C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e venerdi. - 14 aprile i')26. Posamezna številka 25 stotlnk. Izhaja: vsako sredo zjutraj in petck ziutraj. Stone za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozcmstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne rnoremo oziruti. Odgovorni urednik: Polde Kern perle. St. 28 V Gorici, v sredo 14. aprila 1926 utoix. Nefrankirana pisma se ne sprejemulo. Oglasi se računajo po dogovorn In se plaeaio v naprej. List izdaia konsorci) »GORIŠKE STRA2E*. Tisk Zadmzne tiskarne v Gorici. Riva Piazzuta stew 18. Uprava in tiredništvo: ulica Mameli štev. 5, •- (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308. Jiadar dežela vabi__ Mi, ki stalno bivamo v mestu in smo pn svojih stanovskih dolžnost tih prisiljcni odreči se blažilnim in krcpčilnim krasotam naše solnčne domačije, katcro nam je Bog udat ril tu med sivimi snežniki in svo: bodnim morjem, se vedno radi od*. zovemo klicu de/.elc, če nas vabi ven v svoje naročje, v svoje pot nosnc irge in prijazne vasi. Ze nas še telo zahteva, da čimvečkrat zat menjamo ozkozračno mcsino zU dovje s prosiranim domom tarn zunaj v deželi. $e bolj kot našc telo hrepeni po iej spremembi nat ša duša. AH ne čutite, ko hivate tarn zunaj v vseobsežnosti božjegu dot ma, kako bije vaše srce topleje in kako je vaša notranjost prerojena, dovzetna za vse dobro in plemenh to? To noiranje udobje se pa še okrepi in stopnjuje, kadar vidimo in čutimo zaupno ljubezen tjudt stva, ki nas kliče med se koi svoje svetovalce, sodelavce in — sot r pit ne. Človek se na mah začuti svot jega med svojimi, prijatelja med prijatelji. V tebi zavlada neka ogrevajoča in osrečujoča zadovoljt nost, kaiere ti ne zagrene niti net prijetnosti, radi katerih si morebiti prisel ven med ljudi. Druga pridobitev, ki jo vzbudijo in okrepi jo v razmisljajočem člot vcku taka podeželska pota, *e spot znanje, da je brez or.kih, iskrcnih vq7\ med mestom in dcr/elo vse jays no delo neplodno. Če ne poznajo možje, katerim so zaupana razna važnejša mesta v sredisču, dežele do potankosii in če nimajo vsaj do odličnejših podeželskih zaupnikov osebnih prijateljskih odnošajev, je njihovo prizadevanje trikrat ote? ženo. lz malenkoslnih nesporazum; Ijenj narasejo večkrat spori, šaljh ve pripombe rode lahko tezka ža; Ijenja, nezadoslno poznanje prilik povzroča krive ohsodbe, preohlap? ne zveze omogočajo temnim in net zanesljivim nasprotnikom zaplott no, zahrbtno delo. Vse našteto in še marsikaj drugef.a pa odpade, če se mesto in de/.ela poznata; med njima vlada zaupanje, ki je vir us? pesnega dela. Naj se pri iem razmiiüjanju do: taknemo še dveh stvari. Kadar j.e človek zunaj med liud- sivom, se p.a večkrai nauči ceniti in spoštovati. Ne mislimo tukaj pot udariH, kakc so vsakovrstne naše prireditve skovo brez izjeme dobro obiskane in kako razberemo iz tega lahko dokaz, da množice r azurn et vajo naše gibzmje in naša stremljet nja do dna. Povedv.ti hočemo samo, kako se v osebnih pomenkih z enim ali drugim lahko prepričamo, kako naši ljudje v pretežni večini vise na svoji grudi, kako se zanimajo za razne dogodke doma in drugod, kako bi radi za hip poyjedali v tajt no bodočnosti in kako jih tare naše stanje in. kako Irepečejo za našo usodo. Dobite sključene starčke in sive matere — o mlajsih niti ne got vorimo —, kaierih mladeniska svet žost in mzboritost izsili sposiovm nje in ojunači srce. Pri ten svojevrstnih poseiih po naši deželi pa se nudi še neka prit lika, ki je tudi ne smemo podcenjet vati: kaže nam slabe si rani nzšefin ljudsivü, ki jih morumo do dna razt galiti, ako jih hočemo s pridom pot bijati. Vidimo zunaj po naših kmcčs kih vaseh napihnjena dekleia, ki se navadno šopirijo s solzami svo* jih mater. Čujemo vasikega harmot nikarja in spoznanw. na kako net dostojen način znajo včasih fantje zapravljati krvave lirce. Spoznamo mnogc podezelske bezn'ce, v ku.te; rih gredo kmečki domovi po grlu. Seznanimo se z nezavednostjo, zat sleptjenosijo, pokvarjcnosijo in pot divjanostjo, ki se je razpaslo ponet kod. Kratko: vse ono od nas samih /akrivljeno porje, ki grozi udusiti ' naše življenje, vidimo na hisfne oči. | In io nas podzge, da se odločimo za še bolj neizprosen boj proti vsem nogubnim razvadam, ki vpropašča* jo naš narod. Tudi danes ne moremo drwJ.ace, kakor da zaključimo: Krepkof zit lavo, nebesko zdravje pulje po nhši zemlji! Ka/.ejo se pa /:e gnili izrastt ki. Žarežife v meso in iztrebite jih! Pot em nam bo do obiski v našo det želo, ki nas tolikokrat vabi, svetlo poroštvo, da hočemo živeti in bot mo živelil Kaj se gods po svefu? Vladna kriza v Juqoslaviii je po enotedenskih tcžavah prišla h kra^ ju. Žc v zadnji številki smo poro? čali, da jc dobil radikalni minister Nikola Uzunovič, ki je vodil mi? nistrstvo za javna dela. od kralja ukaz, naj skuša sestaviti novo via? do. Uzui'iOvic, veren Pašičev pristaš, je šel koj na delo. Pretekli četrtek je dobil nalo.^o, naslednii dan jo je žc rešii v splošno zadovoljnost — radikalov in radičeveev. Novi ministri. Dejali smo, da je Uzunovie pri? staš Pašieevske struje v radikal* nem taboru. Zato je pač iasno, da je nova vlada za las taka kot prej* šnja. Vsi ministri so ostali na svo* jih mestih. Kavnotako tudi vsi dr* žavni podtajniki. Le na Uzunovi? ocvo iTicsto je prišla nova osebii, radikal Vujieie. Nikolai Pašič, stal? ni jut^oslovanski ministrski pred? sednik, se je iorej za enkrat umak? nil v ozadje. Novi naeelnik ju^o? slovanske vlade je prvič na tern mestu. Bil je pa že dolgo let radi= kalni poslanec. Po poklicu je prav? nik. V stranki ni nikdar ißral od? ločilne vloj^e. Bil je boli strankar? ski bojevnik. ki je tarn nekaj zale? ^el v prid svoje stranke. kamor so ga postavili. Politika ostane ista. S spremembo na vladnih mestih se ne bo v politiki prav nič spre? mcnilo. Kar sta delala Radie in Pašie, tako bosta vozila zdaj Ra? die in