110.22] doh. odh. 17j Nabrežina . . — Nab rezina. . 50 doh. 7.06 6.37 7.56 7.42 1 10.54 ! 10.41 4.02 j 7.10 3.47 | 6.48 j_8.00jj — __ ! 7^12 9.10 j 10.02 - i 6.52 j 5.33 ] _ 9.20; j 11.0a[ , 7.503 T — 7.20 1 | J 0.07 1.0? I — i 5.39 1 - ! i „ 3, Bivij .... 47 odh. 6.27 1 ,_ {10.34 3.38 6.41 ! 1 I 10.101 | 7.31 ; 1 l 10.10 1.15 j — i 5.48 1 9.32 ! 11.261 8i Devin-Sesljan. . 43 , 6.13 • 7.28 9 ! 10.22 3.20 1 6.26 i 1 1 9.38| ! 7.47 j 9.32 j 10.28 1.26 j 7.11 j 5.59 f 6.17| _6.20| j 10.- ')""- [ 9.301 _9.42|ill.4i| doh. jitoli. odh. 16 j Tržič . ... 35 odh. 5.53|; 7.15 9.54 ! 10.07 3.07 | 6.07 L7.-2*!. 9.411 "" "1 "-" __n_ 16 Zveza Benetke Tržič . . . . "'"_.. "} _ 7^00 | — ! -- j 1035 1 _. 6-50J 7.49 i 9M 10.29" 1.28 i — i 6.051 9.447 11.461 35; doh. 5.501 7.12 _ 1 10.06 1 3.0'i i 6.04 1 7.921! 9.301 7.59 ! 9.42 10.37 1.35 | — ! 6.13 9.51 12,- 1 1 20 Ronki .... 25 1 5.38 7.06 _ 10.— 2.54 ! 5.58 ! 1 9.24 8.13 j 9.51 10.48 1.44 ! - i 6.83 10. - 12.16 25 Zagrad .... 5.25 6.58 __. i 9.51 2.41 j 5.48 7.07| «.15 8.20 ' 1 10.54 1.49 ! — 6.29 10.041 »12.26 1 28 GradiSče-Zdrav. . 23 1 5.17 6.53 _ 1 9.45 ! 2.32 . 5.41 1 9.08 8.33 ! 1 11.03 1.57 j — 1 6.37| 10.12 12.41 V 32 Rubrje-Sovodnje . 18 ¦ 5.00 6.47 _ i 9.36 ! 2.21 i &.32 1 1 8.59 ___48_j 10.07 11.13 2.06 j — j 6.46J 10.20J 12.58 doh.-. odhi /odh. Idoli. 4.54| 6.40 — > 9.2S ! 2.07 I 5.22 ! 6.47J 8.49) 5.50|j 10.12 11.23 2.16 1 — j 0.521 10.261; - 38 Gorica .... 12 4.441 630 : 9.07 ! 1.42 | 5.02 6.361 8.381 6.00 ( — 11.30 2.23 — i 6.59 ; 10.33 1 - 43 Muša p. ... Korinin . . , Kormin . . 7 4.34 6.23 Z '¦¦ >).- ; 1.30 4.55 ; — 1 S.Sli 6.13 j 10.25 1U1 11.56 J.32 - ! 7.08|; 10.42|! _ doli. odh. 50 odh. doh. 4.20| 6.14 - j 8.50 1.15 4.45 1 6.2fl| 8.*0J 6.37 10.35 .._ 7.161 _ " -ouiuE>) ou|3JAO>|B8A afniapzj uj Bmafajds V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd.