GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
C
agis
Ptuj
Doeieo
ŠT. 3
MAREC 1979
LETO lil.
PESEM, CVETJE, MLADOST
Plemenitost duha in mladosti je v sobotnem sončnem dnevu krenila iz Raven na Koroškem, nasproti našemu dagemu Titu s pozdravi in srčnimi željami za njegov sedeminosemdeseti živ-Ijenski praznik. Za kratek čas so najlepše želje, v nedeljo popoldan, sprejeli medse in jih obogatili s svojim žarom in iskrenostjo tudi mladi iz ptujske občine. Med številnimi nosilci štafetne palice ni manjkalo tudi mladih iz Agis-a, ki so jim ti trenutki posebno doživetje in nagrada za njihovo aktivnost in pripravljenost vključitve v vse tokove družbenega življenja, idejni tvorec, katerega je prav naš dragi Tito.
Mladost pesmi in cvetja je ptujske ulice prekrila z vso svežino in igrivostjo pomladnega dne. Nestrpnost zbrane množice
je doživela vrhunec, ob sporočilu, da se štafetna palica približuje osrednji tribuni. Navdušenost prisotnih se je razlila v neskončno reko aplavdiranja, s čimer so samo še potrdili velik odraz spoštovanja in vdanosti TITU. Mladinki ki je prenesla množici vsebino štafetne palice je zadrhtel gla. V srcu ni mogla skriti občutka odgovornosti in veličine zaupane naloge. Tudi tako je svoje največ kar ima in jo bogati, dodala pozdravom in željam za tovariša Tita.
Toplota in nežnost dlani ter srce mladih iz Ptujske občine, so ob predaji štafetne palice, želeli neskončno število ponovljenih trenutkov in neminljivost poslanstva, ki naj ne bo samo poslanstvo, tudi želja in ponos slehernega.	S. Š.
Seja skupščine področje raziskovalne skupnosti za strojništvo
Raziskovalna skupnost Slovenije je za drugo sejo skupščine področje raziskovalne skupnosti za strojništvo, določila našo DO kot sklicatelja delegacije.
Naša DO je to pomembno nalogo sprejela in v mesecu marcu skficlaa konferenco delegacij Obdravske regije občine Ptuj.
Konference delegacije se sicer-niso udeležili vsi podpisniki sporazuma področja raziskovalne skupnosti za strojništvo vendar so prisotni predloženo gradivo obravnavalii in določili delegata za sejo skupščine.
'Seja skupščine je bila 29. 3. 79
katere sem se kot delegat tudi udeležil.
Ker raziskovalno delo dobiva iz dneva v dan vse večjo pomembnost, saj je danes raziskovalno in razvojno delo gonilni moment gibanja razvoja v posameznih DO, želim v naslednjih točkah v kra-
tkem obrazložiti program skupno sti za strojništvo.
V	svoj program dela je raziskovalna skupnost vključila za to ie-to naslednje temeljne projekte:
1.	Obdelovalni sistem in proizvodnja kibernetika
V	tem projektu ima posebno mesto informacijski sistem za tehnološke podatke in geometrične podatke ter referenčne vire.
2.	Delovni in transportni stroji, strojni elementi in konstituiranje
Tudi ta projekt vsebuje v svoji strukturi pozamezne podprojekte, ki so interesantni za našo DO.
3.	Turbinski stroji
4.	Vozila in motorji
Posebno pozornost za našo DO ravno privlači ta projekt, saj obravnavajo posamezni podprojekti pomembna področja za vse naše TOZD.
Posebno mesto pa najdejo naši ed nji p o dp roj e kti:
—	uravnoteženje prostih sli tri-valjnega motorja in
—	uravnoteženje prostih sil enovaljnega motorja (tu mislim na prisotnost naše temeljne organizacije gumama s svojimi du-šilnimi elementi).
—	oblikovalna trdnost nosilnih elementov priklopnih vozil, kje je mišljen posebni povdarek vzmetenja vozil
—	problem misije hrupa v potniški prostor vozila in v okolico. Tudi tu najdejo pomembno mesto dušil ni gumijevi elementi.
—	zavorni sistem pospodar-skih vozij.
V	tej nalogi bi se lahko kot uporabniki direktno vključevali s svojimi iskustvi.
K temu projektu smo na sami
skupščini še dodali podprojekte ogrevanja in hlajenja — klimatizacija mobilnih sredstev, ki je za našo DO še posebno pomemben.
5.	Procesna tehnika
6.	Varjenje
Posebno mesto v tem projektu ima kot projekt dinamična trdnost neželeznih kovin, katera obravnava parametre, ki so pomembni predvsem za našo temeljno organizacijo KO, poslovno enoto AKG.
7.	Hlajenje, ogrevanje in klimatizacija
Naša delovna organizacija za leto 1979 ni prijavila nobene raziskovalne naloge (dve nalogi sta v teku iz prejšnjih let) zato so zgoraj podani projekti za nas zelo pomembni.
Vse raziskovalne naloge so javne, dostopne vsem podpisnikom samoupravnih sporazumov, potrebno je le zahtevati rezultate nalog in jih v aplikaciji uporabljati.
Skupščina je tudi sprejela sklep, da se takoj pristopi k sestavi raziskovalnih nalog za:
—• raziskovalne naloge za leta 1980
•—• raziskovalne naloge za naslednjo srednjeročno obdobje
—• raziskovalne naloge za dolgoročno obdobje
Pri planiranju sredstev za to leto je pri raziskovalni skupnosti ostalo nekaj- sredstev nerazporejenih, ki jih bo možno uporabiti za projekte, ki jih bi v tem (etu še podali uporabniki.
Za konec pa še naj povem, da je bij iz naše DO imenovan v komisijo za kadre pri Raziskovalni skupnosti tov. -Marjan Robin, zaposlen v DSSS. J. PIČERKO
Pomen in vloga narodne zaščite
Družbena samozaščita je proces, ki se začne v državi podružablje-nja vseh funkcij. Tako si moramo takoj v začetku razložiti pomen in predmet družbene samozaščite in nato šele, kaj je narodna zaščita.
Kot družbeno samozaščito razumemo organiziranje vseh subjektov socialistične samoupravne družbe in izvajanje zaščitnih ukrepov v najširšem smislu in to v okrviru političnih in pravnih temeljev SFRJ, proti najrazličnejšim virom ogrožanja in napadov na materialne in delovne dobrine, splošne in posebne vrednosti družbe.
Tudi taka neodgovorna početja posameznikov, neopravičeno bremenijo težko prislu-žen dinar kolektiva
Pomen družbene samozaščite
je v tem, da se subjekti sami lotevajo ukrepov in se sami varujejo pred vsemi oblikami ogrožanja. Izhaja iz več različrnih postavk. Temeljna postavka pa je, da se naša družba razvija na samoupravnih temeljih, čemur ne ustreza klasična funkcija zaščite odtujene od delovnih ljudi in občanov. Pomembna podlaga sta tudi stopnja razvoja samoupravnih proizvodnih in družbenih odnosov im vpliva delovnih ljudi in občanov na politično življenje im odločanje, idejne in politične zavesti, izobrazbe, posebne varnostne kulture in obveščenosti o nujnosti samozaščite. Delovni ljudje in občani nastopajo kot nosilci družbene in svoje zaščite, sodelujejo pri njenem oblikovanju in razvijanju, neposredno in posredno odločajo o svojih in družbenih ukrepih in neposredno izvajajo zaščitne ukrepe.
Predmet družbene samozaščite
določa Ustava SFRJ, podrobneje pa obravnava resolucija Skupščine SFRJ o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja. Predmet družbene samozaščite je podan v pravnih virih —ustavna ureditev, družbeno imetje, samoupravne In druge pravice ter svoboščine delovnih ljudi im občanov in svoboden družbeni razvoj. Zajema pa lahko tudi druga področja, kot so: varstvo človekovega okolja, zaščita na delovnem mestu, zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po značaju ima družbena samozaščita preventivno družbeno funkcijo v miru in meri k odstranjevanju korenin in vzrokov vseh vrst ogrožanja, ki jih v svojem okviru pozna predmet družbene samozaščite. Družbena samozaščita
ima velik pomen za obrambo države, učinkovitost pri njenem razvijanju In doseženi rezultati bodo v primernem času neposredno odsevali učinkovitost obramba v vojni. Samozaščita delovnih ljudi in občanov, njihovega življenja in zdravja, njihovih pravic iin svoboščin, samoupravnih pravic in položaja v ZD, osebne in lastninske varnosti prispevajo k obrambi sposobnosti države. V samoupravni družbi -ima delovni človek in občan vse pravice svobodnega človeka, ki čuti polno zanesljivost svoje nedotakljivosti in perspektivnosti svojega položaja v združenem delu in krajevni skupnosti, kjer prebiva in je kar v največji meri pripravljen in odločen braniti svojo samoupravno socialistično družbo in njen družbenopolitični položaj.
Kaj je narodna zaščita in zakaj je ustanovljena v TOZD, DO in KS?
Narodna zaščita je po zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti jn notranjih zadevah specifično organizirana oblika uresničevanja določenih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov s področja družbene samozaščite. 'Narodna zaščita je del družbene samozaščite, ni neka posebna organizacija zunaj tega sistema, še manj pa podaljšana roka organov za notranje zadeve ali drugih organov.
V enoti narodne zaščite se združujejo in organizirajo delovni ljudje in občani. S svojo aktivnostjo preprečujejo takšne izgrede ali dejanja, ki bi po svojih posledicah zahtevali intervencijo 'državnih organov v primerih ko bi se delovnemu kolektivu ali pa krajevni skupnosti povzročila materialna oz. moralna škoda. Delovni ljudje v TOZD, DO in občani
v krajevni skupnosti določijo v statutih in načrtih samozaščitne varnostne ukrepe, oblike in način uresničevanja družbene samozaščite. Glede našega razvoja socialistične samoupravne demokracije pa je edina pravilna pot, da za varovanje pogojev dela in drugih vrednot opravljajo vsi delovni ljudje in občani na podlagi samoupravnih pravic in dolžnosti'. Prvenstvene funkcije enot narodne zaščite so:
—	varujejo delovne ljudi in občane,
—	varujejo pogoje za njihovo delo,
—	varujejo proizvajalna sredstva,
—	varujejo družbene dobrine s katerimi opravljajo,
—	varujejo okolje v katerem prebivajo.
Organizirana prisotnost članov enot narodne zaščite v določenem času in na določenem prostoru je najuspešnejša preventiva, zato je delovanje enot narodne zaščite usmerjeno v preprečevanje:
-— uničevanja ali poškodb določenih objektov in naprav s sabotažami ali diverzijami,
—	okužbe voda ali zastrupljanje določenih vodnih izvirov, skladišča hrane,
—	tatvine in uničenje družbenega premoženja, pomembnih za proizvodnjo in življenje,
—	požarov zaradi malomarnosti ali z namero povzročiti škodo ter vnašati zmeto in negotovost,
—	raznih izgredov, ki motijo mirno in varno življenje,
-— neodgovorno in nepremišljeno obnašanje posameznikov ali skupin,
—	notranjih zaostritev z namenom ogrožanja varnosti ljudi ali določenih naprav,
—	ogrožanje življenja ljudi,
—	izzivanje, motenj na zborih in sestankih na javnih prostorih, prireditvah in manifestacijah, ki jih organizirajo delovni 'ljudje in občani ter njihove organizacije in društva,
—	poskusov oskrunjenja in o-maloževanja spomenikov, znamenj ali drugih kulturnih stvari-
tev splošnega ter zgodovinskega pomena,
—	žalitve ali ogrožanja zaslužnih, starih invalidov ali fizično onemoglih ljudi,
—	zlorabljanje nastalega stanja v primeru naravnih ali drugih nesreč z namenom prisvajanja zasebne ali družbene lastnine.
Sodelovanje v enotah narodne zaščite je naloga vseh delovnih ljudi In občanov ne glede na starost in spol. tojeme so -le vojni obvezniki za čas, ko so poklicani na izpolnjevanje obveznosti po zakonu o ljudski obrambi v J:LA, TO ali- v CZ in pa tisti za katere pristojni organ, to je odbor za LO in DS, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih predpisuje zakon.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Ali še hladna malica v bodoče?
Zadnje čase opažamo, da naši delavci zelo radi posegajo po hladnih malicah. Slišati je bilo, ko še obrat družbene prehrane ni bil zgrajen, s strani delavcev, da bi med delovnim časom Imeli vsaj skodelico tople juhe, pa bi bili vsi zadovoljni.
Sedaj, ko imamo ta lepi razme-
Sedaj, ko imamo ta lepi, razmeroma tudi lepo opremljen obrat družbene prehrane, za pripravo toplih malic, pa se je mišljenje delavcev zopet spremenilo. Za gotovo lahko trdimo, da je pot do našega obrata predolga — zato rajši hladno malico.
Mnogo je slišati pripomb, če izračunaš vrednost hladne malice, da ne znese toliko, kolikor dobi ODP plačano za eno malico. Iz nakazanega zneska ene malice to je 19,62 din, še mora ODP kriti vse stroške, ki nastajajo s pripravo jedil, ki pa seveda niso majhni.
V mesecu februarju smo pripravili 42.070 malic od tega kar 300 malic hladnih na dan. Materiala za te malice smo porabili za 513.057,76 din.
Branko Pintarič
Divji izhodi — »za divje potrebe«.
Analiza nezgod pri delu v 1978
Na osnovi analize nezgod pri delu v letu 1978 lahko rečemo, da se varstvo pri delu še ni vcepilo v vsakdanje opravljanje delovnega in tehnološkega procesa. Zavedati bi se morali, da je varstvo pri delu neločljivi del produkcijskega procesa, da je sestavni del samoupravnih odločitev, ki jih sprejemajo delavci o delu in poslovanju temeljne organizacije združenega dela. Posebno skrb in odgovornost za varstvo pri delu pa bi morali prevzeti na sebe zlasti tisti delavci, ki so kot osebe po svojem delovnem položaju odgovorni za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer.
TABELA 1
TOZD, DSSS DSK	1977	1978
GUMARNA	14	17
AVTOGPRiEMA	78	94
SERVIS	21	16
PRECIZNA MEHANIKA	2	3
KOVINSKA OBDELAVA	17	22
VZDRŽEVANJE	5	4
ORODJARNA	12	17
DSSS	15	2
DSK	1	1
Pri delu na vrtalnem stroju se morajo uporabljati zaščitna varovalna sredstva (v našem primeru zaščitna ruta)
TABELA 3
S 'K UPAJ:
165	176
Število opravljenih delovnih ur	2.951.315	3.519.001
Število izgubljenih dni	1.472	1.561
Pogostnost nezgod	559	500
Resnost nezgod	4.987	4.438
Število zaposlenih	1.666	1.793
Število nezgod na poti v službo in iz službe	11	6
Vlaganje obdeiovanca v orodje se mora opraviti s predpisanimi pripomočki (klešče, pincete)
Iz tabele 1 je razvidna primerjava nezgod pri delu v letu 1977 in 1978. Vidimo, da je število nezgod pri delu v letu 1978 porastlo za 11 primerov. Pogostnost in resnost nezgod sta sicer v letu 1978 padli, vendar smo izgubili 89 dni ali 712 delovnih ur več kot v letu 1977.
TABELA 2
MESEC	1977	1978		4
JANUAR	8	11	
FEBRUAR	10	17	
MAREC	22	14	
APRIL	14	7	
MAJ	13	19	
JUNIJ	13	24	
JULIJ	15	12	
AVGUST	14	15	
SEPTEMBER	13	13	
OKTOBER	12	14	
NOVEMBER	14	14	
DECEMBER	17	17	
SKUPAJ:	165	176	
Poškodovani deli telesa
Število
primerov
gleženj noge	16
peta noge	1
stopalo noge	1
kolena	8
poškodba glave	3
ustnice	1
prsni koš	1
rebra	3
kolk	4
rama	2
hrbet	1
jetra	1
dlan roke	18
prsti roke	78
nadlakt roke	4
podlakt roke	3
levo oko	12
desno oko	19
SKUPAJ:	176
V nadaljni analizi (tabela 2) so nezgode razvrščene po mesecih in (tabela 3) pa po oblikah nezgod. Iz zadnje tabele vidimo, da je bilo nezgod največ po prstih rok (78 primerov) nakar sledijo poškodbe oči. Ti podatki nam pokažejo, da je v veliki meri še vedno pnisoten človeški faktor, kot povzročitelj nezgod. Ta izhaja iz neupoštevanja varnostnih predpisov in varnostnih navodil.
Za zaključek lahko dodamo, da varstvo pri delu dobiva ekonomski, tehnološki in socialni pomen. Nobenega dvoma ni, da je varno delo nepogrešljiv pogoj za uspešno delo. Poleg tega je v našem samoupravnem sistemu nujna skrb za varno delo tudi z družbenega stališča, saj je pri nas delavec središče družbenoekonomskega dogajanja. Vse to nam narekuje skrb za delovnega človeka, zato mora biti delo organizirano, vodeno in opravljeno tako, da je čim manj nevarnosti za delavčevo zdravje in življenje. Prav tako moramo vedeti, da čim večji je tehnični napredek, tem večje so zahteve na področju varstva pri delu m varnostne tehnike.	F J
Varno brušenje je le z pravilno zavarovanim brusilnim strojem (naslon)
Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve
Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen 'človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Če pa upoštevamo, da z vsakim alkohoikom propadajo poprečno trije družinski člani in je prizadetih še toliko drugih 'ljudi, potem je nedvomno med boleznimi na prvem mestu.
V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi.
Tudi ekonomska škoda je velikanska, nad 10 % nacionalnega dohodka požre alkoholižem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja itd.). Škoda,ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izrabiti.
Alkoholiki so v treznem stanju zaradi občutkov krivde brez pravega jaza, (ko pa so pijani, so seveda korajžni), zato se v naša samoupravljalska dogajanja ne morejo vključevati kot tvorni subjekti — vsakdo z njimi zlahka manipulira.
Alkoholik skuša svoje ravnanje opravičiti. Sprva se brani tako, da pitje sploh ne zanika oziroma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potem skuša dokazati, da pije manj, kot mu očitajo, in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. -Ko alkoholik že ne more več prikriti svojega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vzroke vedno najde in jih obvezno projicira izven sebe: krivi so žena, tašča, služba, usoda, politika itd. Če ga potem okolje stisne v precep, mu naenkrat postane jasno, da lahko (nekaj časa) zdrži brez pijače in potem s temi kratkimi obdobji treznosti poskuša zabrisati vsa druga dalj-
ša (in za družinsko okolje uničujoča) obdobja, ko je pil.
Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač (čeprav brez alkohola ni alkoholizma), temveč v spremenjeni osebnosti, ki je za okolje, zaradi alkoholičnega obnašanja (Sebičnost, površnost, prepirljivost, zanemarjenost, agresivnost itd.) težavna tako v vinjenem kakor v treznem stanju. Temeljni vzrok za deformacijo alkoholikove osebnosti pa je odvisnost od alkohola.
V čem je bistvo odvisnosti od alkohola?
Človek, ki je (že) odvisen od alkohola, ne zmore vsakdanjih težav, stisk, napetosti in življenjskih obremeniitev prebiti brez alkohola. Ob vsaki obremenilni situaciji gre pit, ne samo ob neuspehu, jezi, razočaranju, prepiru, temveč tudi ob uspehu, veselju, pohvali iitd.
Postopoma postane alkoholik tako zasvojen, da ne more več ne misliti ne delati in ne živeti brez alkohola. To pomeni, da se zjutraj kar ne more zmigati in mu misli ne stečejo, dokler ne popije toliko, koJikor potrebuje.
Temeljna značilnost alkoholizma je stopnjevanje alkoholne odvisnosti in pojemanje življenjskih interesov, ki se v končni fazi alkoholizma zreducirajo na željo: biti omamljen. Tako pride alkoholik v situacijo, ko je njegova zadnja misel večera in prva misel jutra namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje in sedaj lahko le še životari kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Ta zadnja faza alkoholizma je pravzaprav skrajna stopnja človekove odtujitve.
Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki traja pet, deset, dvajset in več let. Gre skozi dve fazi:
1.	Faza uničevanja družine. Zaradi moževega alkoholičnega obnašanja in spremljajočih zdrah se žena počuti opeharjeno za vsa svoja lepa pričakovanja. Ko spozna, da je sploh nima rad, da ni zmožen pristnih čustev, da ljubi samo alkohol, njo pa v vsakem pogledu izkorišča, se počuti osramočena in ponižana.
Alkoholik zasluži čedalje manj in zapravi čedalje več. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. Ženi ne more biti več v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zaupanje zaigra. Družini grozi razpad. Žena običajno prepreči razsulo družine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako jo življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti alkoholičnega moža potisne na »prestol družine«, pravzaprav na »prestol revščine in gorja«. Nekdanji gospodar oziroma oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Temu stanju pravimo patološki matriarhat v alkoholikovi družini. Opisani zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otroci se v vseh zadevah obrača-
Pooblaščena oseba za varstvo pri delu v TOZD in OZD je dobila svoj pravni značaj šele z izdajo Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne na loge s področja varstva pri delu.
Dopolnitev sistema za varstvo pri delu in izpolnjevanje obsežnih posebnih nalog varstva pri delu ter povečanje učinkovitosti delovanja strokovne službe za varstvo pri delu, omogoča zahteva novega zakona o varstvu pri delu z dodatno institucijo pooblaščenih delavcev, za varstvo pri delu v vseh TOZD.
Ti pooblaščeni delavci TOZD, naj bi sodelovali z strokovno službo za varstvo pri delu, organizirano na nivoju delovne organizacije, ki usmerja delo pooblašče-
jo na mamo. Očeta se sramujejo, ga celo zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo »osebni stražarji« matere, ki jo varujejo pred očetom. V takšni družini ne morejo biti zadovoljne osnovne potrebe po varnosti in ljubezni. Zato so otroci prizadeti, nevrotični, okoliščine povsem uničijo pozitivne čustvene vezi med nekoč ljubečima se zakoncema.
Bistvo dogajanj v tej fazi alkoholizma poimenujemo kot alkoholno bolezen alkoholikove družine, ki je v tem, da so se navedenim razmerah pataloškega alkoholnega matriarhata vs.i družinski člani prilagodili v tolikšni meri, da ne napravijo nič učinkovitega, da bi situacijo spremenili. In ravno s tem »dokazujejo«, da so vsi bolni.
V končni fazi (če alkoholik ne kapitulira in se ne začne zdraviti z družino vred) pa pride do razveze in reorganizacije enega dela družine. Alkoholik pa ženi običajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. To stanje traja, dokler ga ne pobere odrešilna smrt. Poprečna življenjska doba alkoholikov je okoli 52 let.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
nih oseb za varstvo pri delu, s tega področja. S tem je skrb za nenehno ter vsakodnevno kontrolo varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer prenesena ne samo v TOZD, temveč še dalje, na vsako delovno mesto in delovno nalogo.
Naloge pooblaščene osebe za varstvo pri delu so operativnega pomena, kar pomeni, da neposredno sodeluje v proizvajalnem procesu posamezne TOZD, za katero ima pooblastilo, ter ugotavlja ali se predpisani in potrebni varnostni ukrepi tudi resnično in strokovno izvajajo. S takim načinom dela so dane možnosti, da se kontinuirano zasleduje učinkovitost predpisanih ukrepov in normativov, ki se izvajajo in uporabljajo neposredno v delovnem procesu.
F. J.
Pooblaščena oseba za varstvo nri dolu bot dodatna instituti a za izvajanje varstva pri delu in njen pomen
Tudi zatrpani delovni prostori lahko povzročijo nezgode pri delu.
ra m m dopust?
Tur. agencije imajo tudi letos zelo pestre programe z nekoliko nižjimi cenami, z nudenjem le tistega, kar so nudili že preteklo leto. Kje in kako bodo lahko letovali naši delavci preko AGIS-a?
V letošnjem letu smo namenili poleg regresa, ki ga vsak delavec prejme — le višina zneska je različna, nekaj sredstev za organiziranje letovanja ob morju. Iz sredstev, ki so jih temeljne organizacije združile, bomo kupili dve cam-p prikolici, ki ju bomo postavili v camp v Novalji na Pagu. Za preostanek sredstev bomo najeli privatno hišo, verjetno na otoku Pelješcu, kjer bo možnost kuhanja. Hiša, za katero se dogovarjamo ima 12 ležišč, dve kopalnici in kuhinjo z vsemi gospodinjskimi aparati.
— Supetar. Naselje je obdano s peščenimi plažami in bori, ki se je popolnoma osredotočilo na turizem, v katerem upravičeno vidi svojo perspektivo, saj sodijo njihove zasebne sobe med najlepše na Jadranu. Peščena plaža je še posebej primerna za otroke, na njej pa je na voljo peskovnik, restavracija, namizni tenis, tuši, mini golf. Prehrana je v privatnih restavracijah, ki si jih bodo lahko izbrali sami.
Počitniška hišica Flora v Bio-gradu bo še tudi letos na voljo našim delavcem, čeprav ji že ne-
Temeljne organizacije, ki so po zakij. računu imele večji ostanek dohodka, so še dodatno namenile sredstva za organizirano letovanje.
Delavci TOZD Gumama so najeli privatno hišo v Poreču z 20 ležišči. Hiša je na lepem mestu, od morja oddaljena le 300 metrov, v bližini pa so hoteli Kristal, Diamant in Rubin, v restavracijah katerih bo možnost prehrane. V kletnih prostorih je velika kuhinja z jedilnico, kjer bo možnost kuhanja.
Delavci TOZD Precizne mehanike bodo prikolici namestili v Umagu. Odločili so se tudi za najem privatne hiše v Novalji na Pagu.
kaj let zapored grozijo z rušenjem. Tu so tri sobe s skupno 9 ležišči in možnostjo kuhanja.
Trije šotori različnih velikosti bodo na voljo skozi vso sezono, prav tako pa je še uporabna bra-co prikolica.
Da bi kapacitete, ki so letos na voljo, bile zasedene, je izvršni odbor konference OOS DO AGIS sklenil, da bo vsak, ki bo želel letovati, plačal minimalni znesek, ki bo neke vrste garancija, da bo soba ali prikolica zasedena.
Za ležišče bo za 10 dni potrebno plačati 100.00 din.
Za camp prikolico bo za 10 dni potrebno plačati 400,00 din.
Za braco prikolico bo za 10 dni potrebno plačati 200,00 din.
Delavci TOZD Kovinska obdelava, so najeli privatno hišo na otoku Braču — v središču otoka
Za šotor bo za 10 dni potrebno plačati 100,00 din.
Tisti, ki bi želeli letovati s tu-
Kam na oddih?
Letošnje prvomajske počitnice so nekoliko daljše kot navadno in prostega časa za tak dopust je tudi več. Zato posredujemo nekaj .informacij o možnosti oddiha za prvomajske praznike. Turistična agencija Kompas vam ponuja štiri ali po pet dnevni prvomajski oddih ob morju v večini v dvoposteljnih sobah.
Kraj/hotel	4 dni	5 dni
CRIKVENICA		
Tur. naselje AD TURRES	775 —	950,—
Paviljoni hotela OMORIKA — B	815,—	1.000,—
Tur. naselje KAČJAK	775,—	950,—
IZOLA		
Hotel SIMONOV ZALIV — B	935,—	1.150,—
Depandansa SIMONOV ZALIV — B	865.—	1.065,—
KOPER		
Hotel 2USTERNA — B 1/2, 1/3	1.045,—	1.290,—
1/1	1.205.—	1.490,—
Depandansa 2USTERNA — B	1.125,—	1.390,—
MEDULIN		
Hotel Belvedere •— B	880,—	1.080,—
NOVIGRAD		
Depandansa EMONIA		560,—
BMONilA — tekoča voda 1/2, 1/3		520,—
POREČ		
Hotel DELFIN — B		915,—
Hotel LOTOS — B 1/2		720,—
1/3		670,—
Hotel TURIST 1/2		740,—
Vile B E LEVU E — B 1/2, 1/3		600,—
V. BELLEVUE — 1 TWC na 2/2	1/2		560,00
Vile ASTRA — s kuhinjo za 4 osebe		1.355,—
Bungalovi ŠPADIČI 1/2		680,—
Aparmaji MARINA/ČERVAR za 2 osebi		1.010,—
Apartmaji MARINA/ČERVAR za 3 osebe		1.200,—
za 4 osebe		1.375,—
Hotel KRISTAL — BI/1	770,—	950,—
1/2	705.—	865,—
1/3	705,—	865,—
Apartmaji DIAMANT 1/3	680 —	840 —
1/4	680,—	840,—
1/6	680,—	840,—
V hotelu KRISTAL in apartmajih DIAMANT plačajo		otroci do 10
let za pomožno ležišče v 1/a sobi 110.—	din dnevno za	polni penzion.
PORTOROŽ		
Hotel BERNARDIN — B	1.055,—	1.350,—
Vile PARK — Bernardin — B	900,—	1.140,—
Hotel MIRNA — B	965,—	1.190,—
Hotel BARBARA — B	995,—	1.225,—
ROVINJ		
Hotel EDEN — A	975,—	1.215,—
Vi Mas RUBIN — B	530,—	645,—
SELCE		
Hotel SLAVEN — B	775,—	950,—
Hotel JADRANKA — B	775,—	950,—
UMAG		
Hotel AUROIRA — A	650,—	790,—
Hotel ADRIATIC — A		1.065,—
Hotel KRISTAL — B		815.—
Apartmaji POLVNESIA 2—6 oseb	745,—	915,—
Zgornja cena je za prvi dve osebi,		
vsaka nadaljnja plača	675,—	825,—
SELCE		
Hotel SLAVEN — B	775 —	950,—
Hotel JADRANKA — B	775,—	950,—
VRSAR		
Hotel RINETA — B	840,—	1.000,—
Hotel PUNTANA — B	630,—	765,—
Hotel PANORAMA — B	630,—	765,—
V ceno aranžmaja je vključeno: 4 oziroma 5 polnih penzionov, tur. taksna prijava, kopanje v pokritih bazenih — kjer so — in stroški rezervacije. Otroci do 7 leta imajo 30 % popusta. Ob prijavi v KOMPASOVIH poslovalnicah vplačate akontacijo 600.-— din po osebi.
rističnimi agencijami, lahko dobijo na ogled ponudbe oziroma prospekte v kadrovski službi.
Ko bomo dokončno uredili za hišo na otoku Peijšcu, bo objavljen razpis in takrat se boste prijavili. Komisija za šport in rekreacijo bo pregledala prijave in pripravila predlog IO konf. OOS.
Murko Štefan
KAJ JE »PREMAKLJIVI	Reorganizacija
DELOVNI ČAS”?	T0ZD Avtooprema
Premakljivi delovni čas predstavlja novost o organizaciji delovnih procesov in predstavlja pomemben prispevek k demokratizaciji režima dela upoštevajoč načelo relativno svobodne izbire delovnega časa.
Ideja o premakljivem delovnem času, ki se 'je v svetu izoblikovala v letu 1963 ije do danes zajela v SRS že nekaj sto delovnih organizacij in ustanov. Tudi v maši občini je že nekaj organizacij 'prešlo na določeno obliko premakljivega delovnega časa.
In kaj je premakljivi delovni čas?
Premakljivi (ali večkrat tudi slišimo drseči, premični, variabilni) delovni čas je ureditev delovnega 'časa, ki naj bi dopuščala vsakemu delavcu, da si znotraj določenih razponov sam določa začetek in konec dela. Možnost disponiranja znotraj premakljivega delovnega časa vključuje pravico delavca, da sam določa dolžino delavnika. Ta pravica pa ne ukinja njegove obveznosti, da o-pravi dogovorjene (predpisane) delovne naloge ter mesečno šte-vilo delovnih ur, določenih s sporazumom oziroma predpisom.
Premakljivi 'delovnik kot demokratičen režim dela je tak način dela, kjer v okviru posameznega delovnega dne začetek in konec dela nista določena s trenutkom temveč s časovnim obdobjem v ustrezni toleranci.
To pomeni, da delavec lahko pride na delo v katerem koli tre-
nutku v okviru časovnega obdobja, ki je določen za pričetek dela.
Isto velja tudi za zaključek oziroma odhod z dela.
Obstoječa organizacijska praksa v naših delovnih organizacijah je obremenjena z vrsto klasičnih teorij med katere sodi tudi zastareli pojem »točnosti trenutka«, ki se v praksi napačno istoveti s pojmom delovne discipline. Ideologija točnosti, ki se izraža v točnosti trenutka rn njeni kontroli postaja marsikdaj nevzdržna, ker onemogoča dinamično prilagajanje zahtevam dela ter se v skrajni meri zreducira na obvezno fizično prisotnost na delovnem mestu. Z uvajanjem premakljivega delovnega časa pa praktično pristopamo k rušenju omenjenih principov upoštevajoč dinamiko prilagajanja dela človeku in obratno.
Ker je premakljivi delovni čas novost v organizacijah delovnih procesov ter pomemben prispevek k demokratizaciji režima dela, lahko predstavlja tudi v združenem delu instrument za večjo demokratizacijo organizacije, ki vključuje avtonomno odločanje ter povečano odgovornost delavcev pri izvrševanju delovnih nalog v okvirju posameznih delovnih procesov.	I. Š.
Kaj je in kaj pomeni programiranje varstva pri delu?
Z zakonskimi predpisi, kakor tudi po načelu splošno priznanih napotil o pospeševanju in izvajanju varstva pri delu je vedno v ospredju zahteva o programiranju varstva pri delu. Praksa pa je dokazala, da si programiranje varstva pri delu nekateri tolmačijo le ozko določen ukrep za izvajanje zakonskih določil na primer: izdelava letnega plana potreb varovalnih sredstev, program pregledov delovnih sredstev in v tej zvezi potreb po finančnih sredstvih.
Programiranje varstva pri delu predstavlja ukrepe, ki naj bodo: — integrirani v proizvodnem programu in tehnološkem procesu;
—- usmerjeni v saniranje obstoječega stanja in s tem izboljšanja delovnih pogojev ter varnejših delovnih postopkov,
—• usmerjeni v kontrolo izvajanja programa in analiziranja stanja.
Programiranja varstva pri delu mora biti rezultat skupnih hotenj ter načrtov razvoja in napredka
organizacije združenega dela oz. njenih temeljnih organizacij, oddelkov, delavnic, delovnih skupin, kakor tudi posameznikov.
V skupnem pogledu programiranje varstva pri delu pomeni: USMERJENO IN RACIONALNO IZVAJANJE TER MEDSEBOJNO POVEZANOST VSEH UKREPOV, KI SLUŽIJO ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV IN VARNEJŠIH DELOVNIH 'PROCESOV ZA VSE ZAPOSLENE V KATERIKOLI DELOVNI ENOTI.
To pa pomeni, da mora vodstvo organizacije ali delovne enote;
—	povezati posamezne naloge in jih sestaviti v skupen program izvajanja,
—	poiskati poti za optimalne rešitve raznih nalog, glede na individualnost in specifičnost zahtev.
—	poskrbeti za takšne pogoje, da se program lahko izvede brez večjih ovir.
—	poskrbeti za redno in dosledno izvajanje programa.
F. J.
Delavski svet TOZD AVTOOP-REMA-TAP je na svoji 15. redni seji dne 19. 10. 1978 imenoval devet člansko komisijo za pripravo reorganizacije TOZD AVTO-OPREMA-TAP. Komisija je doslej imela pet sej, njeno delo pa lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
AVTOOPREMA-TAP po kateri bi se iz obstoječe TOZD izločili sledeči proizvodni programi:
—	glušniki
—	posode za gorivo
—	sedeži
—	tlačne posode in
—	vlečne kljuke.
Delavec pri varjenju podstavnih konzol za tovorna in druga vozila, v TOZD Avtooprema
1.	Glede na število zaposlenih v TOZD AVTOOPREMA - TAP je težko približati samoupravo delavcem in na ta način zagotoviti vpliv na poslovanje, delitev dohodka itd.
2.	Proizvodni proces kaže veliko stopnjo tehnološke povezanosti proizvodnih programov.
3.	Dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami v DO AGIS še niso posebno razviti.
Ob upoštevanju gornjih ugotovitev ter zbranega gradiva o tehnološki in programski povezanosti proizvodnega procesa, se je komisija na 4. seji dne 19. 12. 1978 odločila z organizacijske, tehnološke in ekonomske strani, obdelati varianto delitve TOZD
Za izdelavo elaborata, ki bo pokazal upravičenost takšne organizacijske oblike, so bili v soglasju z vodjem DSSS imenovani strokovni teami:
—	za izdelavo crodloga organizacijskega modela
—	za izdelavo predloga tehnološke delitve
—	za izdelavo predloga temeljnih ekonomskih kazalcev bodočih samoupravnih enot.
Kot je ugotovila komisija na zadnji seji dne 28. 3. 1979 je okvirni elaborat izdelan, vendar ga je treba dopolniti še z nekateri-mo podatki, za katere je komisija smatrala, da so nujni za razpravo o novih organizacijskih enotah.
Šebela Ivan
Naše okolje -■aše ogledalo...
Tovarniška dvorišča, vozne poti, zelenice, parke, parkirišča, žive meje in pisarniške prostore vzdržuje v naši DO skupina 13 delavcev, ki si prizadeva, da bi vsi ti objekti bili lepo urejeni in čisti. Kljub vsem prizadevanjem pa ni v stanju, da bi vzdrževala zaželjen red in čistočo, To ne uspeva, kajti odnos nekaterih delavcev je do okolja v katerem delajo, vse prej kot kulturen.
Odpadke odlagajo kjerkoli, čeprav so za to določeni odlagalni prostori. Materiale, polizdelke gotove izdelke in embalažo odlagajo na cestiščih, kot je to vsakodnevni pojav pred delavnicami TOZD KOVINSKA OBDELAVA, GUMARNA, sprejemne kontrole in seveda tudi na drugih mestih, s čem se povzroča skrajni nered. Res je, da nam primanjkujejo odlagalni in skladiščni prostori ven-
Ncuporabni material spada na prostor za odpad, ne pa na zelenice.
Neurejena odlagalna mesta so lahko tudi vzrok nastalih požarov
Dan inovatorjev občine Ptuj
dar sodim, da bi se z malo več prizadevanja to stanje bistveno dalo urediti.
Posebej neurejeno je odlagališče proizvodnih sredstev izven uporabe pred delavnicami TOZD VZDRŽEVANJE. Enako je pred skladišči in delavnicami TOZD AVTOOPREME, kjer odlagajo vseh vrst embalaže; uporabne, neuporabne in odpadkov.
Na vseh zelenih površinah jn po parkih najdemo vsemogoče odpadke, ki jih odmetujemo, čeprav so za to pripravljeni koši za odpadke.
312, 342, 352, 361 in 371 s čemer je nastala gospodarska korist za leto 1978 v višini 238.188,70 din. Izvirnost inovacije je nova rešitev na znanih postopkih, ter so pogoji nastanka inovacije nastali brez pomolči strokovnih služb. Inovacijo je obravnavala komisija no cvm! R redni seii dne 30. 10.
1978.
Drugo nagrado v višini 4.000 din in priznanje Raziskovalne ■skupnosti je sprejel BELA Peter, strojni tehnik, vodja obrata velike opreme v TOZD Avtooprema.
Dne 30. marca 1979 je bilo v dvorani TGA »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem 1 srečanje inovatorjev. Ta dan je bil določen za »DAN INOVATORJEV« na javni tribuni akcije časopisa KOMUNIST pod geslom »ČLOVEK ZNANJE IN PRODUKTIVNOST«, ki je bila 30. marca 1978 v naši delovni organizaciji. Glavna tema prvega srečanja je bilo po-ročilo o stanju inventivne dejavnosti v občini Ptuj in predavanje s temo »INDUSTRIJSKA LASTNINA V ZDRUŽENEM DELU«.
Na tem srečanju, -katerega se je udeležilo tudi 20 naših inovatorjev so bile podeljene občinske -nagrade in pri-zna-nja, ki jih je pripravila Raziskovalna skupnost občine Ptuj. Priznanja in nagrade Raziskovalne skupnosti so sprejeli naslednji inovatorji našega delovnega kolektiva:
iiasiiiiii
Priznanje Raziskovalne skupnosti občine Ptuj je sprejel GOLOB Stanislav, -NK delavec, vrtalec v TOZD Kovinska obdelava.
Tov. GOLOB Stanislav je predlagal združitev -operacij vrtanja pri zavornih valjih 321 -in 331 s čemer je nastala gospodarska korist za leto 1978 v višini 27.910,15 -din. izvirnost inovacije je nova rešitev na znanih postopkih, ter so pogoji nastanka inovacije nastali s pomočjo strokovnih služb.
Inovacijo je obravnavala komisija na svoji 2. -redni seji dne 16. 3. 1978.
Tretjo nagrado v višini 3.000 din in priznanje Raziskovalne skupnosti je -sprejel PUKŠIČ Srečko, KV strugar, delovodja v TOZD Kovinska obdelava.
Tov. PUKŠIČ Srečko je -izdelal držalo za stružne nože, s katerim je dosegel združitev treh faz dela v eno na zavornih valjih 311,
Bela Peter
Tov. BELA Peter je spremenil tehnološki režim dela pri izd el a Vi vstopne cevi za glušnik 997 s čemer je nastala gospodarska korist za leto 1978 v višini 592.477,80 din. izvirnost 'inovacije je nova rešitev na znanih postopkih, ter so pogoji nastanka inovacije nastali brez pomoči strokovnih služb. Inovacijo je obravnavala komisija na svoji 8. redni seji dne 30. 10. 1978.
V imenu komisije nagrajencem iskreno čestitam -z željo, da_bi bili še naprej aktivni na področju inventivne dejavnosti.
■Dušan Žnidarič
Takšen odnos do družbenega premoženja je gotovo zelo negativen in škodljiv, najmanj pa nam je lahko vsem skupaj v ponos.
Delavci iz dvoriščne skupine so za takšno stanje najmanj krivi, ker enostavno niso ob takem odnosu zmožni vzdrževati zaželjene-ga reda in čistoče.
Kdo je za takšno stanje kriv, najbrže ni težko ugotoviti, čim se ozremo okoli, menda lahko vsi zardevamo. To potrjuje tudi naslov tega prispevka.
POLANEC Ivan
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO -i a -7n aco in \/ MCSCCII FFRRI ] ARJU 1979
—	MAJER SLAVKO, šabloner — za določen čas
—	NENAD DUŠAN, šabloner — za do-
—	ŽOHAR MARJAN, ključavničar — za nedoločen čas
—	MESARIČ JANEZ, strugar III. — za nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	MURŠEC MILAN, stiskalec — za
nedoločen čas
— VAUPOTIČ JANEZ, stiskalec —
nedoločen čas
— VERŠIČ FRANC, transporter — za
nedoločen čas	.
—	KUHAR MIRKO, delovodja varilmce sedežev — za nedoločen čas
TOZD ORODJARNA
—	MIHAJLOVIČ DUŠAN, orodjar — vrnil iz JLA
—i LENART MIHAEL, transporter — za nedoločen čas TOZD GUMARNA
— MEHIČ ŠEKIB, valjar-izvlačevalec — za nedoločen čas
— ČUŠ JANEZ, sestavljalec — za ne-
določen čas TOZD VZDRŽEVANJE
— KMETEC ZMAGOSLAV, jinst. za cent. ogrevanje —• za nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU FEBRUARJU 1979 TOZD AVTOOPREMA
—	POLANEC MARIJAN, varilec na COz aparatu v času poskusne dobe
—	ORLAČ JOŽE, transporter — spo-
razumno
— VALENKO MARTIN, varilec na CO2
aparatu — sporazumno DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — VODA MAKS, vodja vratarske službe — upokojitev
— ČAGRAN IVAN, vratar — umrl TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL
TAM — sporazumno — KOTAR VINKO, prodajalec I ZA-
STAVA — sporazumno TOZD GUMARNA
— MEHIČ ŠEKIB, valjar-izvlačevalec — v času posksne dobe
1. POSETNICA	{C
PAVEL PR0TA
Kakšen poklic ima?
AGIS © STRAN 7
»Zavore v Ptuj"
Ukinitev proizvodnje furnirnih sodov v DO LES je sprostila ugodne delovne prostore za razširitev kovinsko predelovalne industrije na območju naše občine. S tem pa bo tudi velik del vloženih sredstev v obstoječi objekt, vrnjeno investitorju, zaposlitev pa bo našlo cca 90 občanov, s čimer bomo delno zmanjšali še vedno neugodno število nezaposlenih.