Uzunovie, ki ie takorekoe le Pašičev začasni namestnik. Radi* kali in radičevci bodo šc za naprej dobri prijatelji in zavezniki, ker so pae eclen dsu^emu ncobhodno po? trebni; sicer si spodmakneta obe stranki dosedanje temeiie. Nekate? ri politiki irdijo, da pemeni se:-ra* va nove vlade pravzaprav Rüdicev umik. Težavc so bile namree iz? bruhnile vsa^ na zunai le zavoljo tecja, ker jc Radic zahteval. naj se ¦parlament spet zberc k delu na da? nasnji dan in obravna tiste nceednc posle raznih velji'.kov. Radikali pa . se niso udali in rekli, da pride jo v I zbornico šcle 5. ma ja, kot so že bill I skleniii in prav nič poprej. No in ! rcšila se je vsa zadeva tako. d-i je J ostiil Radic minister z vserni dose? danjimi radičcvskimi ministri, ob? veljala pa je radikalna, da začne Parlament dclati šele 5. maia. Novi ministri so vsi po vrsti iz? javljali novinarjem, da bo nova vlada nadaijevala delo sporazuma. Morda bo res, toda omeniti mora? me, da tudi v sedanii vladi ni no? benega Slovcnca. Radic se ie o raz? j pletu zadnje^a političncna vozla • odrezal, da se morajo ministri med sabo bolj spoznnti; zato bodo ho? dili skupno v kavarne in z novi? narji ter novinarkami. j K eclotni sliki morumo še zadnjo 1 potezo pridjati. Zunanii minister Ninčič je trdno in odloeno izpove? dal, da jo bo v zunanji politiki prav tako vozil kot jo je dozdai. Uzunoviceva vlada pa bržeas ne bo doli^o pri krmilu. Prisel bo spet v palačo ministrske^a predsednika stari baja Nikola; potcm pa bo sila razmer šla prcko politikov in bo sama postavila vlado praveßa spo? razuma. Da bi sc to kmalu zgodilo in brez hudih pretresljajev, to že* Hjo vsi prav iz srea. Med tern, ko se rešuicio v Ju? .Uoslaviji sedan jc politiene zmede v politienih po^odbah, so boli ^orki Grki skušali svoje zadeve urediti kar z mečem. Grški diktator general Pangalos napenja in napenja lok zmeraj bolj močno; ne vc, da lok lahko poči in Ci>rrkne lokostrelca po nosu. Tn grški lok, ki ga Pangalos s svojim nasilstvom vedno bolj proži, je že začel pokati. Pangalos in Plastiras. Osvežimo si spet malo dogodke, ki so se odigrali pred leti na Gr? škem. Takrat, bilo je leta 1922., so se value grške eete v diviem nere? du iz Male Azije in Smirne. Za vo? jaštvom so tavali v neizmcrnih tro? pah grški begunci, ki so si oteli ko? maj golo živijenje iz gorečih domo? vanj. Mlada Turška ie Grke stra? hovito porazila. Tedaj ic zavrclo po vsej grški državi. Najhuji očit? ki so lctcli na kralja Konstantina in vlado, češ, ta dva sta kriva na? šega poraza. Iz nevolje se ie poro? dila revolucija pod polkovnikoma Plastirasom in Gonatasom. Kralj je moral iti. Grška je postala re? publika. Toda v tem hipu je vsttd mladi general Pangalos, ki si ie znal pri? dobiti v armadi predvsem nižje častnike za sebe. Izsilil ic za ofi? cirje pravico, da se smeio vdeleže? vati politienih volitev. S tem se je vtaknila sablja v življenic. Tre? znost in preudarek sta sc umakni? la. Pangalos je šel še naprcj; osno? val je med četami vojaške lige, ne? ke vrste politiene zveze. Z njih po? moejo je prisel za ministrskega predsednika. Državni predsednik admiral Konduriotis je bil Ic se za sprejeme. V resnici je- že vladal na? silno in ne oziraje se na desno ne na levo general Pangalos sam. Kot tezka klaca lcži diktatorska pest nad Grško, zibelko vseh svo? bodoljubnih načel. Svojo moč jc pa skušal samosilnik Pangalos še uza? koniti. Dal je razpisati volitve za državnega predsednika in se sam oklical za prvega kandidata. Voliv? ni red je, sc razurae, tudi tako pri? krojil. da opozicija sploh ne more do sape. To mu je tudi uspelo. Pri nedeljskih volitvah je bil z veliko večino izvoljcn za predsednika gr? ške republikc. V svoji moči se pa mogočni Pangalos boji le enef.a; in ta je Plastiras, začetnik rcvoki? cije, ki se skriva nekje v tujini. Na njegovo glavo je diktator razpisal visoko nagrado, da bi ga kdo ovadil in bi ga zgrabili ter v sedanjih za Pangalosa odloeilnih trenutkih za? prli. Pa se ga ni bal brez vzroka. Vstaja v Solunu. V noči od petka na sobeto ob enih in pol po polnoei sta zapras? ketala v Solunu dva strcla iz stroj? ne puške. Čez par trcnutkov so se pa začcle plaziti temne sence proti višinam, ki obvladujcjo mesto in pristanišče. 5000 vojakov z osmimi topovi se je uprlo. Üpornike je vo? dil major Karakufas. Ko so se vstaši na višinah utrdili, so poslali solunskemu poveljniku ultimatum. Zahtevali so, naj se diktator Panga? los umukne, sestavi nova vlada, razpisati se morajo svobodne vo? litve za državnega predsednika, vzpostavi naj se spet svoboda tis? ka in vsi politični kaznjenci naj se spuste na svobodo. Če se to ne zgodi prično obstreljevati mesto. Pangalos je bil ves prepaden, ko so mu te reči brzojavili v Atene. Mornarica v pircjski luki je takoj dobila povelje naj s polno paro plu? je proti Solunu in naj zacne obstre? lievati vstaške postojanke. Enaka povelja so dobile tudi garnizijc okoli Soluna. Vse je prieakovalo vročega boj a. Vstaške ecte so pa med tern že začele streljati v mesto s svojimi topovi. Nasilje je zmagalo. Proti jutru so letalci, ki so pre? stopili k upornikom. javili, da so opazili na obzorju bojnc ladje v smeri proti Solunu. Vodje uporni? kov so nato skušali pobegniii v aeroplanih proti bolgarski meji. Vojaštvo sc je potcm brez odpora vdalo vladnim ectam. Tako vsaj pravijo uradne vesti. Drugaena so pa poroeila, ki uide? jo mimo grških vladnih cenzorjev. Ta pravijo, da se je vdal le en del Pangalosu sovražnih čet. Vcčji del pa se zbira ob meji in sc pripravlja na odločilno bitko. Bojne ladje so v vedni nevarnosti pred sovražnimi letalci, ki mečejo nanje bombc. Svaka sila do vremena. , Tako pravi hrvaiska prislovica. S Vsako nasilje sc prej all slej zri.iši. Tudi žclezni mož, ki tlači Grško bo moral spoznati. da ne sedi tako trdno v sedlu, da bi nikoli več ne mogcl omahniti. Iz Romuntje pri? hajnjo nova