«4, « t Leto III, LtuHljana. 16 decembra 1929. tZRAJA vsai ponedeljek. ot> « t rut raj. NAROČNINA mesečno * Din, četrtletne U Din, polletno 20 Din — V Ljubi i^m M-* riboru in Celfu dostavljen ne dam mesečni t Din več — Za inozemstvo mesečno t- I Ur UREDNIŠTVO v Ljubi,ant, Knuthvva m i telefon it 1121 3121 1124 1/2S UPRAVA v LJubljani Preier ri(?\ m v ' i tel s f on St 1122. 1/23 3124 112 i 11?r INSERATNI ODDELEK v Ljuhli^m Pr-. iernove ul. 4. telefon it 2~r>2. Sfev 50 f Zgodovinska glavna skupščina Jugoslovenskega sokolskega saveza - Nagovor staroste Gangla - Pozdravi Nj. Vel. kralju in starosti novega Sokola, prestolonasledniku Petru - Izmenjani pozdravi s češkoslovaškim Sokolstvom Beograd, 15. decembra Danes se je v Beogradu vršita izredna skupščina Jugoslovenskega sokolskega saveza, ki so se je udeležili delegati vseh sokolskih žup iz države. Pred skupščino samo se jie ves dopoldan vršila interna konferenca delegatov, ki so se je udeležila vsi delegati. Konferenca je trajala do po! 5. popoldne, ko se je pričala skupščina sama. Jugoslovensko Sokolstvo je pokazalo tudi ob iej pri-JFki svojo veliko zavednost v pojmovanju jugoslovenskih narodnih interesov , J , s tem, da ie bil sklenjen bre,z oridr/ka I brate. naglasu.,oc, da bo tudi vstop v novega Sokola kraljevine Ju- 1 ce- r8nrMni7,rann v nftvem goslavije. O poJ 5., ko so se zbrali delegati, je otvoril skupščino JSS starosta Engel-bert Gang!. V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal, da so na skuoščini zastopane vse župe razen cetinjske, ki pa je poslala brzojavko, v 'kateri izreka svojo solidarnost z vsemi skleni skupščine. Savezni starosta je ugotovil, da je prisotnih 86 župnih delegatov ter 12 članov starešinstva. V smislu členov 13. in 14. pravilnika ter v smislu sklepov preišnjih skupščin je navzočih zadostno število delegatov za pra-vomočno sklepanje. Po teh ugotovitvah je starosta izjavil: Prva beseda o prieetku te skupščine nai bo naslovljena na prvega Sokola v naši državi, našega ljubljenega kralia. (Burne ovacije kralju.) Zato predllagam, nai se odpošlje naslednja brzojavka Nj, Vel, krailju: »Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. — Jugoslovensko Sokolstvo, zbrano na zgodovinskih tleh naše prestolice, vstopajoč v Sokola kraljevine Jugoslavije, v katerega drage volje prinaša vse svoje moralne in fizične vrednote pozdravlja prvega Sokola. Ni. Vel. kralja Aleksandra I., naglašujoč zopet ob tej priliki, da bo tudi v bodoče udano delalo v korist domovin! in narodu na podlagi preizkušenih sokolskih načel Naj živi Nj. Vel. kralj, naj živi Nj. Visoeanstvo prestolonaslednik, prvi starosta Sokola kraljevine Jugoslavije!« Predlog je bil sprejet od vseh prisotnih z burnim in dolgotrajnim odobravanjem, nakar je starosta E. Gangl izvajal: »Bratje in sestre! Stari im mladi sokolski borci! Vsi mi danes stojimo v t r enot k U. ko se pota križajo. Treba je, da se odločimo, kako in kam. Mi smo se vsi razgovairjal-i o tem bratsko, so-kolsko im stvarno. Vsi smo se izjav M i, da želimo delati za prospeh sokcilske misli v naši državi in za vse ono, kar je v zvezi s to mislijo, to je za blaginjo našega naroda. Vse žrtvujemo, samo ne moremo žrtvovati velike in lepe sokol ske misli. (Burno odobri vanje-.) Ne moremo tega in nočemo žrtvovati. Mi štejemo danes nad 27 -tisoč bratov članov. Vsako leto 1. decembra so vsi Sokoli polagali prisego, da bodo hrani® ;>n čuvali lepoto velikega Tyr-ševega genija, ki je zajel koren ne samo pri nas, temveč tudi pri bratih Ce-hoslovakih in ostalih Slovanih. (Burno odobravanje. Vzkliki: Nazdar Cehe-slovaki!) Češkoslovaška je danes prva v Sokoistvu. Mi čutimo globoka čustva bratstva, enakosti i.n svobode naših slovanskih ma-rodov in celokupnega silo-vanstva. To so čustva Sckdstva. Kakor danes, želimo, da bi biilo tudi jutri, da bi bili čisto v službi naših veli-'iih idej ter da bi mogli zaradi tega še večjim zadovoljstvom pokazati zuna-n.eimu svetu, da se v tem smislu dela, 'la so to naše osnovne ideje, ki jih bo iz-v'*jal Sokol kraljevine Jugoslavije, ({'ur: o odobravanje.)' Vsak naš član nai pripada veliki ju-gosdovenski sokolski družini. Mi hoče* ™o svoje misli in življenje razširiti na ve's iaš narod in smo povedali tudi že na n'šem prvem zboru, da se želimo !:j,--st;ovati v slovanski sokolski za-jeontei. y to -ime j^čem: Zdrarvo! in Z,ei-"T1' bi bilo tudi naslednje delo v uuau^velke sokol ske ideje in tradi- hJVT jt stare£ta E. Gangl napovedal. da bo prečrtal resolucijo, ki se ima prejet, ah odkloniti in istotako drugo resolucijo, ki jo je predložila zagrebška zupa. Pred tem je prečital pozdravno brzojavko, ki jo je poslala Češkoslovenska obec sokolska; »Češkoslovaško Sokolstvo pozdravlja vas, ki ste se zbrali na skupščini in je z duhom med vami ter vam toplo želi srečne sklepe za uspeli sokolske misli in za napredek vašega naroda.« Pozdrav češkoslovaškega Sokolstva je bil sprejet z velikim navdušenjem. Starosta E. Gangl je predlagal, naj se odpošlje naslednji odgovor: »Jugoslovensko Sokolstvo pozdravlja s svoje glavne skupščine svoje severne v bodoče, reorganizirano v novem Sokolu kraljevine Jugoslavije, ostalo zvesto starim tradicijam in nadaljevalo svoje delo v duhu istih sokolskih načel ki so nam jih zapustili naši slavni osnovate-Ui.« Predlog je bM sprejet z veVki ovacijami. Starosta E. Gangl je nato prečital in predlagal, da se sprejme naslednja resolucija: »Delegati vseh sokolskih žup jugoslovenskega Sokolstva, zbrani na izred ni skupščini 15. decembra leta 1929 povodom uveljavljen ja zakona o osnovanju Sokdla kraljevine Jugoslavije, so po vsestranski razpravi ugotovili in sklenili: 1.) Jugoslovensko Sokolstvo le v skladu z idejami osno v a tej je v Sokol stva, velikih bratov Tyrša in Fiigner-ja, ki temelie na temeljih svobode, brat. stva in enakosti, vedno zvesto svojim idealom, delalo s požrtvovalnostjo in vdanostjo za ustvaritev boljše bodoč mosti vsega našega naroda, ne da bi zahtevalo zase korist niti slave. 2.) Kot organizacija privatne inici jative je Sokolstvo v svojem življenju in delu, kakor prej, tako da v času voi-ne in zlasti po vojni, zedinjeno v JSS, moralo prebroditi mnogo zaDrek in tež koč. ki so izhajale pogostokrat iz ne zdravih političnih razmer v naši državi, od nasprotnikov Sokolstva, kakor tudi od nasprotnikov narodnega in državnega edinstva. Toda Sokolstvo je vedno v vseh teh težkih trenotkih ostalo neomajno in dosledno na svojih sokolskih načelih: en narod, ena država in eno Sokolstvo. 3.) Jugoslovensko Sokolstvo gleda s ponosom na to dobo svojega življenja, v katerega duhu je njegova organizacija dajala neizčrpno moč in polet do nesebičnega dela za telesno, moralno in nacionalno povzdigo naroda, za kar je z manifestom Nj. Vel. kralja dobilo največje priznanje po prvem iugosloven-skem sokolskem zletu. 4.) Državni interesi, izraženi z uveljavljenem zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, zahtevajo od jugoslovenskega Sokolstva, da se odreče svoji dosedanji samostojnosti. 5.) Jugoslovensko Sokolstvo ie globoko uverjeno, da bo delala nova organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije vedno v duhu jugoslovenskega Sokolstva in pričakuje, da bodo dosedanji nosilci sokolskih načel imeli delež v njej in največje sodelovanje, ker vidiio Sokoli v tem novo jamstvo bodočega uspešnega dela za dobro kralja in domovine, za zmago čiste sokolske in slovanske ideje. S to vero JSS sklepa Jn proglaša, da z vso svojo organizacijo vstopa v Sokola kraljevine Jugoslavije in Pozdravla svojega brata starosto, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. (Bur, no odobravanje). 6.) Priznavajoč novo organizacijo izreka skupščina JSS svoje polno priznanje in bratsko zahvalo vsem dosedanjim starešinstvom saveza, žup in društev, tehničnemu vodstvu, vsem bratom in sestram za brezmejno udanost in ljubezen do sokolske stvari, poziva-joč vse, naj tudi nadalje z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo nadaljujejo svoje delo. i 7.) Do definitivnega formiranja Soko- ' la kraljevine Jugoslavije naj savez, župe In društva nadaljujejo svoje delo, pripravljajoč se Intenzivno na veliko so-kolsko slavnost, vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930. 8.) Jugoslovensko Sokolstvo izraža upanje, da bo Sokolstvo kraljevine Jugoslavije kot izraz Prave sokolske misli ostalo član zveze slovanskega Sokolstva. (Zdravo!) Po preeitanju teh resolucij je dr. Edo Marivovič, član zagrebške župe prečkal oddvojeno resolucijo, ki so jo predložili delegati zagrebške župe in ki se v nekaterih točkah razlikuje od resolucije, predložene po starosti. Starosta E. Gangel je nato odredil glasovanje o obeh resolucijah. Glasovalo se je z vstajanjem. Za resolucijo staroste ie glasovalo 87 navzočih, za zagrebško pa 11, nakar je starosta E. Gangl med burnim odobravanjem progasil, da je sprejeta prva resolucija. Nato je starosta predlagal, naj se odpošlje prvemu starosti Sokola kraljevine Jugoslavije prestolanasčedmiku Petru naslednja brzofavka: »Jugoslovensko Sokolstvo pozdravlja s svoje izredne skupščine, na kateri je bil sprejet sklep o vstopu v Sokola kraljevine Jugoslavije, Vaše Visoeanstvo kot svojega brata-starosto z fflo-bo^o vero v požrtvovalno delo vsega Sodstva v naši državi za bodočnost naroda« Tudi ta predlog je bil sprejet z dolgotrajnimi in burn'mi ovac'iami. Z?Vjuček skupščine Za tem je tajnik JSS dr. Riko Fux prečital predlog staroste novosadske župe dr. Pavlaca, ki se glasi: Skupščina izvoli odbor štirih oseb, v katerem naj bodo brat namestnik staroste Paunkovič ter člani dr. Ribar. dr. Olip in dr. Cipčič. Ta odbor naj bo pri roki pristojnim oblastem, ko se bo uveljavi! zakon o prenosu celokupnih aktiv in pasiv JSS. žup in društev na zvezo žup in društev Sokola kraljevine Jugoslavije. Ta predlog je bil od vseh soglasno sprejet. Za tem je bil izvoljen odbor treh članov saveznega starešinstva, ki ga tvorijo E. Gangl. Paunkovič in Živkovič in ki bo jutri izročil pristojnim činiteljem danes sprejete resolucije. Pred zaključkom vzorne skupščine je imel starosta E. Gangl še kratek govor, v katerem se je zahvalil bratom in sestram za odziv na povabilo k udeležbi na današnji skupščini ter želel junaško srečo v bodočem delu v novi sokolski organizaciji. Nadalje je napovedal, da se ima na predlog vseh žup izraziti priznanje za neumorno enajstletno delo saveznemu tajniku dr. Riku Fuxu. kateremu je v znak priznanja njegovih zaslug izročil savezno spominsko plaketo. Tudi to je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Dr. Mirko Bulic je končno predlagal, naj se izrazi starosti JSS E. Ganglu kakor tudi njegovemu namestniku Paun-koviču zahvala za njuno požrtvoval- no delo. Tudi ta predlog je bil spre.et z burnim odobravanjem. S tem je bila današnja zgodovinska skupščina končana. končano tudi delo JSS ter se ie pričelo delo novega Sokola kraljevine Jugoslavije. Vstop Kranjskega Sokola Kranj, 15. deccmbra. S'noči ob 20. sc je vršil v veliki dvorani Naronega doma sijajno obiskan izredni občni zbor sokolskega društva v Kranju. Občni zbor jc bil sklican po naročilu gorenjske sokolske župe, ki je preteklo nedeljo, kakor znano, soglasno sklenila vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije in naročila svojim društvom, naj v najkrajšem času skličejo izredne občne zbore, na katerih naj izvedejo ta župni sklep. Občni zbor jc otvoril poastarosta br. Fr. Ažnian, ki je na kratko orisal zgodovinsko važnost ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije in nato prečita! predlog o korporativnem vstopu kranjskega Sokola v novo sokol s ko organizacijo. Predlog je bil soglasno in z velikim navdušenjem sprejet Podstarosta je nato v svojih zaključnih izvajanjih opozarjal na ogromno delo, ki ga je v 33 letih svojega obstoja izvršbo sokolsko društvo v Kranju, matica sokolske organizacija po vse, Gorenjski. Z vzkliki novemu Sokolu, vladarju in vladarski hiši je bila ta pomembna skupščina zaključena. Burov in Molov v Parizu Poset pri vnanjem ministru Bmndu — Zanimiva izvajanja bolgarskega vladnega lista o odnos 3;ih med Bolgarijo in Jugoslavijo — Značilni komentarji francoskega tiska Pariz, 15. dec. Včeraj se sprejel Bri-and novega ameriškega poslanika Ed-gea, ki mu je predal svoje akreditive. Zatem je Briand sprejel bolgarska ministra Molova in Burova, s katerima je razpravljal o vzhodnih reparacijah. (AA) Beograd, 15. dec. Kakor poročajo iz Sofije, objavla vladni list »Mir« daljši članek o jugoslovensko bolgarskih od-nošajih glede na poset ministrov Burova in Molova v Rimu. Članek zlasti povdarja, da je Jugoslavija glede na re-paracijsko vprašanje zavzela prijateljsko stališče do Bolgarije, očividno z namenom, da bi se zbolišali medsebojni odnošaji. Ta tendenca zbliževanja je prišla do izraza tudi v zadržanju jugoslovenskih delegatov v Sofiji. Po zaslugi stališča jugoslovenskih delegatov je prišlo naglo do sporazuma v glavnih točkah pri pogajanjih v Sofiji. Gotovo je, da se bo tudi vprašanje ustvaritve nevtralne cone rešilo na zadovoljiv način. Danes obstoje dobri znaki za sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo. Moglo bi se domnevati, da je poset bolgarskih ministrov v Rimu zbudil v Beogradu kaka sumničenja. To pa se ni zgodilo. Jugoslovenski poslanik Nešič je v razgovoru s predsednikom vlade Ljapčevom izjavil, da Jugoslavija zelo dobro uvideva, v kakem položaju je Bolgarija in da zato ne more zameriti poseta bolgarskih ministrov Rimu. Glede na uspeh pogajanj v Rimu trdi »Mir«, da so po sestanku Mussolinija in Burova zopet vzpostavljeni prijateljski odnošaji. Pariz, 15. dec. V zvezi s potovanjem bolgarskega vnanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova v Pariz in London, se bavi del francoskega časopisja zopet z vprašanjem vzhodnih reparacij. »Excelsior« napada italijansko politiko, ker zaradi svojega stališča proti Jugoslaviji podpira Bolgarijo, zlasti pa Madžarsko v njunem nepopustljivem odporu proti pametni likvidaciji vzhodnih reparacij. List obžaluje, da so Francija, Anglija in Italija podvzeli de-maršo samo v Sofiji, ne pa tudi v Bu-dimnešti, ki bi mogla olajšati delo druge liaaške konference. Pariz, 15. dec. V ?>Journahi des De-bats« uvodničar g. Gauvain ostro napada Bolgarijo in Madžarsko zaradi neuspeha v vprašanju vzhodnih reparacij. Med drugim pravi članek: Bolgariia in Madžarska, kakor tudi nekatere druge premaeane države so rmsiMe. da jim ne bo treba tiščati dolgov. Češkoslovaška rerniblika. Romumia in Jusroslaviia so r»riprav1;eno na snom-^iirn in non"5ča-nie, a Madžarska in Bolgarija nadalju- jeta s svojim upiranjem. Bolgari ponovno v tem trenutku moleduejo v Parizu. Njihovo postopanje je že naravnost škandalozno. Isto velja za Madžarsko, kjer skuša Bethlen mobilizirati parlament in iavno mišljenje proti predlogom velesil. Mala antanta je danes bolj edina, kakor kadarkoli prej. (AA) Pariz, 15. dec. »Excelsior« piše, da je posredovanje Italije za bolgarsko tezo v vprašanju vzhodnih reparacij docela , nasprotno odredbam prve haaške kon- I ference. List očita Italiji, da ie vplivala v Sofiji z namenom, da povzroči razkol med državami Male antante in da iih spravi izpod vpliva Francije. Tako. pravi list, ustvarja Italija v centralni Evropi ogniišče neredov, ki utegne biti opasno za bodočnost miru. (AA) Danes se sestavi nova grška vlada Beoerad, 15. decembra. Kakor poročajo iz Aten, je bil včeraj novi predsednik republike Zaimis v prisotnosti članov vlade, senata in parlamenta slovesno zaprisežen. Svečanost prisege predsednika republike se je izvršila v posvetovalnici senata v prisotnosti velike množice občinstva. V diplomatski loži ie bil zbran ves diplomatski zbor. Po prisegi sta se senat in parlament razšla do novega sklicanja. Takoj po svečanosti je predsednik republike sprejel člane vlade ki so nato odšli k bivšemu predsedniku Konduriotusu in mu izrazili zahvalo za njegove zasluge državi. Parlament in senat bosta na svoji prihodnji seji izrekla še posebno zahvalo dosedaniemu predsedniku repub'ike ter mu v znak hvaležnosti priznala cokoinino pol miliiona drahem na mesec. Atene. 15. decembra. Nova vlada se bo po vsej verjetnosti sestavila v ponedeliek. Dosedanji k?binet bo le neznatno izpremeni en. (A A) Parlam*nfarni noložaj F... »•»nrtn Parii. 