Gospodarske stvari.
Nauk, kako se ognjeuporne strehe delajo.
Slama, namočena v glini, ne gori. To vsak lehko poskusi. Kolikor bolj je namočena, toliko bolj se upira ognju. Glina, ki se je vsesala v bilko slame in napolnila njeno votlino, varna je od vode, tako da je dež ne more izmiti. Ako pa se streha samo po vrhu namaže ali zalije z glino, izpere jo kmalu dež. Ako se slama, namočena v glini, na debelo položi na streho, to se stro-pila in prekle (letve) lehko gno.
To je napotilo realno učilišče v Krasnoufimsku v Rusiji, da je iznašlo nov način, kako zdelovati lehke in ob enem krepke ognjeuporne strehe. Streha, katero je naredilo prvo 1. 1883., stoji uže štiri leta brez vsake poprave. Krasnoufimskega realnega učilišča pristava, kjer se uče bodoči gospodarji, izmislila si je namreč slamnate plahte, ki se tko na navadnih statvah. Način, kako se delajo, in statve so popisane v naslednjih vrstah.
1.  Plahte se tko iz navadne žitne slame brez ko-kalja, grašice in drugega plevala. Slama naj bo suha. Široke naj bodo plahte po 3 čevlje in pol (31/2')i debele po eden ali poldrugi palec, dolge pa kakor streha, za katero se delajo, t. j. plahte naj se tkejo na tako dolge kose, kakor je dolga streha, samo nekoliko daljše, ker se pri posadki na streho lehko pokaže, da je plahta prekratKa, ker imajo stropila in prekle lehko „hribe in doline",  odreže pa se lehko vselej,  kar moli   čez kraj.
2.   Statve za tkanje teh plaht so tako proste, da jih vsak stolar ali tesar lehko naredi. Pa ni treba, da bi jih imel vsak gospodar; enih statev za vso vas je čisto dovolj. Na takih statvah natketa dve ženski ali celo ena ženska z deklico ali dečkom na dan lehko več nego 20 sežnjev dolgo plahto.
3. Take statve so enake navadnim tkalčevim statvam, samo da so več, in pa da sta valjarja za nategovanje osnove in prijema tkanja nekoliko drugačna, kar kaže priložena podoba 63., in sicer se dela stan iz debelih desk. ki se pilijo ali žagajo na prekle (letve), široke po 9 palcev in debele po 4 palce. Seveda, ako so te razpiljene deske malo širše in debelejše, to nič ne dene. Ker ene statve lehko služijo nekolikim gospodarjem in jih je treba voziti ali nositi z mesta na mesto, narede se lahko tako, da jih je lahko razdreti.
Dolge so statve od A do B 8' 2", široke 3' 4"; vertikalne stoike A B B G 7' pa visoke.
Prekle (letve) D E, t. j. spodnja obvezka, so dolge 12' 4", mole, kakor kaže podoba, na eno stran 3' in drže velik valjar F, na katerega se na-motava nitna osnova. Te prekle D E vrezavajo se v navpične (vertikalne) stojke, ki so 30" (2' 6") od tal.
V stojkah A in G so 4' 4" visoko narejene okrogle luknje, v katere se vstavlja valjar a. V tem valjarji izvrta se v eni črti z majhenim svedrcem 5 luknjic, 8" drugo od druge. V stojkah B in C narejene so 3' 2" visoko luknje za prijemni valjar b.
Ker se slamnata plahta ne more navijati na valjar b kakor platno, zato je narejen ta valjar debel ne manj nego 9" v poprečniku (diametru). V njem se izdolbe skoraj po vsej dolžini tolika dolbina (špranja), da bi skoz njo lehko šla plahta (glej podobo 62.).
Da bi se statve trdneje stale, in bi se nitčanki in brda  (Z)  lehko  podvešale,   za to treba  vrhnje  konc°
------    326    ------
vertikalnih stojek skrepiti  s posebno  obvezko  (k k k k) iz tenkih letev.