porceila, ki vejo, da se zbira jo' okoli poikovnika Plastiras sa možjc, ki so se zaprisegli proti samosilniku Pangalosu. Če bo prav ta v.per morda zadušil, bo pa spet prišla ura, ko bo moral vnovič kri? žati svojo diktntor'.'ko sabljo z nas? protniki. Takrat se bo njc.Mov meč prelomil in skrhal ob nczlomljivih naravnih postiivah pravicc in svo? bode. Naša vera in naš iezik. Tudi ie bescde je napisal naš učenik in svefnik Slomšek: Kdo nas Stovenccv ne imenuje z veliko cast jo in hvalo npostolskih bratov Solunčanov sv. Cirila in Met toda, dve prvi zvezdi vsrozakonv. in našega slovslva? Tisoč let svet tita vsem Slovanom in bosta svetila našim narodom, dokler ne u$asne lepo ime matere Slave. Sveta vera jima je bila luč, hesedn slovenska prva pomoč, da izobrazita veliki slovenski narod. Sveta vera in pa beseda materina sta tudi nam roki in nopi pravega napredovanja. Stran 2. DNEVNE VESTI. »OORISKA STRATA« Optantom. Finančna intcndanca odbiva op? tantom vojno odškodnino. češ da nimajo subjektivnc pravice do voj? ne odškodnine. Svctujemo vsem optantom, da vložijo proti takim odlokom finance rekurz tckom 30 dni, ko so prejcli odlok. Vprašanjc pravice optantov do vojne odškod? nine ni še definitivno rešeno. Opra? vičeno pa upamo, da bo končno le priznana pravica do vojnc odškod? nine tudi optantom. Jusarjem. Opozarjamo ponovno vse one, ki imajo gotove pravice na skup= nih zemljiščih, da prijavijo te pra? vice komisarju v Trstu do 6. junis ja 1926. Kmečka s delavska zveza je pripravljena pomagati prizade? tim s sestavo prijav, z nasveti, s posredovanji pri komisarju in vladi. Avstrijske terjatve. Tajništvo K. D. Z. v Gorici vprašujejo mnogi pismeno in ust? meno, kaj bo z avstrijskimi ter? jatvami; posebno se zanimajo za zastanke vojaških podpor in za od? škodnino za vojaško obleko. Da se izognemo tern vprašanjem, opo? zarjamo vse prizadete, da je iz? kljueeno vsako posredovanjc in vsaka pomoe v posameznih sluča? jih. Kdor je svoje tcrjatve nasproti Avstriji prijavil do 24. aprila 1925, naj mirno čaka, da se njegova ter? jatev ugotovi in da se vprašanje teh terjatev sploh uredi med Av? strijo in Italijo. Ko bomo zvedeli o tern vprašanju kaj novega, bomo že pravoeasno obvestili javnost. Vojnim oškodovancem. Vojne oškodovance, ki Urn si* nanena intendanca zavraea vojno? odškodninske prošnje, eeš, da spa? da njihova škoda med avstrijske rekvizicije ali pa da so njihovo škodo povzročili avstrijski vojaki, opozarjamo, da vložijo proti ta? kim ncgativnim odlokom rekurz tekom 30 dni na pristoino vojno? odškodninsko komisijo. Invalidom, vdovam in sirotam. Invalidi, vdove in sirote naj se odslej naprej obračajo v zadevi svojih prošenj na sledeči naslov: Ministero delle Finanze — Scrvizio per lc terrc redente e Stralcio Assi* stenza militare — Ufficio Terrc re? dente — Roma. Če pa invalidi, vdove in sirote iz furlanske pokrajine ne dobivajo v redu svoje pokojnine, če Urn niso bili izplačani zastanki, nai se obra? čajo od 1. januarja 1926 dalje na »Delegazione del Tesoro — Udinc« in ne vcč na zakladno nadzorništvo v Trstu. Tajništvo K. D. Z. r Gorici Smrt. V Vipavi je umrl po daljšem bo? lehanju posestnik in gostilničar g. Stefan Hrib. Bil je vzgledno delaven mož, ki si je s svojo pridnostjo in podjetnostjo priboril odlično me* sto v vipavskem trgu in znano ime po Vipavskem in tudi dalnii oko? lici. Bil je zaveden, kremenit Slo? venec, katerega so cenili vsi, ki so ga poznali. Pokoj njegovi duši, spo? štovani družini iskreno sožalje. * * * Umrta jc vneta članica prosvet? nega društva »Mladika« v Gorici gcjč- iMimi Fabijan. Smrt jo je po? kosilä. v cvetu let; bilo ji je komaj 16 let. Njene tovarišice iz »Mladic ke« so umrli članici prircdile lepo spremstvo. N. p. v m. »Naš Čolnič« izide ta tcden. — Društva, ki žele tiskovin, naj se obrnejo na Pro? sverno zvezo. C.vs za naročanje skioptikonov je zadnji. Ker cena d.nevno raste, naj društva pohite. »Nove šmarnice«. Letošnje »Nove šmarnice« izide? jo nrihodnji teden. Prosiio se ee. Hi*, duhovniki, da pravoeasno do? pošljeio naročila Katoliški knji? garni v Gorici. Razpisana služba. »Kmet. društvo v Bil iah« razpi? suje slu/bo upravitelja, ki prevza* me štacuno in gostilno. Prosilci naj vložijo prošnje do 2. maja t. 1. na naslov: Predsednik »Kmetijske? ga društva« v Biljall. Nastop slu? žbe s 15. majem t. 1. Delavci, pozor! Preiektura v Turinu v Severni Italiji, kjer jc veliko tovaren, spo? roča: V tukajšnjo pokrajino priha? jajo od vseh strani države cele tru? me brezposelnih delavcev iskat de? la. Ker pa imajo tukajšnje tovarre nastavljene posebne zastopnike, ki po raznih krajih zbirajo delavstvo, katerega rabijo od slueaja do slu? eaja, nc dobe brezposelni, ki pri* dejo sem, dela. ki'jti tovarne sprei? me jo samo od zastopnikov pred? stavljene delavce. Število brezpo*? selnih v področju turinske prefek? turc zato grozno narašča. Ker so mnogi brez sredstcv in je med nji? mi tudi več sumljivih oseb, ogroža? jo javno varnost. Policija jih zato kratkomalo iztira domov. Kdor te? daj še nima zagotovljenega dela pri zastopniku kake tovarne, naj ne hodi v turinsko prefekturo. Pravica je zmagala! "Zivo je vsem bravcem še v spo? minu veliki hrup, ki so ga zagnali gotovi prcnapeteži, ko se je razši? rila vest, da so oskrunili avško vo* jaško pokomilišče. Med prvimi, ki so ga orožniki zgrabili, je bil dobro znani in obče spoštovani Avgust Kovačič iz Avč. Poleg te.ua so mu pa še ocitali, da je pretepel fašlsta Rijavca Jožefa iz Loga pri Avčah Ljudstvo je že takrat bilo prepri? čano, da so vse ovadbe naperjene proti Kovaeieu le plod domačega sovraštva. Na vclikonočni pondc? ljck se je vršila v Gorici obravnava proti Kovačiču. Dobil je zadošče? njc. Sodniki so ga spoznali za po? polnoma nedolžnega. Vendar pa j ; moral Kovačič prebiti skoraj mesec dni v preiskovalnem zaporu. Kdo bo pa to škodo povrnil? Pameten zakon. Po svetu je še vse polno takih norcev, ki si hočejo svoio izgub? Ijeno čast v dvobojih nazaj prido? biti. Posebno naše časopisje vee? krat piše o »viteških zadoščenjih«. Na Nemškem so že prišli k pame? ti. Pred parlament bo prišel zakon, da se ne sme nihče več dvoboje? vati. Mussolini v Tripolisu. Prvi minister Mussolini je prišel z bojnimi ladjami v Tripolis. Spre? jeli so ga z vsemi slovesnostmi. Nekateri listi, posebno francoski pi.šcjo v strahu, da pomeni Musso? linijev pohod v Afriko začerek ita* lijanskega širjenja proti kolonijam in gospostva na Sredozemskem morju. Češka vlada bo šla. Sedan je ministrstvo v Pragi se že začenja poslavljati. Baje bo kmalu spet prišla nova vlada do krmila. Spei atentai. Topot pa na sovjetskega ljudske? ga komisarja za notranic zadeve Bjeloborotova. Streljal je nanj ne? ki dijak, sin bivšega uradnika na nekdanjem carskem dvoru. Strel je zadel komisarja v ramo. Arabski prorok. V Tripolisu živi arabski vedež Bašel ? i ? Bir. Ob Mussolinijevem prihodu v Tripolis je vedeževal ne? kemu ameriškemu novinarju in mu povedal, da bo Mussolini umrl, ko bo imel 98 let. Torej še celih 56 let. Mir v Afriki? Iz maroških bojišč prihajajo gla? sovi, da bodo začela pogajanja za mir. Francozi in Španci bodo zahte? vali, naj se Rifanci pokore, zato pa bodo dobili samoupravo. Abd?el? Krim se bo pa proti veliki odprav? nini moral umakniti. Če ni le tiha želja Francozov in Spancev. Tankovestni Madžari. Madžarske sleparije so že po ce* lem svetu znane. Francozje že do? bro skrbe, da svet nanje ne zabi, ker so jim toliko frankov ponare? dili. V Budimpešto je francoska vlada poslala kar celo tropo svojih policajev, da bi vohali za sleparji. Madžarom pa ni to nie kaj všeč. Vse mogoee si izmišljujejo, da bi se iznebili teh preklicanih Franco? zov. Ker niso vedeli drugega so si izmislili, da se Francoski detektivi, ki so nastanjeni po budimpeštan? skih hotelih ne obnašajo — dostoj? no in da sprejemajo v svojih sobah damske obiske. Zato jim odpove? dujejo stanovanje za stanovanjem. S tern upajo, da jih bodo pregnali iz Madžarske. Bržkone se pa Fran? cozi ne bodo preveč zmenili:za to madžarsko tenkovestnost. Ministri se že kregajo. Komaj je Uzunovie sestavil svoja vlado. jo že Radie podira. Na svo? jem shodu v Pakracu je napadcl prometnega ministra Krsto Mileti? ea, češ, da je imel nekai osebnega opravka s premogom na zagrebški postaji. Vsled teh obrekovanj je prometni minister že poslal mini? sterskemu predsedniku pismo, kjer pravi, da odstopa kot minister. Izgubljeno. Neka oseba je izgubila po poti na hrib Sv. Marka dne 4. t. m. (ve? likonočni praznik) srebrno ciga? retno škatljico z monogramom V. L. Kdor bi jo našel, naj jo pri? nese v našo upravo, kier dobi pri^ memo nagrado. Iz sipohega sveta. Najgloblja rova. V zadnjih letih so s pomočjo po? sebnih strojev za vrtanie in dova? janje hladnega zraka prišli že zelo globoko v zemeljsko skorjo. Rov v rudniku Morro Valho v Braziliji je globok 2020 metrov. Tu ie v glo? bini 1000 metrov že 43 stopinj to? plote; na dnu rova pa celih 68 sto? pinj. Da morejo delavci delati, so inženirji znašli poseben stroj, ki brizga amonijak, nato nastanejo ne? ke vrste kemične pretvorbe, ki zrak močno ohlade. Najgloblji rov pa je danes v Transvaalu v južni Afriki. Ta je globok 2135 metrov. Temperatura pa ni tukai tako viso? ka kot v prvem. Tako mislijo Japonci. Pred japonski parlament bo pri? šel zakon, naj se prepovejo vsi mo? derni plesi. Pred vsem pa fox?trott in njemu podobni. V zakonskem naertu sc here, da je nevarnost, da se zavoljo teh plesov japonski na? rod demoralizira. Pri nas pa me? nijo, da moraš znati moderne pie? se, ee ne nisi kulturen. VACLAV BENEŠ - T^EBlZKY Dve povesti Karlšiejnskega vrana /z češčine prevel dr. Fran Bradač. Eksulanti so stali že zopet v dvo? rani; ko so videli klanje med oče? torn, sinovoma in gostom, niso mogli izpregovoriti. »Prekleti! — Po tern le se ne ga? neš več!« »lzvržek! — Tu imaš!« »Izdajalec gnusni!« Gospod oskrbnik je krvavel že iz desetih ran, sinova prav tako, in go? spod grof se je zgrudil pod mizo. In vendar še divjajo drug proti druge? mu in si zadevajo smrtne rane. »Mati božja! — Usmiljeni Bog! — Kai delate, oče? —« Vstanita, brata! — Saj se ubijate, drug drugega! — Moj Bog! — Saj nimajo oči! — Pra? vični, vsemogoeni Bog! -— Kaj se je z vami zgodilo?« »Kača izdajalska, polna strupa! — Na lastnega očcta si prignala so? vrage! — Saj ne uideš živa!« »Nihče na vas ne sega, in vi se morite sami!« Kristina se je hotela vreei med razjarjene može, toda Danijel Citu? libosky jo je prestregel in rekel: »Pusti jih, dekle; Božja roka je v tem! — Vsi so zapadli smrti!« Ilčerka gospoda oskrbnika se je nezavestna zgrudila na tla. Pretezki udarci so padli včeraj in danes na njeno mlado glavo. Kmalu je odmevalo po prostorni dvorani le še smrtno hropenje treh Sektatorjev in gospoda grof a plemc? nitega Clenomore in Clonebucha; drug je drugemu zadel nešteto smrt? nih ran. Od zunaj, nekje od reke, so se oglasile hipoma trobente in zadone? la sta dva strcla. Vse je hitelo po stopnicah na dvo? rišče in preden so se oglasile tro? bente vdrugič, so sedeli jezdeci do zadnjega na svojih konjih. Tudi pe? hota je bila že pripravljena na od? hod. Na drugi strani za reko so se po? javile cesarske suknje in ogrski konjeniki, ki so prebredli reko, so padli Švedom v roke; poskakali so raz konje ter s sklenjei.imi rokami prosili milosti in pripovedovali, da se bliža nadvojvoda Leopold v na? glem pohodu k Berounu, da so se ostanki njegove armade združili s Piccolominijem in Hatzfeldom. In ko je vzplaval mesec nad Kncžjo Goro ter z blcdim svitom . ožarii Karlštejnske stolpe in utrd? be, je bilo tu zopet tiho kakor v grobu. — Po služabništvu ni bilo ne duha ne sluha, raztekli so se v gozd, kamor je kdo mogel. Švedska pehota se je razposta? vila na višinah levo öd Morine. Ognja niso zakurili, le sulice in puš? ke prednjih straž so se veasih za? svetile v medli mesečini. Dvajset konjenikov ie hitelo z poročilom, s kakšno naglico drvijo cesarski proti Pragi. Konjeniški oddelki so se utabo? rili na ravnini pri Tuchlovicih. »Deklica, pri dobrih ljudeh si, pri boljših, nego si bila doslej. — Ko boš na varnem, delaj po svoji volji. — Dotlej pa nam prepusti, da skrbimo zate!« Danijel Citolibsky je mlado de? klico skrbno zavil v svoj plašč. »Da skrbimo zate, to smo dol? žni staremu prijatelju in njegove? mu sinu za vse dobrote, ki si jim jih storila, četudi lc s tolažilno be? sedo!« »Kakor brat svoji sestri, tako ti born, Kristina, zaradi Bohuša!« jc rekel tiho Svatik in se sklonil k njej. — »Reveži, berači smo, a no? simo cast v sebi... Svatiku so prišle še druge besede na jezik, toda zavedel se je še pra? vočasno in je umolknil. »Ncsreča nam tlači glavo v tla in mi jo šc kličemo!« jc zamrmral Caharija Brlozsky k svojim tova? rišem in pokazal na deklico neda? lee pod hruško. — »Kaj nas briga! Vedno se nečesa spomniš! — Še ni? ko.li je nismo videli in na pete si jo privezujemo.« »Sirota je!« »Sirota? — Koliko je sirot v tei češki zemlji, in kdo se zavzema za? nje! — Kdo jim nadomesti očeta, kdo se jih usmili! — Slečejo jim še zadnjo srajco, zadnji grižljaj jim odtrgajo od ust!« »Ali jim hočeš biti podoben, Ca? harija? — Dvomim, ker poznam tvoje staro, zvesto, dobro sree.« »Vedno me znaš pregovoriti!« »Saj si to tudi štejem v veliko zaslugo! — Ljubi tovariš, danes je kaznoval Bog, še nikoli nisem vi? del take božje sodbe. — Bodimo torej usmiljeni enkrat tudi mi in položimo povračilo za naše sovraž? nike v Njegove vsemogoene roke!« »Pravim, da jc to v vaši krvi, v očetovi, sinovi in dedovi. — Pridi? garji bi morali biti in ne vojaki!« (Dalje.) »GORISKA STRATA. Stran 3. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Kat. slov. izobr. društvo ponovi v nedeljo dne 18. t. m. igro »Geno* vefo«. Polovica čistega dobička gre v korist »Zelenemu križu«. Kdor hoče vžiti par uric res poštene za* have, naj ne opusti ugodne prilikc, in naj si ogleda našo prireditev. Prvačina. S prošlo nedeljo zaznamuje naša zgodovina eno plesno prireditev več. Pies so zahtevala naša vrla de* kleta pred odhodom v Egipt. Med fanti ni bilo nikake odporne sile, »da bi se ne kalila sloga in edi* nost«. Živela narodna naprcdnost! — »Goriška Straža« nam dohaja zelo neredno in šele par dni po iz* daji. Kje bi bil vzrok? Podsabotin. Na velikonoeni pondeljek smo imeli blagoslovljenje kipa Matere božje. Blagoslovil ga je g. dekan Rejec iz Solkana. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista A. Blažiča iz Dol. Cerovega je zapel ginljivo pesem: »Pozdrav kraljici«. Nato se je sprcvod pomikal iz žup* nišea v cerkev. V prvi vrsti bodi tu izreeena zahvala g. dekanu, potem našemu «4. kuratu in ostali duhov* ščini. Zahvala vsem tistim, ki ste na katerikoli naein pomagali in žrt* vovali, da je slavnost lepo uspela. Zahvala vrlini pevcem, zlasti gosp. predscdniku društva, ki se je res veliko trudil za cerkveni zbor. Da* Ije iskrena zahvala vsem dekletom, zlasti še onim iz St. Mavra. Kvišku srea in ne držimo križem rok, ko drugod sejejo v razorano ledino vere in prosvete. Avče. üd pusta sem se jc pri nas vse nekam pomirilo. Sovraštvo in mr* žnja, ki so ju zanesli med vaščane nekateri ljudje, sta se hvala Bogu polegli. Priznati moramo, da je orožniško oblastvo pravieno posto* palo, ko je počistilo s tistimi orga* ni, ki so svojo službo vršili v snloš* no ncvoljo. Naš tajnik Henrik Horvat tudi gre, žal ni nobenemu po njem. 2upan je tudi podal ostav* ko. Prav tako! Ono dekle, ki je k vsej stvari, ki je našim Aveanom tako škodila, najvee pripomogla, naj pa zdaj prešteje, koliko ljudi jo še spoštuje in ccni. Dobrovo. »Divji lovec« je imel na veliko* noeni pondeljek na Dobrovem svoje slavje. Vee kot tisočglava množica je prisostvovala mirnemu in vzornemu poteku prireditve. Igra je bila dobro podana. čeravno so jo igralci takorekoe sami režira* li. Opazile so se sicer nekatere hi* be, katerim pa se na deželi ni mo* goče izogniti. Pevska zbora iz Foja* ne in Kozane sta se tudi častno iz* kazala. Godbeni krožek iz Gorice ni zaostajal. Sieer dopisnik »Edino* sti« pravi, da je opazil, da sta manjkala na prireditvi biljanski pevski zbor in orkester. O tern molčim, upam pa, da dobrovski fantje in dekleta bodo sami pojas* nili, zakaj se nista udeležila prire* ditve tudi ta dva. Prišle bodo tako na dan take lepe stvari, ki ne dela* jo easti gotovim Biljancem. Pa tu h mnoge druge stvari, ki b'odo poka- zale s kakšnimi sredstvi gotovi ljud: je, ki jih nc ma ram imenovati »edi* njaše«, ker bi s tern prevee žalil pra* ve edinjaše, delajo za edinost med ljudstvom. Opazovalec. Livek. Nase »Prosvctno društvo« prire* di v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri po* poldne v prostorih Simona Hrasta veliko veselico. Na sporedu je kmeeka veseloigra v 3. dejanjih »Davek na samcc«, deklamacije, petje, srečolov. Zc naslov i<4re po* ve, da bo mnogo smeha. Ker je i^ra nova in ni bila še igrana tukaj na Kobariškem, so naprošena vsa so* sedna društva, da nas pridejo obiskat. Gorjansko. Kakor po drugih krajih naše de* žele, tako se tudi pri nas snuje že delj easa zadružna mlekarna. Za* nimanje za to ustanovo je tern vee* je, ker se je zavzela za to tudi bliž* nja obeina Berje. Centrala bo seve* da v Gorjanskem, ker je tukaj sre*: dina vee vasi in se tudi ni bati, da postane kaka zapreka. Ker pozna* mo in vpoštevamo veliko korist zadružništva, zato svetujemo go* spodarjem, naj se včlanijo že se* daj pri tej novi domači ustanovi. Grahovo. (Nova maša.) Na velikonoeni pondeljek so poti in steze, ki vodijo k nam od sosed* njih far nenavadno oživele. Skoraj vsa baška grapa je drla k nam pra* znovat praznik posebne vrste, no* vo mašo. Daroval jo je naš doma* ein g. Peter Šorli. Pot