15. decembra. Današnjemu velikemu političnemu zborovanju radikalno soci-iaiistične stranke, ki se je vršilo v Chnionu. sta prisostvovala tudi bivši predsednik vlade Herriot in bivši notranji minister Cho-tan. Le-ta je iziavil v svoiem crovoru v popolnem sporazumu s Herriotom, da je treba pričakovati v Franciji novih dogodkov. Vse dotlej, dokler se bo sedanla vlada opira' na desničarske elemente, ostaneva jaz in moj prijateli sporazumno v opoziciji, ako-ravno spoštujeva značajneca predsednika vlade g Tardieuia. V noTjtirnih kro"''*- smatrajo da je napovedal Ootan s t" hoge-dami borbo radikalno s^cijalistične stran- | ke vladi g. Tardieuja. (AA.) ' Priprave za konferenco v Haagu Brusell. 15. decembra. Pravniška komisija, ki je postavliena na podlagi protokola prve haaške konference, je izročila predsedniku Jasparju svoje prvo poročilo s končnim projektom protokolov in dodatki. (AA) Pariz. 15. decembra. Jutri se sestane tu konferenca strokovnjakov nemških repara-cijskih upnikov. Gre za to, da se izvršijo zadnje tehnične priprave za haaško konie-renco. Budimpešta, 15. decembra. Na podlagi obvestila s pristojnega mesta poročajo si-nooni listi, da bo zastopal Madžarsko na drugi haaški konferenci predsednik vlade grof Bethlen. (AA) Turško-sovietski odno?aii Angora, 15. decembra. Včeraj je predsednik vlade Ihmed paša priredi! obed na čast sovjetskemu vnanjemu komisarju Ka-rahanu. Obedu sta prisostvovala tudi vna-nji minister Tevtik Ruždi bes: in soviet ki poslanik v Londonu Sokolnikov. Karahan je ostal pri Ihmed paši do 7. ure zvečer. (AA) Nova faza rusko-kitajskega snora Pariz, 15. decembra. Iz Moskve poročajo, da je po poročilu agencije »Tass-s prispel v Habarovsk diplomatski komisar v Mukdenu in predal sovjetskim zastopnikom noto. v kateri obvešča sovjetsko vlado. da je odstavljen s svojega dosedanjega službenega mesta ravnatelj vzhodne kilni-ske železnice in da je na njegovo mesin pozvan kot vršilec dolžnosti ravnnteiia Gofomijan Po tem takem je mukdenska vlada izpolnila drugi člen usurinskesra protokola. Sovjeti so kot nova kandMnta 7a ravntelia in podravnte'ia vzhodne kitajske železnice predlagali Rubiia in Benešiva. (AA) Aneora, 15. decembra. Anatolska agencija poroča, da se vrše še nadalie ro""'-janja med Mukdenom in Moskvo preko Nankinga, ki je nredal noto. Ravnanje Kitajcev s sovjetskimi urad"iki in komur"'-*} ni naletelo na dober spreiem v angorskih krofih, ki vidiio v tem nekai. kar ni v soglasju z mednarodnimi običaji. (AA) Politi"** na Veršava, 15. decembra »Pat« poroča, da je predsednik vlade v ostavki." Svitalski. ime! danes v Varšavi iavn-o predavanje, kjer je govoril o posipan iih sejah parlamenta in ugntavlial tehnične nedostatVe debate v parlamentu, ki sestoji iz s-m h konglomeratov frntcii. katere se nnsluž"ie->o paHamentrne tribune zato. da drugj r,r,n-,Ti do^+avlia not~ r>o vzoru neodvisnih nr_ žav. Opozicija je imela cd'ino ta smoter, 'la izglasuje nezaupnice vladi. Opozicija, ki je vrgla vlado, ni zmožna, da bi iz svo-<;h vrst s«*^tavil«j novi k»b?net. \ trdi stušili izprep^n^i samo fo-™o političnega življenja na Poljskem. (AA.) Zakon o premeščanju in upokojitvi ter o odpustu državnih uradnikov Uradniki se lahko po potrebi službe tudi brez svojega pristanka premeste, upokoje in odpuste iz državne službe Beograd, 15. dec. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra J^ivde in po zaslišanju predsednika fiTnistrskega sveta in ministra notranjih zadev podpisal in proglasil zakon o premeščanju in upo-kojanju ter odpuščanju uradnikov in ostalih državnih uslužbencev civilnega reda. Zakon se glasi: § 1. Uradniki in drugI "državni uslužbenci ch nega reda morejo biti po potrebi službe tudi brez svojega pristanka premeščeni in upokojeni ali dokler niso dosegli pravice na osebno pokorni no, odpuščeni Iz državne službe. V primeru Nastopna a/vd;fenca novega madžarskega poslanika Beograd. 15. decembra. Dames opoldne Je sprejel kralj v svečani avdijenci novega madžarskega poslanika barona Valde-marja de AH, ki je ob tej priliki izročil kralju svoja akreditivna pisma. Spomenik par^^n vojakom v Nisu Beograd, 15. decembra. Iz Niša poročajo. da so tam na naj svečane! ši način odkrili spomenik padlim voiako.u Slovesnost se je izvršila ob udeležbi ve''ke mno-?ce prebivalstva 12 vse moravake banovine. Kralja ie zastoDal m slavnosti Is omandant armiie ^neral Jovanovič. ored-sednika vlade na ban N-To«tornvič. Spomenik le blagoslovil vladika Dositej. Skupščin ^ beo^rff^Ve zdravniške zbornice Beograd. 15. decembra. Dane«; se je tu vrši'a letna skupščina zdraviliške zbornice za Beograd. Pančevo iti Zemun. IMpležfo se je ie nad 150 zdranikov S skupščine je bil poslan kralju brzojavni pozdrav. Skunsčina JAPD Zagreb. 15. decembra. Danes se je vršila glavna skupščina Jugos'oven?kega akademskega podpornega društva. Kakor znano je na zadnjem občnem zboru priš1o do razkola in ie skuDina okrog Jugoslovenske akademske čitalnice izstooila iz društva. Na današnii skupščini se je ooo-zrciia abstinirala. Zato ie potekla skupščina brez neorilik in je bila izv^iena lista, ki jo je predlagal dosedanji odbor. Dopolnitve meničmeda in čekovnega zakona Beograd. 15 decembra. Nj. Vel. kralj je m predMg ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega svet^ in ministra notranjih zadev generala Živkoviča podoisal in proglasil zakon o dopolnitvi § 109. menifneca zakona z dne 29 novembra 1928 in S 26. čekovnega zakona istega datuma. § 1. Na koncu § 109. meničnega zakona od 29. novembra 1928 se doda: »Istotako bodo za ta čas v vseh krajih vršila ove-rovanje nblastva. ki ie vrše dozdaj.« § 2. Predpisi prejšnjih paragrafov veljajo tudi v primerih overovania po § 28. zakona o čeku. § 3. Ta zakon stoni v veljavo, ko bo objavljen v »S!užbenih r.ovinab*. i i dobi obvezno moč 19. decembra 1929. (AA) Pravilnik o st^ovanrh banov in oodbanov Beograd, 15. decembra. V notranjem ministrstvu je bil izdelan pravilnik o pravicah b*na in podbana do stanovanja v na.turi. Ta stanovanja moraio biti primerna za odgovarjajoče reprezentativne svrhe. Ban ima pravico do stanovanja sedmih do osmih sob s pritiklinami, podban pa db stanovanja petih do šestih sob s pritiklinami. Razen tega pripada banu in podbanu tudi kuTivo. Uvoz industrijske soli Beograd. 15. decembra. Finančno ministrstvo je dovolilo, da sme monopolska uprava izdajati industrijskim podjetjem za suho mesnato robo, ki ne morejo uporabljati soli. kakršno dobavlja monopolna uprava, da smeio potrebno sol uvažati iz inozemstva Plačati pa bodo morale 150 I>in takse na 100 kg. Konec mno^oženstva Sarajevo, 15. decembra. Novi kazenski zakon, ki stoni v veljavo s 1. januarjem iri ki bo veljal za vso državo, določa med drucim da se bieamija najstrožje kaznuje. Ta določba velja logično tudi za muslimane. Ugledni muslimanski pravnik, ki dobro pozna kazensko in šeriat^ko pravo, je izjavil, da se nanaša ta do'očba samo na one muslimanske zakone, ki bodo sklenjeni oo 1. januarju Do 1. januarja je torej muslimanom še dovoljeno, da si vzamejo več žen. Grozen zločin v hrvatski vasi Zaereb. 15. decembra. V okoliški vasi l?eniete je izvršil tamošnji seliak Tomo Zajec v minu'i noči grd zločin. Okroa: polnoči je prišel na dom svojih staršev ter znklal svoio 6S letno mater in svoiega 771etega očeta. Na klice obeh nesrečnih žrtev si ni imal nihče priti na pomoč, ker se ie vede' Zajec kakor nobecnel. Šele pozneje. ko ie začel razbijati šipe tudi no drugih hišah, mu je nekdo vrgel zanjko okrosr vratu in ga podrl na tla, nakar so ga zvezali in z avtomobilom odpeljali v zagrebške zapore. Drzen vlom v Beogradu Beograd. 15. decembra. V pretekli noči je bil izvršen drzen vlom v dmeeriio »Vardar«. ki ie v središču mesta. Vlomiln so odnesli mnosro vrednosti in povzročili ve'iko škodo. Bi'i so zelo drzni, ker so morali vlomiti v trgovino skozi štiri dobro zaprta vrata. Policija ie uvedla obširno preiskavo, vendar pa vlomilcev še ni izsledila. odpusta iz državne službe bodo uporabljeni v pogledu odpuščanja predpisi zakona o pridobivanju pravic do osebne pokojnine in o odpuščanju z dne 1. marca 1929. Predpisi premeščanja ne posezajo v predpise drugih zakonov o prestajanju službe po moči zakona. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Noviuah«, obvezno moč pa dobi s 15. avgustom 1929. Tega dne prestane veljava vseh zakonov in ostal*h predpisov, ki nasprotujejo temu zakonu. (AA) Komu^stičn* dei*»rtnstra- cJM* v Aiupnlrj Pari«. 15. decembra. Iz \VasMn2t0na poročajo. da so komunisti v znak protesta proti politiki predsednika Hooveria priredili demonstracije nred M5o Polulin je aretiral« ckoli 50 oeeb (AA.) Parta 15 decembra. Iz Newyorka poročajo. da je skupina 550 komunistov sk-iša'* zavzeti občinsko hišo. kar je pa preprečila po-liciia. ki ie are*;ra1a kakih 50 oseb. fAA.) WasJ"'n£rton. 15 decembra Na orinoročilo Bele h;še eo bili komunisti, ki eo bili aretiram zaradi demonstracij v Newvorku in WasMngtonu. izpuščeni na svobodo Gre večinoma za mlajše ljudi med katerimi je tudi nekaj žensk. ParaAia n*«Wia v Avstriji i Dunaj, 15 decembra. Repub'ikan«ki Schutzbund je danes dopoldne v 1 iesingu kot odgovor na zadnji oobod Heitmveh- , rocev priredil sprevod, katerega se ie ude- . leži'o 18.000 Schut^bfinderiev z Dunaja in i z južnih predkrajev. Schutzbiinderii so z i glasbo na čelu korakali v V^endorf kier ! se ie vršila d^faciia pred vodstvom Schut^bunda. Na Dunaj so se vrni'i ob 11. dono'dne. Manifectaci.ia se ie izvršila brez vsakega incidenta. Številna poMcija in ■ orožništvo ni imelo vzroka, da bi posredo- •. valo. za Daib*»aciio Trst. 15. decembra. Dana5nii »Piccolo« poroča iz Pima. da ie predsedstvo Društva vojnih prostovoljcev sklenilo nnslati o pri'iki poroke nresto'onaslednika večio množino patriotskih k"'ig za otroke italijanske narodnosti v Dalmaciji Fovečau|e H-« ""^selnosti v Italiji Rim, 15. decembra. Po poročilu arenziie Štefani ie v novembru naraslo število brezposelnih od 297.382 na 331.954. Potem takem ie število breznosHnih v ItaMii po službenem poroči'u poskočilo pretekli mesec za 30.000 delavcev. (AA) ?m(v'ii ?il««i'i!tanRVArfa letalca Rim. 15 de-^mbra Italijanski actjatik M.«si «lena ie c "i s rož ji «ino*H D>«ku-il i-?">M v četrtek fb IP rplord> ■ nole' '»r^. rt5š.>uka Polet pa ui osn^t t*r je moral aviiatik po 44 in pol urni vožnji pristati. (AA) KH?»j®ka su K«il$orf£ov oakt Angora, 15 decembra. Kitajska vlada je preko svojega poslanika v VVashingtonu poslala turški vladi noto, v kateri oodčrtuje svojo privrženost Kelloegovemu paktu. Nota ima nekatere pripombe na rovaš sovje-tov. (AA) Sovjeti proti bo^^nemu praznovanju Moskva, 15. decembra Tukajšnji in lje-ningrajski listi zahtevajo, da ep prepove za božič prodajanje vsakršnih igračk in božičnih dereves Javnost se podiva za Čim intenzivnejšo proliklerikalno propagando o priliki bližajočih se praznikov Tz sela G*»« rvki v donski oblasti poročajo, da ie bilo zažganih več ko 4o00 ikon V Logušku so zbrali 35 tisoč podpisov mpščanov. ki zahtevajo, da ee vseh pet tamosnjih cerkva pretvori v bieskope (A A.) 7 a smrtno kazen na Danskem Kodani. 15. decembra. Na včerajšnjem sestanku najodličnejših osebnosti in sodnikov je bilo sklenjeno predložiti vladi, da se po novno uvede ta način kaznovanja (AA.) Habsburška himna v avstrijski armadi Dunai. 15. decembra. Kakor poroča Reichspost, bo v kratkem z naredbo vojnega ministra uvedena v avstrijski armadi namesto sedanje himne znana Haydnova melodija, ki je veljala tudi v bivši avstro-ogrski monarhiji za državno himno. (AA) Bruhanje ognjenika Kraikataua Batavia. 15. decembra. Živahnejše delovanje ognjenika Krakatau je med prebival" stvom zapadne Jave povzročilo veliko vznemirjenje. Šteli so približno 400 izbruhov ognjenika in 1000 težkih eksplozij. Velik požar v Romuniji Bukarešta 15 >ri Piperi je izbruhnil včeraj ogromen požar. Vnel se je rezervoar bencina, ki je eksplodiral s strahovitim pokom. Pozneje se je vnela sosednja mehanična delavnica, ki je nor^nn""' rw»nr".ln P07T i" v"tu,)i nekaj drugih delavnic in lop. Človeških frtev k sreči ni obžalovati. Sk In /.ik^t inH ini lejev. Nove aretacije brezvestnih trgovcev Pariz. 15. decembra. Iz Basla poročajo, da sta bili tam izvršeni dve novi aretaciji v zvezi s trgovino z drogvami, ki so jo pred kratkim odkrili. Prav tako sta bili aretirani dve osebi v Curihu, dve v Trstu in ena v Milanu. Po izjavi državnega pravdnika ie to samo majhen del one družbe. ki je vpletena v to veliko afero, ki se v glavnem razvija v inozemstvu. (AA) „Don Karlos" v ljubljanski drami Ljubljana. 15. decembra. Snoči 'e bila v luibljanski drami ore-mijera drugega klasičnega komada v tei sezoni, dramatične pesnitve Friderika Schilleria «Don Karlos-» Takoi za Goethejem smo dobili še delo njegovega weimar-skega someščana in tekmeca, staro, a ne še zastarelo žaloigro. k< ie bila izpoved 28 letnega pesnika, tooel izraz niegove vere v politično svobodo in versko strpnost. Fran A'brecht i a prelil .» živel vse svoje igralske sposobnosti in pokazal svoio polno umetniško ustvarjajočo silo. Don Karlos (J a n ff) ie seveda zaostajal vendar ie bil še vedno v soodob-nem odnosu z Levariev^> kreaoi o F:lioa H Tudi ženske vloge so b:,p odpčne: predvsem ga. Š-ričeva kot Elizabeta Vai®ška in ga Mira Danilova kot princesa Eboli fzmpd ostalih nai omenimo na tem mesti. Kralia kot marki'a P"zo 'n Oreeorina kot spovednika Dominga V splošnem izborni. živlienianolna igra :e zadušila ra?ne nr>m*-sleke ki bi Hh imeb zoner tehn:ko Schi'-lerieve iere. Ves večer se ®e> vzlic doV^ mu traianiu MM v harmoničen tok kla sične lenote tako. da ti delo ne pride več iz spomina. V ta okvir so lepo snad*T<-dekoraciie prof. Vavpotiča in novi kostumi. Občinstvo ie orizna'o usoe.i z >skren;m aplavzom n^s-tel i nekaterih vod:'"'h vlo? so dobili šonke. g. Jan palmo- Ob noznt uri so zapuščale dramo množice utrnie-nih a v srcu zadoščenih gledaliških gostov Kaj nam je <*ala sW*nska proza v letu 1929 Kritik Josip Vidmar obračunava z našimi pisatelji Ljubi ana. 15. decembra. Slavistični klub ljubljanskega vseučilišča ie priredil danes drugo literarno-kn-tično predavanje- Kot predavatelj e bil napovedan kritik Josip Vidmar, dovoli znan i literatom i širšemu občinstvu, ki se zanima za naše slovstvo- Tako se ie zbornična dvorana "na univerzi skora napolnila z radovednfmi slušatelji, med kate* rimi ie bilo. kai pa-da. naiveč omladine obeh spolov. Plemeniti radovednosti ie bilo zadoščeno. Ne sicer v toliki meri kot bi ta ali oni hotel: snovi ie vzlic razkričani mize-riji v naši slovstveni produkciji vendarle preveč za tričetrturno predavanje. Josip Vidmar ie napravil v tem kratkem času strogo, čeprav ne izčrpno in natančno bilanco slovenske pripovedne in dramatske proze v tekočem letu. Začel je z dramatiko, ki ie letos pri nas tako neznatna, da je skorai sploh ni bilo- Pomembnejši deli na tem področiu sta samo Mirana Jarca «Vergerii» in Zalar evo «Na prelomU» s to revščino v izvirni dramatski produkciji sta roman in novela neprimerno obilnejša-Redkokdo bi mislil, da smo dobili letos 20 romanov in večji«! povesti in nič mani novel. da niti ne štejemo manših umotvorov Udeistvovala se ie stara, srednia. mlada in najmlajša generaciia ie go lla pretežno dališo povest in novelo, mlada pa drobno prozo. Predavatelj :e z dvema, tremi besedami karakterizural posamezne avtorje in prešel nato k podrobnejšemu razglabljanju in ocenjevanju spisov, ki se mu vidijo literarno in umetniško naibol značilni. Skozi Vidmarjevo strogo kritično rešeto ie padla cela vrsta avtoriev in spisov ki ne kažejo nič novega: o takih sploh ni govoril. Ugotovil ie značilno dejstvo, kako cvete pri nas zgodovinska povest oziroma roman- Dal:e časa se ie pomudil pri Francetu. Bevku, ki ga smatra samo za dobrega jabulista: vendar oa ume Bevk zanirmvo žn ponekod celo dobro pripovedovati o dogodkih, zato vsaka njegova knjiga vsaj tu in tam ogreie. Bevk kaže silo vživetja v snov. kar ie bistveno: kakor ori vseh velikih etikih se očituje tudi pri njem zanimanje ra nervrso- ke in negloboke, zato pa večno neizpre- menlMve stvari človeškega živlienia. Fa-bulistov ie naiveč: sem soadajo tudi vsi pisci zgodovinskih romanov. Razen te.i deluie:o tendenčni pisatelji: izmed niih ie omeinil Krefta in Seliškaria. Potem slede taki čiiih proza ima artistični zmačai. Tu i o prvi Pregel. njemu Pa je nekako soroden Slavko Grum. S stališča Drave umetnosti je vsa letošnja izvirna tvorba bleda in motna. Izmed sredn ih so dali nekatere trajnejše vrednote Ivan Preželi. Juš Kozak in Franc Bevk. izmed mlaših na Miran Jarc. L. Mrzelj. Slavko Grom in ZaIaPregelj je ustvaril z »Rožo ajdovsko« najboljšo izmed letošnjih slovenskih povesti. Juš Kozak je dal s »Tujo ženo« c«r-menako povest, ki nima tako velike umetniške tfognanoati, a je pretresljiva in je či-tatelj ne pozabi NajboljSe, kar je letos spisal p'odoviti Fir. Bevk, je proza »Nič«. Mirna Jarca »Vergerij« ima notranji dramatski efekt in se bavi s problemom, ki je danes aktualen v svetovni literaturi: odnos med umetnikom in socialnimi doli -"ostmi, ki j iih i ma kot človek. Tri črtice L. Mrae-lja kažejo mnogo obetajoč talent črtičar je tudi Slavko Grum, ki je letos objavil samo eno, ventfar pa tehtno črtico »Umor v predmestju«. Tudi on mnogo obeta Izmed najmlajših }e Vidmar omenil Magaj-no, Kresala, Grahorja in Ocvirka, dasi so se nekateri — n. pr. Kresal in Grohar -— rgjasili le z enim ali cbvemi drobnima spisoma. Nato se je Vidmar dotaknil vprašanja, v koliko je naše novo slovstvo sodobno ter je razvrstil važnejše spise po stopnjah sodobnosti oziroma po problemih, ki se jih dotikajo. Gotovo imamo v literaturi mani sodobnosti nego bi je želeli, toda nekaj je Imamo vzlic temu. Najvažnejše, kar čaka umetniške obdelave, je sedanji položaj slovenstva. Po predavateljev! sodbi je vsaka črao-glednost o našem slovstvu pretirana. Imamo slovstvo, kakor ga imajo v tej umetnosti nenaklonjeni dobi drugi narodi. V tem letu je bilanca tudi v toliko slaba, da se niso oglasili ru pr. Finžgar. Kraigher in Novačan Popolne odveze ne dobe niti I|-teratje niti občinstvo. Treba je, da se poveča število onih. kj segajo po dobri domači m tuji knjigi. Pričakovane debate pa tudi to pot n! bilo. Slušatelii so se razhajali in živahno komentirali Vidmarjeva izvajanja. Otvoritev razstave francoske grafike v Liubliani Ljubljana, 15. decembra. Danes ob 11. uri se je otvorila v pritlični dvorani Narodnega doma razstava francoske grafike 19. in 20. stoletja. Razstavo, ki ie bili- pred Liub'jano v Zavrebu in v nekaterih drugih mestih na Balkanu, prirejata Narodna glerija in Francoski institut. Pri otvoritvi so bili navzoči mnogi znani prijatelji umetnosti, zlasti pa številni delavci na ooliu francosko-slovenskih kulturnih stikov Med drugimi odličnimi osebnostmi smo opazili tudi češkoslov konzula g. dr Fr Resla in francoskega konzula g. Neuvil'eia. Razstavo ie otvoril v imenu Predsednika Narodne caleriie g. dr Win-diseherin podpredsednik g. univ prof. dr. Izidor Cankar, ki ie označil nje visoki umetniški pomen, sai s0 zastopani sami odlični francoski grafiki Vseuč lektor g. M. Vev je izpregovoril v francoščini in opozoril na pomen, ki ga ima razstava za utrditev francosko-iugoslovenskih ku'turnih stikov, ki so s turneio Glasbene Matice dobiM nov razmah. Tako ie bila razstava otvorjena. Razstava ni velika po številu izloženih umetnin, tem boli Pa ie zanimiva in mikavna. če vemo. da so tu razstavljeni originali nekaterih slovečih imen. kakor so n. pr Corot Daumier. Delarroix. Devi'1e. MiMet. Puvis de Chavannes. Renoir. Rodin. Vlaminck i dr. Vsekakor zasluži ta razstava v polni meri. da si io ogleda vsak ljubitelj umetnosti. Rzstavljeni kartoni pa so tud' na prodal, tako da se imovitejšim 'iudem nudi redka prilika, da postanejo imeiitelii originalih grafičnih del znamenitih franer skih umetnikov minulega in tekočega stoletja. človek in knjiga Knjižnice po svetu Američan Sparn iz Argentine je ugotovil, da je na zemlji 1038 velikih bibliotek s 181 mdijoni zvezkov Evropa ima večino 669 zbirk s 119 600 000 del. Severna Amerika 314 s 54,100.000 snopičev. Južna in Srednja Amerika pa 22 z 2,300.000 knjig. Azija 23 s 3,900000. Avstralija premore 7 bibliotek in 1.100.000 zvezkov. Afrika pa samo 3 z 200 tisoči.. V Evropi zavzema prvo mesto Nemčija, ki posetTuje 160 bibliotek z 29.500000; nato Francija 111 z 19 800.000; Velika Britanija 101 s 17 000 000: Italija 85 s 13,000.000; Avstrija 32 s 5 200000; Švica 26 s 3.700.000; Belgija 19 s 3.000 000: Nizozemska 18 s 3,200000; Poljska 14 z 2.800 000; Španska 14 z 2,500 000. Ne ve pa se. koliko izdaj hranijo zasebniki. V Sloveniji štejemo pet velikih privatnih knjižnic: Maister. Robida, Podkrajšek, Šlebinger, Vrhovnik. Racunčki Almanach litteraire poroča, da bi knjige pariške BibIiotheque Nationale, postavljene ena poleg druge, zavzamele dolžino 90 km 800 m. Avtomobilist, ki vozi 60 km na uro, bi potreboval torej poldrugo uro. dr bi prevalil pot ob tej veličastni m dragoceni zbirki. In sfcrpljiv čitalec, ki bi želel vse prebrati, in sicer po eno knjigo na dan, bi porabil za ta posel 11.507 let. Statistika je lepa stvar Dnevnik v Lipskem je svoje čitalce vprašal: »Kateri nagibi odločajo izbor občinstva, kadar kupuje knjige? Odgovori bi se dali razporediti takole: »Dvajset odstotkov ljudi vzame knjigo na priporočilo kritike, 14 odst. po nasvetu prijateljev, 10 odfet ker pisatelja stalno bero, 10 odst. ker reklama knjigo povzdiguje, 8 za razvedrilo na potovanju, 4 zaradi katalogov, ostalii pa brez izrazitega razloga.« Ta ostanek je še lepa večina in koncem koncev ni kaj laskava za nemško publiko. Morda pa statistika ni povsem zanesljiva? Papež in loterija Papežev izhod je stal italijansko državo več tisoč lir, plačanih loterijanccm.ki so zadeli pravi številke. Ti so .grah številke 25, 29 in 90. Zakaj P^JT^v te? Ker je 25 datum znamenitega dogodka, 29 letnica, 90 pa najvišja številka kroglic, ki se vlečejo, loterija je prastara itailijanaka šega. Izvira baje iz Genove. V R«nu so jo zatirali papeži, v Florenci Medicejci, drugod pa drugi oblastniki, a s« je vendar splošno razpasla ter dtobJa v 18. stol. odo brenje. Pravi loterijanec je kabalist m se zateka k starim čarovntm bukvam, od katerih nekatere shijejo, n. pr -Srnjaka knJJ-ga, dete nekega astrologa (ok. 1790). Tega spisa se je prodalo več nego Danteja, Pe-traske in Ariosta vkup. V Neapohi jenefa založnik sam »dal 20 zvezkov po 200—300 strani: »Zlati ključ, Zaklad sreče« po 10 lir, »Popolna kabala* s formulami Kornelija Agrtppe in Pika de ia Mirandola, deset tab-ftb Benkicasovih po 20 lir. A izpod 50 lir ne dobiš »Peklenskih bukev«, izčrpne razprave o tajnih vednostih z izreki sv. Ciprijana, Salomonovimi tekati, skrivnostmi Alberta Velikega, zakletvami, zarotami, čarili, amuleti. Vse te priročnike poznajo znanstveni igrači, ostali svet pa lovi milo Usodo z Čmigačnkn orožjem. Najčešče z razlago sanj in raenih nezgodic, ki se jim po starem izročilu pripisujejo številke. Sanjalo sc ti je n. pr. o svečeniku, ki je užival meso: duhovnik pomeni 28; dodati je še številko mesa. Za oroljeno je 53, z omako 19, kuhano 52, sirovo 42 itd. Glavno je, da si dobro zapomni«, kaj si videl ▼ „PonedeHkn¥" Humor — Moja žena ima siaibo navade, d« ne iefe i»jkkter Plsatn stroi. Mataijev Mateja s Tete-banovega I« tr. vedei. da Lm:>M>o; narjev. A včasi se pripeti, da se šaljivci sredi noči pritihotapijo v cerkve in sprožijo zvonove, da jamejo veselo trijancui in prrtrkavati. Stari ljudje, ki se tedaj prehude, preklinjajo napredek in zahtevajo nekdanjih zvonarjev. Mačfi dom Prišla je mačka rz mačnice ■ •: bodo mogli poslej Berlmčani peti o mačJ' h«i, ki so jo pravkar postavili. Ima centralno kurjavo, elektriko, vodo za kopanje m sprehajališče za mucike in muclje Nova stavba kaega 50 precej obširnih oddelkov. Oskrbnina«! enega repa znaša 90 pfemgov na dan. Družba za varstvo živali, ki je z/ra-cfik ta hotel je doslej sezidala ze sl-cno zavetiiče m pse. Zvezda zvočnega iilm* Carmen Myersova se je izka/ala kot najpopolnejša igralka govorečega kinematografa. Ze v nemih filmih so jo močno občudovali, vendar se je opažalo, da^nečesa nedostaje njem ign. Treba ji je bilo la al asu Podoba je, kakor da je govoreči t lm nalašč zanjo izumljen. Mversova je en« redkih igralk, ki poje svoje vloge. \ tem se odUticuje od vrstnic, kajti če lg-alka samo hlioi petje, »e njen zvok pri govorjeniu izkaže A«g»6«ft. rawo tega sinkronizaci i si vselej brezhibna. »PonedteMelk« S?. 50 3 Ponedefick, XII. 1929 Zastoj letnega športa, zMega pa §9 ni Skoraj povsod samo manj važne pn^ateljjsfco tekme — Hermes vodi proti nirifi v prvem polčasu s 3 : 0, v drugem polčasu pa ga lliVrifl pregazi — V Zagrebu so zmagali favoriti Včeraj sta se sreča*« drugič v jesenska eeao-rti UkiiM m tteraies. FriM*djSlw tekma, toi »» jo odr. grafa, je končate skoro z enakim renri-tatom kot prvenstvena, samo da sta obe mo-SAvi podati vSeraj datefco boljšo igro. Po«€teio vetja eo kl Hermes. Tekma j« privabita mnogoštevilno publiko, toi je ob napetem m nepričakovanem potoku igre prišla popolnoma »a svoi .račun ter tudi precej glasno spremljala posamezne faze igre- 0<*ik« včerajšnje igre so b«« napet po-bek, seraacrjooaien raSd prvega polčasa 3:0 za Hermes, za prijateljske tekme j*ena>vaidno oster tempo ter tnnosjoibToj&e akcije obeli forvaindotv, katerim se je v tknigem Počasna pridružite trodri izvrstna igra Iterijaiwke obrambe. Zete težak teren ni dopustn! tehničnih t/tov in ftnes. Izostal« bi bile prav lahko netepe, preostre atake Herroe-žatiskega ne pada na gofarana Malica. Sav. sodnik Schneliier Je vodil tekmo ddbro m objektivno. Začetne četrt ure k obetato tod pora« Her-mesa- Hw>fla j« bil« neprestano v napadu in pred gofcm Hermesa. Vendar se ie njena igra kratkega dodajanja v sred:ini kmafci iztezate za ne-oainko^virio. Pož-rtovovakia, strojem cfbraimba Her-mesa Je znate vedno rra novo preprečili Idriji uspehe Hermesov napad je med tem nekoMco-krat prodrl ter dosege! po enostavTiih, toda bl?s-k»v*to izpeJfanrh potezah v 21. nrmrtn vodeči go4. Nekoirko minrt kasne* Je povzročil ha™is Ve-roi dafa mnogo posta. Posamezne, sicer lepe akcije Hermeso-veea napada ivrso o. da ie forsirate igro kratkega dodajarsja. V dnuigem polčasa pa k za«grai;ko za umetnost, vendar se bolj nagrba 'c športu. Igra tenis, golf, je nogometaš ?n avtomobilist. Vse to mu ie dovoli v*č ne terja njegovo življ^me. K*r živi cd rente, mu ni mar dela. ; , w hi'> pozaibil povedati, da je za- nrbiipn. Kakor se spodobi za zgodbo, je seveda zaljubljen v srosnodično AlinO. Kako sta se seznanila? Nič enostavnejšega od je boiljj odgovarjal v drugem polčasu na krilu. Rneževič je pok&zai mm>go smtiste za sk^no iigro in i'z.pel'ju'1 nekoliko lepih akeiij, Neki m Ice sna bila hitra in prodorna, nobenden pa ni bM sigurnega strela. HaMi Lado — Unterreiiter — Miro so odgovarjal šele v drugem polčasu, med rajam se je wkaaal Unterreiter kot ignafec izredne pridnosti in vztrajnost«. Obrambo-: tirio je b9 zanesljiv kot na-vadno. Henmes je imel dnteko naj$»fjši del moštva v napadiu, ki s4a ga dobro m smiselno podpirate iz baiffov Košenina jn lokar. Ostalti deli mošttva so pokazaii predvsem skrajno požrtvovalnost-. IHriia rez. : Jadran feotnb. 3 : 1 (2 : I). Predigra med rezervo Ilirije jn bomblniranm moštvom Jadrana je poteka v zmernem tempu in končala z zasluženo zmago Ilirije. Ostale nogometne tekme Beograd: Reprezentanca Beograda : Reprezeav tanea Sarajeva 6 : 1 (4:0). Zagreb: Concordia : Viktorija 1:0 (0:0), Hašk : Soko! 4:0 (2:0). Železu'čarjii : Croatia 2:1 (1:0). Gradianski : Sparta 4:2 (3:1). Tekma Oradtanskij 1M1 : Hašk se bo vršite danes v ponedeljek. Praga: Čeboslov. repre-zeratanoa, sestavlfena rz igračev Sparte in Slavije, H bo nastopila proti španski reprezentanoi. Je porr-z'-'n PrH^n^ams Khdno 3:0 (1:0). L:foen : Meteor V«J 2:0 (1:0). CAPK : Smiehov 4:1 (2:1). Dona}: PnHase< iz Ljubljane. Pismeno ec. zbor pozdravila razna društva in posamezniki, v lepih besedah pa so dm-šlw čestital, navzoči zastopniki »Slavca« iz Ljubl;ane. Narodne Čitalnice iz Kranja. Na-ro»lr * Čitaln'ce iz Spointe fciške, vs« trii*Va dntMv*: Sekol. gasilno društvo, Športni klub n l>eia\bko izobraževalno Iruštvo »tvohoda«. Pra. globok vtis je napravil »o-zdravni go^or mestnega župan a g. Ivana Lonfarja, bf je označil društvo za tisto matico. ki je poslovenila nekdaj nemški Tržič. (t Joško vJobitar je stavil nato jVvdlog, naj društvo ob tej slavnostni Driliki imenuje (Tasbenn M^riro 'iubManeko Vi je «tek-la za našo domovino nevenljivib za«iug 6 svojo turnejo po Franciji, za častno članico, kar 90 navzoči člani sprejeli z največjim na. vdnštnjem. Prav tako so bili imsaovaai za častne Člane: pevovodja g. Lajovc, predsednik pevskega zbora g. Karel Bocak, jdltčnl pevec g Tone Jerman in dolgoletni ooape-vovedja g. Ivan Mrak. Ker se je vršil koncert v proslavo kraljevega rojstnega dne, 6e je z občnega zbora poslala Nj Vel. kralju udanostna brzojavka. Po slavnostnem občnem zboru so ss poklonili zborovale! na tržiškem pokopališču spf.mim umrlih zaslužnih društvenikov in je imel ravnatelj g Lajovic lep spominski govor. S pokopališča je krenil sprevod nazaj v mHčansko šolo, kjer se je vršilo slikanje. Po slikanju na nred -t-oinv^.ripm ku- mice pe Anke Polakove promenadni koncert. med katerim se je društveni odbor ponovno zahvalil svoji kumici za njeno pokroviteljstvo in jo prosil nadaljnje naklonjenosti Popolcne je bila prav dobro obiskan« in animirana veselica v sokolski telova inici. (Podrobnejše poročilo priobči »Jutro«). Samomor nesrečnega invs^a Maribor. 15. decembra. V ulici Stanka Vraza št 1 na obrežju je domoval s svojo ženo Josipino bivši uslužbenec Železniške delavnice flOletai Josip Dončan. Bil je invalid in njegova nezgodna reta niti od daleč ni zadostovala, da bi preživljal sebe in ženo. K Sreči si je z marljivostjo tn varčnostjo is pravočasno zgradil lasten dom in kupil tudi majhno posestvo tako, da si je za stara leta zagotovil skromno življenje. Že nekaj mesecev pa je bil močno potrt; bolehnost mu je še boli razrahljala že itak slabo živčevje. Že spomladi se je izrazil," da bo napravil konec trpljenju, vendar pa tedaj njegovib besed nihče ni smatral za res. ne. V soboto je Šla njegova žena Jotipina kakor običajno zjutraj na ti^g. Ko se je vrnila. je našla stanovanje zaklenjeno, toda ključ na običajnem mestu. Mislila je, da je morda mož odšel po opravkih ter ie zato čakala nanj do 3. popoldne z obedom. Ker pa se mož le predolgo ni vrnil, jo je začelo skrbeti šla je pogledat na podstrešje, ki pa je bilo zaklenjeno. Zla slutnja jo je prešinila in poklicala je ključavničarja, ki je nato s silo Odprl podstrešje. Na veliko presenečenje je naSla žena v podstrešju moža mrtvega. Obesil se je z navadno vrvjo. Kaj j« pravi vzrok prostovoljne smrti nesrečnega invalida, še ni ugotovljeno. Smrtna kosa V soboto je ugrabila smrt go. Terezijo M e 1 i k, roj. Škafar. Danes ob 14. bodo po-kojnico od Kariovškega mostu prepeljali k večnemu počitku mi Sv. Križu. Pokojnica apušča soproga, dve hčerki hi tri sinove, med katerimi jO tudi rmuii univ. prof. dr. Anton Melik. Pokojni blag in časten spomin, rodbini iskreno sožalje. Mariborska policijska kronika Maribor, 15. decembra. Kakor običajno v nedeljah beleži tudi danaSnia kronika več pretepov. N« trgu kralja Petra sta se zaradi dekleta sprijela 38 letni posestnik L V. in 36 letni F. Š. Pametnejše dekle ni hotelo gledati prizora in ie raje zapustilo oha kavalirja. V to smolo in pa v smeh občinstva je posegel končno stražnik, ki je oba viteza povabil na policijo. V Melju pa se je pripetil nočni napad. Trije neznanci so napadli s koli 34 letnega železničarja Vida Zaipuška in ga tako obdelali, da je ves krvav obležal v nezavesti. Rešilni oddelek je težko ranjenega železničarja odpremil v bolnico. Njegove poškodbe na glavi in po ostalem delu telesa so precej resne narave. Napadalci so izginili brez sledu. Iz kronike nezgod je vredno zabeležiti žalosten slučaj neprevidnega ravnanja z orožjem. V Melju se je 16 letnemu Radoju Saksidi sprožil samokres. Krogla mu je obtičala v desnem kolenu. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji, odkoder so ga odpremili v bolnico. Preživi ianje treh dijakov z žaganem drv Beograd, 15- decembra. Dva siromašna visokosolca Dragutin To-mi6 in Radovan Minič iz Šumadije ter maturant Mladen Kapetanovič iz Bosne m rešili vprašanje svojega siromaštva in eksistence na prav originalen način. Podjetni mladeniči so kupili letos na kredit motor za 12.000 Din ter se ob koncu šolskega leta podali v Tomičevo rojstno vas Zologovac, kjer so kmetovalcem kmetijski stroji še neznana zadeva. Tam so pregovorili nekega posestnika, da si je nabavil mlatilnico. Študentje so pridali mlatilnici 6V0j motor ter se z omenjenim kmetovalcem vred lotili mlatenja žita po tamošnjih vaseh. Tako so vsi trije študentje ves čas počitnic prebili z napornim delom in zaslužili čistih okrog 5000 Din. Ko so kmetovalci videli, kako koristen bi jim bil motor, «) ga kupili od študentov. Z zaslužkom pri mlatenju pa siromašni šudentje seveda še niso za stalno rešili vprašanja svoje eksistence in nadaljevanja študijev, zato so si izmislili nov načrt Z den^rlem. ki so ga orin-cli s seboj v Beograd. In deloma na kredit so si kupili stroj za žaganje drv. Izbrali so si ta posel zaradi tega. da ga lahko vrše v kraju študija. Tako sedaj žagajo po Beogradu drva in imajo tik ored zimn «recei de^. no^eh^o «e. ker so znatno cenejši kakor sorodna konkurenčna podjetja v Beogradu. Vsi trije obenem v redu študirajo. Kakor sami zatrjujejo, jih to delo pri študiju prav nič ne moti. Obsodba po zakonu o korupciji V soboto se Je vršila pred jagodinskim sodiščem prve stopnje razprava proti Mi-liji Nikoliču. bivšemu občinskemu blagajniku iz vasi Miloševo, ki se ie zagovarjal zaradi poneverbe občinskega denarja. Obtoženi Nikolič je namreč izterjaj od več ljudi občinske davščine, ki jih ie pridržal v znesku okrog 10.000 dinarjev zase. Nikolič je bil obsojen po zakonu o korupciji na dve leti težke leče. na povračilo po-nerveriene vsote In na plačilo vseh sodnih stroškov. Slavnostna predstava v ljubljanski ooen Nocoj v ponedeljek bo v ljubljanski operi slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Poje se NVagnerjeva opera »Walkrra« v isti zasedibi kakor pri premijeri. Mesto obolelega g. Križaj« poje g. Rumpelj vlogo Humfmga. Opero dirigira ravnatelj Polič, režrra g. Krive-cki. Ta predstava se vrši za abonente reda E in ne kakor je bilo prvotno javljeno, »Švanda dudak« za red C. »Švarada dudak« je namreč nemogoč vsted obolelosti g. Kri-žaja. Nove knfgge in revije Uirednišftvo »Ponedeljka« je prijelo nas-tednje nove knjige in rovije: »NOVil ŽIVOT«, fist za beaaHkotokiu literatur rn. Zagreb. »GASILEC«, št. 6. Uubljajia. »NAŽA KNJIGA«, &t. 2. Mesečni časopis o no-vrJi fanmaJi kraljevine Jugoslavije. Zemun. Podoficirski plesni venček, ki se bo vršil 4. januarja na Taboru, bo pod sigurnim in gotovo najstrokovnejšim vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, ki bo izvedel vse najmodernejše plese sedanjega ča- pred hišo g. Lavollčja. Alrna je. že vse spretno uredila, napravila uvod&mole-dovala, prosila, dokler ni oče prejel mladeničeve ponudbe, da ga naloži v avtomobil in odpelje k stari Skioniji, ki živi daleč v gorskem gnezdu. Georges Čaka v rujavi obleki iz usnja, se zahvaljuje za poklone in povabi gospoda Lavollčja, naj sede poleg njega. Altna zasede prostor zadaj. Vožnja se začne . . . Krasno vreme. Sinje nebo. Vsa dežela je kakor prepojena z zlatim prahom. Zrak je nekoliko soparen. Pljuča se pa širijo. Gospod Lavollč je razburjen. Daleč se odpira obzorje. Avto drči po ravni cesti, kraj katere stoje drevesa. In nenadoma prebledi gospod Lavolle. »Dragi prijatelj,« meni s tresočim glasom, »ali se vam ne zdi, da se vozimo nekoliko prehitro? . . »Kaj, naglo?« odvrne Georges. »Saj napravimo komaj 50 kilometrov na uro.« Od tega trenutka dalje hipnotizira tahometer gospoda Lavolldja, da kar bulji vanj . . . 50 ... 60 ... 70 ... 80 .. . Počasi se pomika kazalec naprej . . . 90 . . . 95 . . . Prikaže se voz. Avtomobil se n*u ogne. Kakor blisk šine avto mimo njega. Tudi prizanese vozač življenju cestarja, dveh otrok, stare tja v en dan klnka-joče dame. Divje ražfciia Lavolldlevo srce in potne srage se mu liki biseri nabirajo na čelu ... Ni dvoma, da je njegov sosed dorasel nalogi, a kljub temu se g. Lavollč ne more iznebiti misli o katastrofi . . . Samo napačen obrat volana — in vsi obležijo v jarku. Ah, če bi bil mislil na to, ne bi se bil pač nikoli udeležil te blazne vožnje. Najrajši bi zakričal — a tega ne stori iz gole nečimernosti. »Stojte! ... Za božjo voljo ustavite! Ta kos poti, ki še preostaja, bi najrajši šel peš . . .« Ali ne slišiš Georges, ki mu govori Čisto resno: »Dragi gospod, rad bi vam povedal nekaj zelo resnega . . . Moje srce bije za vašo hčer in jaz imam Čast, da prosim za njeno roko . . .« Strah, ki je navdajal gospoda Lavol-ldja, se spremeni v ogorčenje. »Kaj ste pri čisti ... Ali je to primerna prilika, da se govori o takih rečeh? Sploh pa, jaiz vas ne poznam ... Saj ne morem reči, da ne vodite vašega voza dobro po državnih cestah . . . Kar se pa tiče vaših referenc, boste pač priznali . . .« »Ne gre za to,« odvrne mladi mož. »Jaz ljubim va$o hčer . . . Vsekakor sem snubec, ki ne gre. da bi ga kar tako odbili . . . Imam premoženje . . . Udarite v roko. v roko udarite, maj gospod . . .« Oospod Lavoll6 vztraja pri odklonitvi. Tisti »da«, za katerega gre, bo težko Vsiliti i« n'e«ra . . . »Ne. ..« »Tako, vi odklanjate? . . .« Za vsako Praktični nasveti Nepremočlfivi čevlji Zmešaj in kuhaj v glinastem loncu 125 gramov žoltega voska, enako množino loja, 5 gramov smole in pod litra makovega cnija. Kadar je ta mešanica še mlačna, razprosti s ščetjo, čopičem ali cunjo precej debelo plast na obutev, ki mora biti v tem trenutku povsem suha Priporočljivo zlasti lovcem. Kako spiš? Ali motiš s smrčanjem počitek svojih bližnjih? Za to se bržkone prav nič ne zmeniš. A v Ameriki se celo otvarjajo tečaji za pouk v pravilnem spanju. Krasoti-tam ni vse eno, v kaki legi jih najdfe soprog, ki pride pozno iz kluba domov. Vsaka bi bila seveda najmičnejša v najmikavnej-šem položaju. Fiziologi pa ugibljejo, kako je treba leči za^ doro spanje: na hrbet, na stran, na trebuh? Glavno je, da si želodca ne preobložiš, potem je pa že brez posebne važnosti, kako se zavališ. Edino za najmanjšo deco veija pravilo: nikoli na hrbet. To jih izpostavlja dušitvi. Egiptovska kozmetika Bernard Shaw je dodal svoji drami Cezar in Kleopatra, ki jc nedavno izšla v francoščini razpravo o egiptovskih starožit-nostih, vmes tudi nekaj o lepotičju, baje posneto po grškem anatomu Galijenu (131 do 301). Pa čujte! Vzemi nekoliko sežgane miši, ščepec dogorelih vinskih trt, nekaj spaljenh konjskih zob, mrvico medvedjo masti, potem damjakovega mozga in skorje od bičevja. Stolci vse v kup v stopi, kadar je suho. Ta proizvod mešaj z modom, dokler ne dobi gostosti medu. Privrzi medvedove tolšče m mozga, oboje raztopljeno. Deni to zdravilo v bakreno steklenico in si z njim tolikrat natri plešo, da si zrastejo lasje. Afriški »Knigge« Taibe stare afriške dežele so sestavili za odličnjake v Maghrebu knjigo o lepem vedenju. Evo nekaj izvlečkov iz tega »urbar nusa«r: »Kdor spoštuje in hvali preroka, mu je zabranjeno: umivati si roke s prstjo, oti-rati si Ifiče s svojo obleko, ugašati luč s svojim dihom, dati se v spanju zadaviti, gristi si nohte in jih požirati, stoje si oblačiti hlače, gladiti si brado, devati si dlan pod nos, metati med prepotnrke — žive uši. Jubilejno slavje Društva hišnih posestnikov Ljubljana, 15.decembra. V veliki dvorani hotela »Union« se je sinoči vršilo ob priliki 30 letnega obstoja te organzacije slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili v prvi vrsti ljubljanski hišni posestinki, dalje predstavniki raznih korpo-racij in oblastev ter gostje iz Zagreba, Maribora, Ceija, Ptuja, z Jesenic ter celo iz Gradca, Celovca in Beljaka. Slavnostno zborovanje, ki se je vršilo pri pogrnjenih mizah, je otvoril predsednik g. Frelih s pozdravom vseh navzočih. Posebej je pozdravil predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina mL, konzulenta g. Žagarja, navzoče občinske svetnike gg. Rebeka, Oh>-pa in Jegliča, predsednica Trgovskega gromi ja za Ljubljano g. Gregorca, zastopnika Obrtniškega društva g. Urbanca, goste iz Zagreba gg. čačkoviča, Mihardiča, Pavičeca ter Vidoviča, zastopnika iz Avstrije gg. inž. Mallyja in