Predlagani program zajema prenos proizvodnje 'kolesnih zavor, iz ZiV TAM, ma območje občine Ptuj, konkretno rečeno v tovarniške prostore DO LES.
O predlogu razvojnega programa zavor v Ptuju, lokacije in organizacije proizvodnje, v okviru ZIV TAM, so tudi razpravljali poslovodni organi, poslovni odbor iin 10 OOS AGIS ter zavzeli naslednja stališča:
— DO AGIS Ptuj skupaj z DO TAM Maribor in DO TVT »Boris Kidrič« Maribor z združevanjem sredstev soustanavlja obrat za proizvodnjo zavor v Ptuju.
— DO AGIS Ptuj soglaša, da se ustanovi obrat proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju v sklopu TOZD-a Karoserija v sestavu DO TAM v Mariboru s tem, da se takoj po upeljavi redne proizvodnje prične z organiziranjem tega obrata kot samostojne temeljne organizacije združenega dela, kasneje pa tudi z reorganizacijo v samostojno delovno organizacijo.
— DO AGIS Ptuj enakopravno v višini tretjine sodeluje pri združevanju sredstev za proizvodnjo kolesnih zavor v Ptuju tako, da vse tri delovne organizacije (združevalci) po enakih delih sodelujejo na vseh In vsakih kreditih ne glede na to, kateri združeval ec je 'kredit najdi.
— DO AGIS Ptuj predvideva v primernem času Iz svojega proizvodnega programa prenos izdelave zavornih valjev za tovorna vozila in mehanizma za nastavitev v novi obrat oziroma temeljno organizacijo združenega dela
proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju.
— S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi obrata proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju uredijo delavci združevalcev vsa razmerja in vse elemente iz čl. 82 Zakona o združenem delu ter določijo ustanovitev skupnega poslovnega odbora, ki soglasno sprejema Sklepe o standardih materialnih stroškov, merilih za ugotavljanje amortizacijske stopnje; ugodnostih, ki štejejo za izjemne ter določa pogoje in način uporabe dela dohodka, ki je rezultat te ugodnosti, na sploh pa sklepa o vseh vprašanjih in odnosih, od katerih zavisi poslovni uspeh obrata oziroma temeljne organizacije združenega dela proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju.
— DO AGIS Ptuj predvideva formiranje dohodkovnih odnosov v razmerjih do obrata oziroma temeljne organizacije združenega dela proizvodnje kolesnih zavor ter drugih TOZD-ov v sestavi ZIV TAM, v primerih združevanja dela pa prihodkovnih odnosov.
— OO AGIS Ptuj predvideva v bodočnosti medsebojno združevanje sredstev tako za potrebe proizvodnje kolesnih zavor, kot za potrebe drugih dejavnosti v sestavi DO AGIS Ptuj ali ZIV TAM Maribor.
— Združevalci sredstev pri združevanju za obrat oziroma temeljno organizacijo proizvodnje kolesnih zavor, kakor tudi v vseh drugih primerih združevanja sredstev, odgovarjajo za obveznosti organizacije združenega dela, v katero so bila združena sredstva, le do višine združenih sredstev.
OBVESTILO
Delavce delovne organizacije AGIS PTUJ, n. sol. o., komisija za delovna razmerja in OD DSSS obvešča, da so prosta dela in naloge
UREJANJE VARSTVA PRI DELU
Za dela in naloge se zahtevajo oz. so določeni naslednji pogoji:
— višja tehniška varnostna šola — varnostni inženir in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidat mora imeti opravljen republiški izpit iz varstva pri delu.
Ustrezne osebne in moralnopolitične lastnosti.
Poskusno delo 90 dni.
Delavci, kateri so zainteresirani za zasedbo teh del oz. nalog lahko imajo višjo šolo, katere druge smeri in se obvežejo, da bodo v roku enega leta opravili republiški izpit iz varstva pri delu.
Pismene prijave dostavite samostojni kadrovski službi v roku 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izidu pismeno obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijave.«
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IN OD DSSS
/V/c nas ne sme presenetiti
Mnogo slišimo po vseh javnih občilih o široko zastavljeni akciji, pod tem geslom, katere namen in cilj sta bila sprejeta v sredini januarja tega leta na RK SZDL Slovenije. Morda pa še le vsi ne vemo, kakšna je vsebina pobude RK SZDL Slovenije, zato bomo v naslednjih stavkih poiskušali povzeti nekaj misli sveta za LO in DS pri RK SZDL Slovenije.
Akcija, s katero želimo ugotoviti obrambno in varnostno pripravljenost nas vseh, sloni predvsem na zahtevah krepitve moralno političnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov. Nadalje je njena naloga poglobiti koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, predvsem v smeri splošnega podru-žabljanja. iz tega izhaja, da bo akcija zajela vse, tudi cicibane, gospodinje, pionirje, delavce itd., brez izjeme.
Vse pa bo imelo največjo teži-no predvsem v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Prav zato bo pri zasnovi akcije potrebno upoštevati, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavna dela našega življenja, tako na delovnem mestu kot doma. Le tako bos m o lahko v splošni ljudski obrambi sposobni izvesti najrazličnejše akcije, predvsem v primeru potreb izvajanja nalog, ki bi jih zahtevala morebitna vojna ali naravne nesreče.
Obilica najrazličnejših aktivnosti pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«, je že stekla. Nosilci in pospeševalci -izvajanja -programa aktivnosti v delovnih kolektivih, so predvsem sindikati in mladina. Odgovorno nalogo krepitve in ugotavljanja družbene varnosti, se vsi ti nosilci nedvomno zavedajo z vso svojo odgovornostjo, kar potrebujejo že prve akcije. Ena izmed teh je potekala tudi 31. 3. na vojaškem poligonu v Apačah.
VAJA ENOTE RBK ZAŠČITE!
Po imitaciji atomskega udara je bila aktivirana enota fiBK zaščite. In sicer: Skupina izvidnikov iz RBK enote je z radiološkim in
kemičnim detektorjem ugotovila prisotnost bojnih strupov, ki so bili posledica »atomskega udara«. Takoj za tem je skupina izvidnikov označila kontaminirano ozemlje s posebnimi zastavicami, pripravljenimi v ta namen. Sledila je akcija ekipe za dekontaminacijo zemljišča, ki je s posipavanjem apnenega prahu dekontami-nirala del kontaminiranega ozemlja.
Na vaji ji bila prikazana tudi dekontaminacija tehničnih sredstev, tokrat motornih vozil. Dekontaminacija avtomobilov je stekla z vodnim izpiranjem celotnega vozila. Prav tako je bila prikazana dekontaminacija žive sile. Tako kot teh, sredstva se je tudi živa sila dekontaminirala s pomočjo vode. V ta namen so bili postavljeni tuši, tako da je sleherni član izvidniške skupine, ki ima posebna zaščitna oblačila, namenjena za opravljanje svoje -naloge, postal za nekaj trenutkov izpod tuša in tako opravil dekontaminacijo oblačila.
V sklopu priprav na akcijo »Nič žili:
1.	MtSLOVIČ Marija
2.	HORVAT Franc
3.	LASTNIK Alojz
4.	KOMEL Frida
5.	KMETEC Frida
6.	KRAJNC Anica
7.	KOSTEVČEK Franc
8.	JUREšIČ Franc
9.	JEZA Dragica
Po končani vaji, so dobili vsi pripadniki RBK enot, ki so obiskovali tečaj, priznanja za uspešno opravljeni izpit iz RKB zaščite.