do doma g. novomašnika, vas in zlasti cerkev je bila vsa v mlajih in cvetiu. Ljud? stvo, zlasti domaeini tako praznie* no, resno in obenem veselo razpo* loženi. Neverjetno in nerazumlji? vo! To je mogoce samo pri našem trpečem — vernem Ijudstvu. — Po 60. letih se je našla na Grahovem zopet mati polna ljubezni, skrbi in molitve za svoje otroke in ie dala Bogu svojega prvorojenega sina. Ker ni ta mati bogata na zunaj, se svet čudi njenemu velikemu notra* njemu bogastvu. — G. novomašni* ku smo Grahovci hvaležni za ta lep dan in mu žclimo v novcm, vzvi* šenem stanu obilo sreee in blago* slova božjega! Mi ne bomo tega dne vee pozabili, ker smo bili vsi istih misli: »Grahovo ni kai takega še videlo«. Ljubinj. Se še spominjate »Miklove Zale« od lani? Sklenili ste že takrat, da na Ljubinj greste še vedno. Zdaj je zopet prilika, ko vprizorimo Meškovega »Cigana Sandorja«. Je nekaj novega za naš eas. pa zelo, zelo zanimivo. Glavna misel cele drame jc ljubezen do matere, tako v ožjem kakor širšem pomenu. Osebe kakor: Vdova Strelčeva, njena sinova, najdenka, župnik, Tinka, Križnik i. dr. vain ostancjo neizbrisne. Drobočnik pri Sv. Luciji. Ker je v zadnji številki »Gor. Straže« v zahvali po pokojnem Jo* žefu Šavli pomotoma izostalo, se tern potom iskreno zahvaliujemo g. pevovodju Zdravku Munihu in nje* ^ovemu cenj. pevskemu zboru za ^anljive žalostinke ob ^robu naše* ga oeeta. Družina Šavli. Erzelj. Podpisani izjavljam, da ni odt^o* vor uredništva v listnici »Gor. Stra* že« z dne 24. marca pod značko F. V. letel name. Sam vem, da ne Lre iznašati vaških kvant po listih, pa četudi bi bil to »Ouk na palci«. Ker sumijo mene, da sem nameraval po* slati tisti dopis, ki ga je spisal brž* kone kdo dru^i z istimi zaeetnimi črkami, v liste, izjavljam, da nisem pisec dotičnih dopisov. — Fran Vn čon, Erzelj 26. Op. urednišiva: Izjavljamo, da g. Fran Vrčon ni mišljen v listnici uredništva z dne 24. marca. Ponifeve. Preteklo nedeljo je doživela naša vas veselo in sveeano slovesnost. Naše društvo je praznovalo 25*let* nico obstoja. Kolike^a pomena je pravo društvo na naši osamljeni planoti ve le tisti, ki redno opazuje napredek naše mladine. Fantje so se dvi.Ljnili celo tako, da so začeli s prepotrebnim abstincnčnim ^iba- njem. — Le dopoldne smo sprejeli jLjoste, med njimi Goriški .uodbeni krožek. kanalsko društvo z veleč. ^. dekanom Beletom in odposlance Prosvetne zveze. Med mašo ,ki jo je daroval vlč. ß. dekan, se je naša vas in naše društ* vo posvetilo božjemu Srcu. Pri cerkvenem opravilu je prav lepo sviral Godbcni krožek. Po maši je v slavnostnein Ljovoru- izroeil Ljosp*. zvezni tajnik društvenemu prcd* sedniku eastno diplomo, nakar so se vršili pozdravi. Popoldne se jc zi»rnila nešteta množica v lepo okrašene prostore, kjer so vrli i^ralci na hvalevreden naein uprizorili i.Ljro »Užitkarji« in primerno burko. Cela slovesnost je potekla v najlepšem redu vkljub temu, da so nekateri koristolovci prircdili isti dan pies. Ravno ta ob* sodbc vredna plesna norost nam je najbolj jasni dokaz kako zelo je potrebno društvo, ki zatira te pris* mojene razvade. Celemu društvu in vsem onim, ki so s trudom dose* ilW, da se je proslava izvršila na iz* redno sveean način, izrekamo naj* toplejšo zahvalo. Sedlo. (Smrlna kosn.) Na veliki petek sta umrla v Sedlu eden za dru^im dva vz^ledna ^ospodarja Anton Kramar po domaee »Mrak«, ki je zadet od mrtvouda vee let ležal na bolniški postelji in Anton Modrijaneie, po domaee »Žnidar«, ki je bil veliko let cerkveni kljuear vikarijske cerkve sv. Križa in je po hudi bolezni izdih* nil svojo dušo. Obadva poeivata kot soseda v isti jamici na pokopališču sv. Križa in prieakujeta vstajenja. Njun po^jreb je bil Vel. teden, zato tih, a pri vsem tern velieasten. Mno* ^obrojno obeinstvo, ki se je vdele* žilo njunc^a po^reba, je dokazalo, da sta pokojnika uživala ^loboko spoštovanje pri vseh, ki so ju poz* nali. 2elimo pokoj njunim dušam, preostalim pa naše iskreno sožalje. Ukve na Koroškem. Letošnji pust nas je M. Družba razveselila z dvema prireditvama. Na Sveenico so i^rale manjše šaljive igre (Brez zajutreka, Grofovska jju* vernanta in Kravja dekla). Na pust* no nedeljo in pustni torek so nam pa v ißri »lzßubljeni raj« pokazale, da je prava rajska sreea na svetu le v zadovoljnosti. Kot drugod po de* želi je bila ta lepa igra tudi pri nas prijazno sprejeta. Vloge so bile ja* ko primerno in dobro razdeljene. Pozna se že napredek v ißranju. Pre* senetila nas je Nežika, katero je predstavljala deklica iz nemške družine. Pa je dobro obvladala tudi slovenski jezik. Pri obeh prircditvah so nastopili še mlajši mladeniei s ša* ljivima prizoroma: Izgubljena stava in Pred sodnikom. Da nam je njih nastop ugajal je pričalo navdušeno ploskanje. Tako smo videli in po* kazali, da se tudi pust da pognati s pošteno zabavo. Z Bovškega. Zvedel sem, da bo dne 5. aprila v Boveu nova maša. Napravil sem se zjutraj in grem. da vidim to redko slavnost. Med potjo zvem, da so imeli na 2a#i na veliko noe pies. Ker sem šel skozi Log v Čez* soeo, slišim zopet, da so tudi v Čezsoei imeli pies pa muziko celo iz Kabeljna. Ljudstvo se ie narav* nost zgražalo nad takim poeetjem. Čudim se res podprefekturi in pa županstvom, da izdajo dovoljenja za plese na tak praznik. Poeasi pridem v Bovec. Ob 10. uri se prične slovesnost. Blizu župnišea je stal slavolok. Tu so g. novo* mašnika sprejele belo obleeene de* klice. Ena izstopi iz vrste ter slav* ljenca ogovori v kratkih. a prav lepih besedah. Dalje se pomika sprevod v cerkev, in zasliši se iz kora »Novi mašnik bod' pozdrav* ljen«. Slisali smo lep govor g. žup* nika Abrama, ki 'je veljal g. novo* mašniku. Zanimivo je bilo, ko je g. Abram povcdal med drugim, da je on pred 27. leti g. novomašnika krstil ter da danes prisostvuje tc* mu svetemu opravilu. Pri maši so peli pevci staro slovensko mašo, ki je bila prav dobro podana. razen