Hohla, častnega člana društva dr. Vinka Gregoriča ter zastopnike iz raznih krajev banovine, nakar je predlagal, da se odpošlje z zborovanja brzojavni pozdrav Nj. VeL kralju Aleksandru, kar so prisotni vzeli na znanje z velikim odobravanjem. Za tem se je govornik spomnil vseh umrlih članov društva, čijrh spomin so prisotni počastili v dvigom s sedežev ter s trikratnim vzklikom: Slava! Predsednik je prečital nato številne pozdrave ter čestitke društvu ob priliki jubileja, ki so jih priposlali zastopniki sorodnih društev iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in Madžarske. Takoj po teh uvodnih besedah je prešel predsednik na zgodovino društva, ki se je ustanovilo v aprilu I. 1899. ter pričela v juniju istega leta poslovati. Omenjal je razmere in delo društva ob njegovem početku ter njegove uspehe pod vodstvom dr. Gregoriča in tovarišev. Bilo je treba mnogo truda v predvojni, kaj šele v povojni dobi, da je društvo doseglo uspehe. Danes je položaj že skoro tak, kakor v predvojni dobi, to je, da vsak posestnik skoro nemoteno sam upravlja svojo lastnino. Slavnostno zborovanje so v kratkih besedah pozdravili tudi inozemski gostje, čestitali pa so društvu ob tej priliki tudi zastopniki raznih gospodarskih korporacij in institucij. Po končanem oficijelnem delu se je razvila v dvorani živahna zabava, ki je trajala ob zvokih godbe dravske divizije čez polnoč. ceno . . .« »Za vse, kar se bo zgodilo, odgovarjate sami . . Lavollejeve oči strme obupano na števec, ki kaže dolžino prevoženih kilometrov. Gledajo in s strahom vidijo, kako se še vedno premika igla naprej, od 100 ... na 102 .. . potem na 105.. Avtomobil se zdi, kakor ne bi več vozil po zemlji, ampak naravnost po zraku... Dotakne se kamenčka in gospod Lavolle se mora, da ne zleti s sedeža, oprijeti z obema rokama . . . Pregib na ključu ga vrže na levo, drugi sunek na desno . . . »Še vedno nočete pristati?« vpraša Georges. Lavolle stisne zobe in zamr-mra skozi nje »Ne . . . ne . . . nikoli!« Tedajce zasliši od zadaj klic: »Hitreje, brže. Georges . . .« Šele zdaj razume, da je premagan. In očetovska avtoriteta sprhne v nič. Zdaj je naravnost primoran sprejeti pogoj, ki mu ga je stavil Georges. Tedaj težko vzdihne: »Privolujem v zvezo z mojo hčerjo . . Samo počasneje vozite. za božjo voljo! . . .« Tempo postane takoj zmernejši. Igla na tahometru pade nazaj na 50 . . . Tako je postal Georges mož Aline. Zaljubljencem bi pa vsekakor ne svetoval tega sredstva. Zakaj pri brzini 120 kilometrov je verjetneiš". da si človek 7'omi vrat kakor pridobi ljubljeno žensko . . . i r ( A. S. Parson: Morilčeva koča Stari Nizozemec - Skrivnostna koča v samoti - Viharna noč - V oblasti norca O tem. da ie bil stari Nizozemec slabe vol e. je pričal njegov način zapiranja omare. Zaloputnil ie namreč vrata. «Tu.> ie mrmral, «ali poide?» In je pomolil Di-cku Sandlingi! DO no policijski častnik.« . Zdai je Sandling pogodi!, zakaj mu ie dal Bur svetil ko v sobo V steni so bile luknje in Dri razsvetliavi ie skozi n e Iaiiko čisto natanko opazoval, kai počne niei»ov gost Starec ga ie oač hotel ustreliti dov-sem sigurno. Zašibila so se mu kolen« Skrčil se ie in ie zlezel v poste! o potem ko ie slekel nesrečni jopic ter ie zače! oblačiti svoia mokra oblačila. Če za l Nizozemec ie stresel z glavo. «Ne. nisem ga DreteDe! obnašal sem se tako da se ie moral Dobrati iz hiše Kadar so ka-šče Dolne. ic treba oregnati podgane, veli ore^ovor.« Domačin ie pristavil: ž,ba »Luč«- v LruMna!«, poštni predal V Ivan Podržaj ^me (duse Roman Prva kniiga Martin Brbek Broš. Djj 20.—, elegantno vezana Din 30. (po pošti 2 Din več) »Usoda »nezakonske dece, važno družabno vprašanje, se tu opisuje v ozračju slovenskega življenja na kmetih. Zaplet je do neke mere ojačen baš z osebo vaškega župnika, ker ga njegov stan ni mogel obvarovati pred grehom, ki ga mora pri svojih vernikih preprečevati ali kritizirati. Njegov portret je dobro izdelan .. . Podržaj zasluži, da resno pričakujemo ostale dele tega romana ...« (Srpsk- književni glasnik.) Roman se detri direktno pri založb'! »Luč« v Ljabiianti, v knfearrai Tiskovin: zadruge v Liufe- Ijarci in Mariboru m po vseh kn-ngam-ati. * CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdcr hoče da m mM posije po posti nas tov aii feafeo drugo informacijo tičoco sc matih oglasov naj prit o mi v snamfiah a /IjJ sicer ne bo prejet odgovora t ^ ZJPuMM CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. \iiitiv brivski pomočnik t-amo aooro izurjen v moški stroki dobi takoj etal-ro službo. Lasu i čar ji in ti-fcti, ki imajo ve&elje do ijanuke otroke imajo pred-Frizerski salon Luiza« Itn.], Slovenski trg it. 14. 43975 Trgovskega vajenca pridnega m poštenega, v t-rgov.no mešanega Waga t-prejm« Josip Gobec, trgovec. Ponikva ob iužni žel. 43997 Žagarja vajenega venecijanke, poštenega ir. zanesljivega, veščega vteh popravil, e-prej-mem. Vajen mora biti tudi rezanja hra^tovine in računanja. I're'taost imajo fam-<•':. l'onu'lt>e na naslov: A Mlakar. St«. Laže, p. Loče pri Poljfr-uiah 44000 Šivilja išče vajenku, kateri bi tudi pomagala pri gospodinj-i:v« Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogla-, odd »Jutra- pod »Fopolna o*krI>», 44150 Pozor, čevljarji! Veliko podjetje v Turčiji potrebuje za svoje delavce -več ti;ož paro-v težkih delavskih čevljev (bakanč) in visokih čevljev. Natančne ponudbe s ceno poslati na nasiov- F. Nouschak — Bos. Oubica. Bosna 43833 Stavbnega risarja sprejmem v st«!n'> službo. Prednost imajo srednjo t»hn:5nc šolo. Plača po dogovoru Nastop takoj. Po-ru-lbe pL-meno na ogla«ni o^lelrk s.Jutrat pod šifro »Risar« 4:3897 Stenografinjo Perfektno v slov., srbohrv. i 7i nemškem jeziku — po možnosti prakso pri elektrotehničnem podjetju, sa-rrii} prvovrstno moč pprej-irmio. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra< pod šifro »Stenografinju. 43804 Učenca s primerno šol.-ko izobraz bo,* v trgovino mešan, blaga sprejme F. Verdnik — Mojstrana 43987 Nočni čuvaj se eprej-me. — Vpokojenci imajo prednost. — Pismene oferte je poslati pod značko »Zanesljiv« 40 na ogl. oddelek »Jutra« 44040 Šofer zanesljiv, ki bi o.pravljal med tednom tudi druga dela, dobi stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Zanesljiv šofer«. 44023 Natakarico zmožno kavcije, prijetne zunanj >sti, sprejmem takoj v večjem industrijskem mestu. Ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se vrne. na ogl. odd. »Jutra« pod ,300' 44105 Stenotipistmjo « perfektnim znanjem slov. in nemškega jezika ter obeh stenografij, išče za takojšen nastop Oblačilnica Ilirija. Ljubljana, Most n; trg št. 17/1. 46012 Učenca močnega in zdravega, ki je dovršil najmanj dva razreda meščanske šole, sprejme v trgovino mešanega blaca Josip Zidanšek, Sp. Hudinja, Celje. 44073 Graverja sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na na«lcv: D. Barth, Novi Sad. 43909 Trg. vajenca ki ima veeelje do trgovine, 8 primerno šolsko izobrazbo, poštenih starS.e128. 46030 Prazno sobo oddam 2—3 osebam ali stranki bre-z otrok. Naslov v oglasnem oddellrn Jutra. 46020 Sobo veliko svetlo, z elektriko in posobnim vhodyym. prazno ali n*iremljeino. takoj oddain Zeio primerna za nišam o al kaj sličnetra. — T.hiMjana VIT.. Ga«ilpka e. št. 3. 44084 Opremljeno sobo s ^osebnim vhodom 0'Wam. Cerkvena ulica 15. 44118 Opremljeno sobo o Idam soliuni go poiiični, čez jan odsotni Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44129 Sostanovalca sprejmem za mesečno 150 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 44128 123 0 *JiI*i>I'h M Lepo stanovanje 2 f>ob. kuhinj« .n pritiklin oddam « 1. januarjem 1930. Elektrika in vrt. — Rožna doiina. cesta IX/43 — Pod Rožnikom. 44035 Stanovanje 3 ali 4 sob, v sredini mesta išče mirna stranka ea januar ali februar Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »P. M.« 44006 Stanovanje 1 sobe in pritiklin. najdalj«; ure od centre, išče mirna stranka 2 oseb, za jao. ali pozneje Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Predpogoj snažno in suho« 44026 Uvaiamo v prome: p znižanih cen h 5000 kem dov ^ladinovih svetiIjt glad il nam zna svetilj