SKRT Branko
Glede na pomanjkanje kadrov za varstvo pri delu, DO AGIS RAZPISUJE
— štipendije za študij (ob delu) na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani
Pogoj za vpis je končan tehniška srednja šola Kandidati naj vložijo pismene vloge v kadrovski službi (tov. Simonič) v 15 dneh po razpisu.
POSETNICE
V katerem delu Ptuja živi Jana?
GORAN, ASJA KRK
Kje sta preživela zimske počitnice?
JANA DIH
KRSTO R. TATI
Kakšen poklic ima?
V gumarnl delovno
Servis že v skeletu
V eni od prejšnjih številk našega glasila smo bili informirani o nameravani investiciji v izgradnjo objekta servis vozil Zastava.
Sprejeti programi dela mladih v AGIS-u ne zajemajo samo zabavnih aktivnosti; v njih je zapisana tudi pripravljenost izvajanja delovnih akcij. Vendar to še ni dovolj, kajti dogovorjeno in sprejeto se ponavadi realizira do tiste mere, ko še je pripravljenost za delo pogojena z manj zahtevnimi nalogami in dogovorjenimi cilji. Nadaljne uresničitve programa pa iz več ali manj neobjektivnih razlogov prestavljamo v naslednja obdobja.
Te misli pa ne smemo posplošiti, kajti nekatere osnovne organizacije prav 'razveseljivo uresničujejo tudi tisto, kar ponavadi iz različnih vzrokov zanemarimo oz. odmislimo. Vzpodbudno za vse ostale je nedavna akcija, mladih v TOZD Gumama. Zajemala je čiščenje proizvodnih prostorov ter delovnih sredstev in ureditev delovnhi miz. Akcije so se udeležili mladi iz TOZD Gumama, predsednik ZSMS AGIS in sekretar; sodelovali pa so tudi štipen-
Delovna akcija in primer obeh 00 ZSMS bi morala vzpodbuditi tudi ostale, da s podobnim lin doslednim uresničevanjem svojih programov, v prostem času, prispevajo svoj del za lepši Videz okolja, delovnih prostorov in tovarniških površin.
Želja po tovrstnih akcijah je izražena tudi s strani 00 ZSMS štipendisti, ki se od lanskega leta, ko je bila ustanovljena, uspešno vključujejo v delo mladih v AGIS-u. To pa je še posebej po-
Skupina pridnejših izmed množice mladih našega kolektiva
disti AGIS-a, kar je še posebej pomembno, saj je s tem potrjena dobra prijateljška vez med mladimi. Delovnost in prispevek posameznika sta delovnim prostorom dala videz, ki tudi ugodno vpliva na razpoloženje delavca ob Stroju. Skupno razpoloženje udeležencev akcije pa je izžarevalo željo po večkratnih podobnih srečanjih, ki morajo posledično delovati tudi na ostala področja dela mladih, ki so bila doslej zanemarjena.
membno, saj bo v prihodnjem ta mlad človek prišel na delo z zavestjo, da je njegova pravica In dolžnost, da se aktivno vključuje v družbeno politično življenje ter s tem postane vreden član naše samoupravne socialistične družbe. Tega pa se žal nekateri m lati inoi še ne zavedajo in upamo, da bodo ob podobnih akcijah -mladi sami prišli do tega spoznanja ter se z vso resnostjo vključili v nadaljnje delo 00 ZSMS AGIS.
Leber Marjan
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IN OSEBNE DOHODKE TOZD AVTOOPREMA, TOZD VZDRŽEVANJE in DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavljajo naslednja prosta dela oz. naloge:
1.	STRUGAR V TOZD AVTOOPREMA — 5 izvajalcev
2.	DELOVODJA STISKALNIC V TOZD AVTOOPREMA
3.	VRATAR-ČUVAJ V DSSS — 2 izvajalca
4.	RAZVOJNIK ZAVOR V DSSS
5.	STROJNI KLJUČAVNIČAR I — TOZD Vzdrževanje
6.	STROJNI KLJUČAVNIČAR II — TOZD Vzdrževanje
7.	TT MEHANIK — TOZD Vzdrževanje
8.	OBRATNI ELEKTRIČAR I. TOZD Vzdrževanje
Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.
Uspešen začetek gradnje servisov. (Slika ni identična trenutnemu stanju)
Danes smo priča dejstva da se uresničujejo nakazane informacije o izgradnji. Namreč če se ozremo na gradbeno parcelo vidimo že betonski skelet bodočega objekta. Sedaj ko vidimo in si lahko tudi prostorsko že predstavljamo kakšen bo objekt v končni fazi, bi bilo prav da spregovorimo nekaj besed tudi o njegovih karakteristikah ter njegovem izvajalcu.
Tehnično dokumentacijo je izdelal GRADIS — TOZD biro za projektiranje (Maribor.
Program in funkcija objekta sta bila podana idejno zasnovo, ki jo je podal »Sektor održevanja proizvoda strategija marketing Zavoda Crvena Zastava, za Agis v Ptuju, marca 1978, ob sodelovanju strokovnih služb Agisa.
Osnovna konstrukcija objekta je armiranobetonska montaža tipska hala tip Gradis GH-4.
Primarni raster hale je 6 m, prečni razpon 15 m svetla višina, hale 4,5 m.
Predvideni elementi omogočajo dograditev v etapah in to na severno in vhodno -stran ter dograditev širine 8 m na južni strani.
Skupna površina hale bo 900 m2 od tega servisna delavnica z sanitarijami garderobami ter sprejemnimi pisarnami 720 m2 in trgovina 180 m2.
Objekt se bo vključil v obstoječo infrastrukturo objekta avtopralnice.
Izvajalec objekta je GIP GRADIS Ljubljana, TOZD Gradbena enota Maribor.
Gradbena dela je izvajalec do sedaj izvršil do te faze, kot je danes vidimo z določenim časovnim naskokom v odnosu na -planirani terminski plan realizacije, za kar mu gre pohvala.	Z S
»AGIS« PTUJ, n. sol. o.,
Tovarna avtoopreme, gumijevih izdelkov, servisi, Rajšpova ul. 16.
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI KOMERCIALA ponovno razpisuje prosta dela oz. naloge individualnega organa
VODJA DELOVNE SKUPNOSTI KOMERCIALA
Za vodjo delovne skupnosti Komerciala je lahko imenovana oseba, ki razen z zakonom določene pogoje izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	visoka ali višja šola organizacijske, tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na delih oz. nalogah s posebnim pooblastili in pdgovornostmi,
—	aktivno znanje enega tujega jezika (nemčšina, angleščina),
—	ustrezne osebne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo pravilen odnos do samoupravne socialistične ureditve, ter sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov s polno odgovornostjo do dela in delavcev.
Vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za delo vodenja DSK posebej obveščamo, da je v teku reorganizacija DSK v TOZD Komerciala.
Sprejeti kandidat za vodenje Delovne skupnosti komerciala bo torej v tem času moral dokazati z kreativnim delom organizacijsko in strokovno usposobljenost. Navedeno uspešno delo v tem obdobju daje kandidatu prednost pri izbiri za imenovanje bodočega direktorja TOZD Komerciala.
K pismeni vlogi z dokazili o izpolnjevanju pogojev, predložiti še koncept dela za prijavljena dela in maloge. Vlogo dostaviti v 15 dneh po razpisu na naslov: »AGIS« Ptuj, n. sol. o., tovarna avtoopreme, gumijevih izdelkov, servisi, Rajšpova 16, z oznako »za razpisno komisijo«.
V AGI SU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Drobnič Ivan, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2000 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.