par malih pogreškov pri »Bene* dictus« in »Agnus Dei«. To se pa ni na splošno poznalo. Vsa east or* ganistu in pevcem. — Po konča* nem opravilu jo vrežem po glavni cesti dol. Pri Žvikarju je že zopet oznanjal vijolin in bas, da bo zve= čer zopet mctež. Prišedši v Srpeni* co, se nekoliko oddahnem v go? stilni. Tarn pa slišim razgovor o mlekarni. Nisem se ravno zanimal za to, a vendar sem ujel, da se kmetje med seboj ne razumejo. Kmetje, združite se kakih 20 do 25 po številu, ustanovite mlckarsko zadrugo in videli boste, da bo šlo. Ko pa bodo drugi videli vaš uspch, se radi pridružijo k vam. Tiste pa, ki, znajo le grajati in druge odvra* eati od zadru/ništva, pustite pri miru. Pozneje bodo uvideli tudi oni. da so le sami sebi škodovali. Iz Srpenicc sem sc pa spustil po klancu tja dol na Kobariško do* mov. Popotnik. # # * O novi maši smo dobili še sle= deče: Na velikonoeni , pondeljek smo praznovali v Bovcu redko slavnost: novo sv. mašo. Iz cele bovške kotli* ne so prihiteli verniki, da povzdig* nejo pomembno slavje. Ob nabito polni cerkvi je daroval g. Ivo Juvan* eič svojo prvo daritev. Med sv. ma* šo je lepo prepeval zbor, ki se je za ta dan nalaše sestavil. Tebi novo* mašnik klieemo: Bog te ohrani na mnoga leta! — Daj Bog, da bi ta slovesen dan prinesel na naš trg obilo blagoslo*= va! Čas bi že bil, da bi iz mrtvila, ki vlada pri nas vzklilo novo življe* nje, slično onemu, ki ga živijo po drugih vaseh. Ne varajmo se s slad* kimi besedami, ne poslušajmo be* sedičenja, pač pa bodimo znaeajni z besedo in dejanjem. Iskrenost in brutsku ljubezen bi bili vedno po? trebni med nnmi. Ta ljubezen bo pa zavladala tedaj, ko bo v nas vseh živela božja resnica in bo vse naše delo naslonjeno in prekvašeno s kr= ščansko mislijo! Hnjižeunost in umetnots. Krekovi »Izbrani spisi« po znižani ceni. Menda ga ni bilo doslej Slovenca, ki bi bil imel širom slovenske zem* Ije toliko prijateljcv in znanccv, ka* kor jih je imel pokojni veliki orga? nizator dr. Janez Ev. Krek. Tudi po Goriškem in v ostalem slovcnskem Primorju živi še nebroj ljudi, ki so Kreka osebno poznali in sc z vese* ljem spominjajo veselega, pogum* nega, podjetnega moža, ki tudi v težkih položajih nikdar ni izgubil zaupanja v zmago praviene stvari. Drugi so pa o Kreku vsaj slišali ali brali. Vsem tern sporočamo danes, da si sedaj lahko po znatno znižani ceni nabavijo lep spomin na Kreka: 1. zvezek njegovih Izbranih spisov, ki stane broširan 25 (po pošti v ino* zemstvu 31) Din, vezan pa 35 (po pošti 41) Din. To je prav nizka cena za knjigo ki obsega 188 strani ve* like oblike in ima poleg tega šc tri priloge slik na boljšem papirju. Sli* ke se nanašajo na kraje, kjer je pre* živel Krek svoja mlada leta; med njimi vidimo tudi sliko njegove roj* stne hiše, kjer bodo letos (bržkone 25. julija) vzidali lepo spominsko ploščo. Knjiga se naroea pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19. Slovenei v Italiji si lahko naroče knjigo na vee naeinov: ali po kaki domaci knjigarni, n. pr. Katoliški knjigarni v Gorici, Gosposka ul. 2, ali pa tako, da pošlje denar v lirah po dnevnem kurzu naravnost Novi založbi v Ljubljani, in sieer po kaki banki ali pa v priporoeenem pismu. I. in II. zvezek bo izdala Mohor je* va družba na Prevaljah. Na ta naein bo knjiga prišla med ljudi po raz* mcroma nizki ceni. Kdor se namera* va svojeeasno narociti na II. zvezek, temu priporoeamo, da si takoj pre? skrbi I. zvezek. Dr. Opekove zbirke govorov so zelo pripravno darilo za pirhe pri^ jatcljem in svojeem. Ž njimi obda* rovancev ne boste samo razveselili, marvee jim tudi duhovno koristili. Velikanoč jc praznik potrjenja na* ! še vere. To sveto vero oznanjajo dr. Stran 4. »OORISKA STRATA« Opekove knjige v prijetni, i,fovor* niški obliki. Kupujte in darujtc! Knjižice naročite lahko tudi veza? ne — bolj prcprosto, a trpežno, pa tudi zelo ele^antno. Ker ni vcč daleč mcsec majnik, posczitc zlasti po zadnji zbirki: Žcna s solnccm, kjcr imate v 14 govorih razložcno vso ve* ro o Mariji. O tej publikaciji piše Bo^oslovni vestnik (zv. III. str. 260): »Tcžko je dobiti kaj tako lepejia, kot so Opckovi govori o Mariji. Od* likujejo se po dveh vrlinah, ki sta obe nujen po^oj za ^ovore o Matčri božji; pisani so teološko temeljito in s toplim čuvstvom, kar je poscb- na vrlina za to Opekovo zbirko. Cc je naš stolni iüovornik znan po pe* sniškcm poletu in mojstrski dikciji, se je pri Marijinih govorih še pose? bej potrudil, da je med lepimi izrazi odbral najlcpšc in med dobrimi zjL|ledi upoiabil najboljše. To in vse dru^e zbirke Opekovih ^ovorov do? bite v Prodajalni Kat. tisk. drustva (Niemanovi). Cena je priznano niz? ka in malenkostna, zato ker knjižice niso izdane za gmotni dobiček za? ložnikov, marvee za dušno korist ei* tatcljev. Listnica uredništva. Gorjansko: Prvi del dopisa je prevce oseben in bi najbrže pov? zroeil vee slabe^a kot dobrega, zato smo #a odložili. Gosp. F., Tolmin: V zadevi, radi katere vprašujete, je bil pravoeas* no vložen priziv na pristojno mes? to. Pozdrave! I. B., Dornberg: Vaši žclji bo ustreženo. Bog živi! Darovi. Za Alojzijevisee: Vesela družba na izletu Šempas*Črniec nabrala 115 L; N. N. služabnica daruje 20 L; si. tvrdka Fogar 50 L. — Vsem prisrena hvala! Za Slovesko siroiišče: P. n. Rv\t dolf Valentin, lesni tr^ovee v Go? rici, 50 L; pree. j». Ivan Dolcnc 10 L, preč. g. dekan Aloj'zij Novak S L; P. n. g. Josip Kos, Otalež, 50 L; N. N. 30 L. — Srčna hvala! VABILO k rednemu občnemu zboru »Kme« tijskega drustva v Biljah«, ki se bo vršil 2. maja t. 1. (prvo nedeljo v maju) v društvenih prostorih ob 31/» popoldne s sledeeim dnevnim redom: 1. Poroeilc načelstva in nadzor? stva. 2. Potrjenje letnega zakliučka za leto 1925. 