Državni melijoracijski zaklad.
Iž časopisa „ Politik" posnemamo, koliko so posa-mezoe v državnem zboru zastopane dežele dobile iz državnega, melijoracijskega zaklada, ki je namenjen v zboljšavanje gospodarskih razmer, posebno za urejevanje rek in sploh voda, za osuševanje močvirnih ali za namakanje presuhih zemljišč.
Naj priobčim naslednji sestavek, v katerem govore številke dovolj jasno, kar bodem na konci glede kranjske dežele izrekel:
Naša dežela torej je na 100 gld. letnega zemljiškega davka prejela le 3% ^j^J pravno pripadajočega doneska, druge dežele pa na pr. Galicija 32 6%. Koroško 55.77o> Primorsko celo 60"97o-
Državni zaklad je pripomogel na Kranjskem
a)  za uredbo trebiškega potoka,
b)    „        rt      Bistrice pri Mojstrani,
c)    ;,   osuševanje račenske doline,
d)   „   preiskave votlin po Notranjskem.
Nerešena pa je prošnja za uravnavo Mirne, v kateri se je iz tega državnega zaklada prosilo 40.000 gld. podpore In čeravno je ta reč toliko važna za vso pokrajino, po kateri se pretaka ^Mirna'', in dasi je visoki deželni zastop sklenil v to svrho posebno deželno postavo, vendar ni nobenega odgovora na to vlogo, čeravno je že preteklo eno leto, kar je vložena. Prav tako leži nerešena prošnja za podporo k uredbi potoka pri Beli peči. Vedno, kar obstoji državni melijoracijski zaulad, trajajo   pogajanja   zaradi   podpore   500.000 gld. za osu-
73
74
šenje, ljubljanskega barja, in kedo zna, ali ne bo poprej posušil se ta zaklad, predno bo barsko vprašanje ugodno".
Že sedaj se je on zalilad zelo skrčil, in bojimo se, da se bo naša dežela ž n)im dejanski le silno malo okoristila. Zato bi bila naših gospodov državnih poslancev vredna zadača, da bi to reč najskrbneje obravnaval' in dobili, kar je sploh mogoče, če katera dežela dokaj v to svrho potrebuje, gotovo naša kranjska dežela, in da bi z urejanjem rek in potokov, z osuševanjem barja, pa tudi sto in sto močvirnih zemljišč neverjetno izdatno zboljšali položaj kmetovalcem,   to je   jasno. Na Češkem
snuje sedaj deželni zbor novo deželno banko, katera bode najbolj služila kmetovalcem s tem, da jim bo potrebnega denarja za zboljšavaijje zemljišč po nizki ceni izposojala. In če Češka, že davno sloveča po svoji plo-dovitosti in vrlem napredku, misli, da je umestno, ustanoviti deželno banko v povzdigo ljudskega blagostanja, kaj morajo reči druge krouovine, med njimi naša?!
Dandanes, ko je denarja po primerno nizkih obrestih dobiti, in ako Bog ohrani Evropi mir, dobiti ga bo lahko tudi po 4 odstotke, posebno deželam, bilo bi pač mogoče misliti tudi v naši domovini, kako bi ustanovili deželen melijoracijski zaklad, iz katerega bi se posameznikom posebno pa korporacijam, občinam, okrajem po najnižih obrestih izposojalo za uredbo voda, za nsnSp.vanip.   za nanellavame   vode na nresuha  zemljišča
itd. Dežela, ki bi lehko dobila denarjev v to svrho, izplačala bi ta zaklad, na pr. v 50 letih zopet po amortizaciji, gotovo pa bi ogromno pripomogla, da bi izboljšali kulturne razmere v naši domovini, in jaz celo trdim, da dokler se ne bo dežela sama poprijela omenjenega dela, bode le malo dosegla.
Koliko bi bile melijoracije naši deželi koristne, učile nas bodo moje nadaljnje razprave, katerim bom slednjič dodal še kratek načrt, kako naj bi se ustanovil deželski melijoracijski zaklad in kako v anuitetah ali letnih obrokih zopet poplačal.                       F. Povše.
Državni melijoracijski		zaklad od leta 1884. do			1887.
		Od 1. 1884., torej od usta-	Takim podjetjem za^		jotovljene
Dežela	Enoletni zemljiški davek /1      -i OOrvA	novitve državnega zaklada, obljubilo se je do ^R9J7   r^nau.	podpore iz državnega melijoracijskega zaklada		
	(1.  loo7). dotične dežele »        11	±00 1 .   ]J\Jiid>' meznim podjetjem pod-		pripadajo	
	znaša gold.	jjorti	skupno	na in km. zemlje	na 100 gld. letnega zemljiškega davka
		k celokupnemu proračunu			
Češko      ....	11,241.000	679.950	203.985	3-9	1-8
Moravsko     .    .    .	5,217.000	401.000	168.000	7-6	3-2
Šlezija     ....	799.000	756.000	302.850	58-8	37-9
Spodnje Avstrijsko	4,071.000	648.000	244.300	12*3	6-0
Gornje Avstrijsko .	2,447.000	—	—	—	—
Solnograško      .    .	320.000	217.266	77.371	10-8	24-2
Tirolsko  ....	883.000	661.420	319.475	12-0	36-2
Predarlberško   .    .	122.000	220.000	66.000	25-4	54-1
Štajarsko      .    .    .	2,158.000	327.400	103.700	4-6	4-8
Koroško   ....	648.000	683.122	341.561	32-9	55-7
Kranjsko   .    .    .	620.000	10.900	18.750	1-9	3-0
Primorsko    .    .    .	628.000	956.000	382.400	47-9	60-9
Dalmacija     .    .    .	299.000	226.000	67.800	5-3	22-6
Galicija   ....	4,601.000	1,712.911	491.028	6-3	10-7
Bukovina      .    .    .	407.008	—	—	—	—