Nad dvema tretjinama vrhnjih prekel (letev), računajoč od tistega konca, kjer je prijemni valjar 6, uvr-tajo se v vrhnje preklje (letve) dva navadna škrpca, skozi katera se propuščajo remeni ali oprte, na katerih koncih se privešajo dve nitčanki m in n, t. j. dva okvirja, v katerih je nategnjeno navpik (vertikalno) pet zvitih žic (dratov). V sredi vsakega zvitka žice naredi se luknjica, da se v njo vdeva nitka ali motvoz osnove. Ta luknjica se naredi prav lehko, ako vstavimo v sredi žice svinčnik ali klinček, kadar zvijamo žico.
Z valjarja F se like iz 10 nitek ali motvozov razdeljuje na 5 parov, in vsak par vdeva se v proti stoječe luknjice valjarja a; potem se te nitke vdevajo v nitčanki, ia sicer tako, da se eua nitka enega para vdeva v luknjico nitčanke m, druga pa v luknjico nitčanke n.
Dalje se vdevajo pari v proti stoječe votline brde z in v votlino prijemnega valjarja b ; konci njih se za-krepljajo na tem valjarji s palico, ki mora seveda biti bolj dolga nego votlina v valjarji b.
K spodnjim krajem nitčanek privešata se dve deščici . li podložniki (pedali) u. i\ če stopiš na podnožnik i,  vzdiga   se   nitčanka  n,    če   stopiš   na  poduožnik   /
vzdiga se nitčanka m. če stopiš na podnožnik u, vzdiga se nitčanka m. Sicer pa zna to vsak tkalec. Vrvice, na katerih so privešeni podnožuiki, zaznamovane so na podobi s črko s. Ko se vzdigata in spuščata nitčanki, odkriva se zev osnove, k-mor se zaklada slamni votek, ki se mora vsakokrat dobro pritisniti z brdo.
5 Za osnovo jemljo se krepke nitke, kakeršne rabijo ribiči za svoje mreže, ali pa nesučeni motvozi. Motvozi so boljši, kakor je pokazala izkušnja, dasi so dvakrat teži in draži.
Za votek jemlje se slama, 1 ali li/2 palec debela. Ako  je  slama   bolj   kratka   nego  je   treba,   ali   ako je
Na ravno tistih vrhnjih preklah (letvah), kakor se vidi v podobi, priveša se tudi brda, t. j. okvir, kamor se pribija slamni otek.
Ker je vsak par osnove drug od drugega do 9" to se razume, da je tudi brda z tak okvir, ki ima vertikalne ali navpične deščice L> p p, široke po 9", mej katerimi se puščajo ozki presledki ali špranje za vsak par osnove.
Take statve stoje v Rusiji okolo 5 rubljev, t. j. okolo 6 gld. a. v.
4. Osnova za snovanje plaht je predolga, kajti na dan se lehko setke od 20 do 30 sežnjev plahte; zato bode ceneje, ako se taka osnova naroči pri vrvarji.
___    327-----
pometa, treba poravnati jo, da bo ležala v širino vse plahte; klasje naj bo v sredi, debeli konci slame pa po krajeh.
6.  Kraji tkaue plahte se sproti odrezujejo s srpom. Potem se sname osnova z valjarja a, plahta se vdeva v votlino valjarja b na toliko da se, če ta valjar enkrat ali dvakrat zavrtimo, osnova zopet nategne. Tako bode konec plahte ležal na tleh, in se lehko tke, kolikor dolgo kdo hoče, na valjarji pa ostajata ne več ko dva obrata, da se osnova udrži nategnena. Da je valjarje lahko sukati ali vrteti, vtakne se na njih desnem konci zunaj statev klin, ki ob enem drži valjar krepko, da se ne suka (glej na podobo 63, t).
7.  Stkane plahte s« režejo na take kose, kakor je dolga streha, in se močijo jako skrbno v glini.
(Konec prihodnjič.)