3. Izvolitev naeelstva in nadzor? stva. 4. Prememba pravil. Ako ob doloeeni uri nc bo za? dosti vdelcžencev, se bo vršil obeni zbor pol ure kasneje ob vsaki vde? ležbi — v smislu zadr. pravil § 36. Odbor. RAZGLAS. Oddaja se zidarsko delo pri po= pravi župnišea v Črnem vrhu nad Idrijo. Ponudbe, izdelane na pod? laLi načrtov, ki so na vpogled pri župnem uradu v Črnem vrhu od 5. aprila 1926, je v zaprti kuverti vlo* žiti pri omenjenem uradu do 9. ma* ja 1926. Oziralo se ne bo na naj« nižjo ponudbo, pae pa na solidno in zanesljivo delo, za katero se za? hteva jamstvo. V Črncm vrhu, dnc 25. III. 1926. Stavbeni odbor za popravo župnišča. Poslovodja za prvovrstno tr^ovi? no z jestvinami se išče. Zahteva se znanje jezikov, kavcija in obširno poznanjc trga, Podrobnc ponudbe na upravo lista. Kdor rabi delavce. za obdelova? nje vrtov, sckanje drv ali košnjo trave itd., naj se oglasi pri Rudolfu Humarju, Gorica, Via Vo^el 6. Stara, že nad 40 let obstoječa upeljana trgovina z mešanim bla? gom v veejem mestu v Juliiski Kra* jini se da s celim inventarjem in obstojeeo zalogo pod ugodnimi po? goji v naj em. — Poleg obsežnih tr^ovskih lokalov so na razpolago tudi kleti in obsežna skladišča. Ce* njene ponudbe na upravništvo tega lista pod M. L. 68. Iščem mojstra za vpostavo mlina na vodo. Zglasiti se je v gostilni Marinie, Oslavje — Pevma. Radi odpotovanja se proda prvo* vrsten klavir in motocikeli. Cena ugodna. Maitzen, Prvaeina. Vaga decimalka, dvig 6 q, je na prodaj pri »Vinarski zvezi« v Go? rici, Via Formica 1 po zmerno nizki ceni. Krojaški pomočnik, izučen na dežcli, pokvarjen na no^i, kar mu pa nie ne škodi v izvrševaniu obrti, išče dela pri kakšnem kroiaču na deželi. Naslov pove upräva lista. Težak voz za težo do 40 q v do? brem stanju je na prodai za 500 lir pri Petru Murovcu, zaloga o^lja na Kornu v Gorici. Kmečka posüjilniea KozanasVipolže vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dnc 25. apr. 1926 ob 41i> popoldne v uradnih prostorih v Kozani. Dnevni red: 1. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje raeunskcLja sklcpa za leto 1925. 3. Čitanje poroeila zaünjc r;ije. 4. Volitcv naeelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni vdelcžbi vabi odbor. Fotografskega pomočnika sprej* me takoj foto »Helios«, Idrija. Dar konsumentom izdelka TMI i | Vsled znižanja cent; prvin in novih prihran- | kov pri izdelovanjii, se cena izdelka TRI j znatno zniža. Od danes naprej stane zavojček TMI samo L. 1*30 -f^f v vseh prodajalnah in mirodilnicah. To.znižanje pomeni znaten prihranek v go- spodinjstvu vseh zvestih konsumentov izdelka TRI. Tudi ne glede na ncprimerljive koristi ki jih donaša TÄI bodisi pri pripravljanju žehte bodisi pri drugili neštcvilnih uporabah, je ta izdelek mnogo cencjši, kakor soda v kristalih. 0 Hl & Vsaka dobra gospodinja, ki varčuje in hdče imeti svoje perilo belo, naj kupi še danes zavojček TRI, da se pre- priča o njegovi dobroti. Delitev skupnih zemliiše, obein skih pašnikov in gozdov! — Prošnjc za komp. oblastva. — Kopüe map, registrov in izvleekov. — Nasvcti in informaeije brezplaeno v pisarni v Gorici, Corso Vitt. Em. III. 19, pritlieje (v hiši Hipotee. zavoda). »Vinarska zveza« v Gorici, Via Formica 1. tik Korna, ima v svoji zalogi bela in erna vina. Dostavlja vino na dorn ali po železnici po zmerno nizki ceni. Sprejmem učenca poštenih stari? šev za pekovsko obri. Zav.otovim dobro hrano in vso oskrbo. Naslov pove uprava. Priznano najboljša semena kar? fijole (cavoli fiori) iz Erfurta, ka? kor tudi seme murv, dobite le pri tvrdki »Vinoagraria« v Gorici. Manufakturna tvrdka iz Pije? monta išče delavke od 13 do 18 let za delo pri bombažu. Dncvna plača od 7.25 do 10.25 lir. Pogoji kot so doloeeni po pruvilniku manufaktur? ne delavske zbornice. Sprejmejo se tudi starejše izvežbane moči. Po* jasnila se dobe v ulici Morelli 18 (Agenzia del Patronato nazionale). Tvrdka v Turinu išče delavce in delavke za izdelovanje umetne svilc. Najraje se sprejmejo druži? ne obstoječe iz enega moškega ter dveh žensk nad 14 leti. — Po jasnila se dobe tarn kot zgoraj. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil vcč let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1018.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, (1, ob nedeljah in praznikih od 9. dö 12. — — Zdraunili m zobe in usta Dr. L03Z KRflIBHER srrejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št. 20 ob sobotah in nedeljah pa tndt v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ! Zobozdravnih ¦ , Dr. L MERMOUil, ! GORICA -- Travnlk 5/11. ) 1 . (Piazza della VJttoria) < < k TI?nPI\IO\/Ff pristni, dobite vedno v vsaki množini 1 f\^/f^ll^V^ V L^Ks) pri wZadružni žganjekuhi« v Dornbergu POZOR! Predno kupite pisalni stroj, ne pozabite si ogledati stroj 41 fflJEUIllRIPfnSirr kateri ima 51etno jamstvo in je na prvi H ¦¦ T I ll 111 ¦ • I U1 ll I stopnji današnje moderne mehanike, iiem- llllUlllllllJ 1 fflUiJff ski izdelek, tovarne Rheinmetall-Werke HHBHHi^BHBBgBHHMBB^/ Düsseldorf ^Kmmmm^i^m^mm^mm^ Polovico si prihranite, ker kupite naravnost od glavnega zastopnika R. SIMONS, sedaj VIA MAZZINI št. 5 Na zahtevo se da stroj 8 dni brezplačno na poskušnjo! Na zahtevo cenik brezplačno OOOOOOO 1ZVRŠUJE tudi popravila vseh vrst pisalnili strojev ter registriranih blagajn. ZA DELO JAMČI ! ! ! l Priporoča se slavnemu obeinstvu R. SIMONS Odlikovana delsvnica VHLERID l MRhTINI - UDiNE - Ulfl C1S1S IZ STR03I za KILEKÜRNO z enim ali več hotli, uporabijivirci zq PQzne nemenc. Hajbolj umesten, nojbolj rnzsirjcn, na]bo!j prah- tičen in najbolj trajer. je sleüeöi vzorec: Miizvr- šujemo \ s a k o delo, ki spadav to pod- roc e. F. Z9G3R v|fl5T'™™jg THST PRIPOROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter siivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Cena honbuPBiicno- ~Wi m* Blago prsowcitno. TRI stane malo in dlonaša j ¦ ¦ mnogo - | Teod. Hribar (naaio » Gorier 3SO VERDI 32 « - (hi$a Centr. Fosoj») WJto 28lBfia riBshEii^ pSntna h znans tmvm Rf^actert & Rs^an», i'^kü- Blaqo solidno! Cene xmernel