ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAZEVANJE LJUBLJANA
25 let dela na področju izobraževanja odraslih
Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana je v juniju 1984 praznoval 25-letnico svojega delovanja. Okrajni odbor Ljudske tehnike Ljubljana je z usta-novitvijo Zavoda organizirano pristopil k dvigu te-hnične kulture delavcev ter drugih občanov.
Pregled opravljenega dela kaže v prvi vrsti na pravilnost usmeritve v pridobivanje in uporabo do-mačega znanja, ki se v obdobju zaostrenih gospodar-skih razmer potrjuje kot edina možna alternativa.
Vztrajanje na ustreznem vrednotenju domačega znanja je v vmesnem obdobju, ko so se organizacije združenega dela usmerjale v nakupe številnih licenc, zahtevalo velike napore delavcev, ki pa so pripomo-gli, da se je zavod razvil v vitalno izobraževalno organizacijo, ki se je sposobna odzivati na potrebe združenega dela.
Kot kvalitativno, se je v preteklem obdobju spre-minjala tudi vsebina dela, kljub temu, da je bilo izhodišče vseskozi enako: udeležencem posredovati aktualna uporabna znanja in informacije s tehničnega ter drugih področij. Ze po ustanovitvi, ko je dejav-nosl Zavoda obsegala v glavnem krajše oblike izobra-ževanja, je sledilo obdobje s številnimi izvedbami izobraževalnih oblik za dopolnjevanje znanja delav-cev s poklicem. V ta sklop uvrščamo programe za vodje skupin, kontrolorje, delovodje in druge, ki jih je obiskovalo veliko število udeležencev. Razvoj te-hnologije je zahteval nova znanja, ki jih redno šola-nje ni vključevalo. Odziv na te potrebe so programi za funkcionalno izobraževanje strokovnih delavcev, grajeni iz tehničnih, ekonomskih, organizacijskih in kadrovskih znanj. Pomembnejši predstavniki iz sku-pine so področje kontrole, vzdrževanja, avtomatiza-cije, pnevmatike in hidravlike, iz drugega dela pa voznik viličarja, upravljalec mostnih žerjavov, uprav-Ijalec raznih specialnih strojev in naprav.
Po letu 1970 je nastopilo še intenzivnejše usmerja-nje na druga področja, prav tako pa je prišlo do sodelovanja.s Centrom pri VŠOD, katerega rczultal je bil kompletiranje izobraževalnih programov. Usposabljanje strojnih embalerjev (v sodelovanju s KOLINSKO) prav tako sodi v to obdobje.
Za obdobje 1975-1980 je bilo značilno povezova-nje z OZD ter priprave in izvedbe številnih specifič-nih programov v pivovarni UNION Ljubljana, IMV Novo mesto, Kolinska Ljubljana in Lesonit Ilirska Bistrica.
Burnemu razvoju zavoda je sledilo obdobje rela-tivnega zaostajanja, ko je prišlo do kadrovskih in materialnih težav. Velja omeniti,'da zavod ni dobival nikakršnih dotacij - kar je velika škoda za njegov razvoj, ki zahteva zaradi specifičnega področja dela primerna vlaganja - ter je moral tako sem ustvariti ves dohodek, od katerega je za razvoj ostajalo pre-malo.
Znanje eden izmed temeljnih dejavnikov
Zadnji dve leti pa predstavljata začetek novega obdobja, kadrovsko krepitev ter iskanje novih mož-nosti za večji razvoj, za takšen zavod, kakršnega potrebuje združeno delo. Prava eksplozija znanj v svetu in pojavov novih tehnologij se tudi v našem prostoru odražata z velikimi potrebami po sodobnih aplikativnih znanjih. Tudi pri nas postaja vse bolj očitno, da je znanje eden temeljnih proizvodnih de-javnikov, brez katerega ni mogoča večja proizvodnja, produktivnost in konkurenčnost, ki so pogoj za uspe-šen nastop na tujih triaščih. Izobraževalne programe načrtujemo na osnovi trenutnih in bodočih potreb, ki jih narekuje združeno delo in trend razvoja v svetu in pri nas. Na osnovi podatka, ki je v letošnjem razpisu 72 izobraževalnih programov s tehničnega in 32 s poslovno-ekonomskega in drugih področij lahko ugotovimo, da že sedaj izpolnjuje kriterije za kvali-tetno izvajanje, v bodoče pa, ko se bo zavod kadrov-sko še okrepil, bpdo razmere še ugodnejše.
Celotno področje dela j^azdeljeno na področja, ki so vertikalno ali horizontalno povezana, tako da je omogočeno posredovanje kompleksnih segmentov znanj. V sedanji praksi že uveljavljanio načelo po interdiscipliniranosti, ki ga bo potrebno zaradi neka-terih zakonitosti še bolj poudarjati.
Današnji skelet izobraževalnih dejavnosti tvorijo področja: strojništvo, računalništvo, energetika, elektronika, živilska tehnologija, lesarstvo, gradbe-ništvo, arhitektura, logistika, varstvo pri delu ter eko-nomika, marketing, planiranje, trgovina, gostinstvo in turizem, proizvodno delo in delovna praksa učen-
cev, mentorstvo pripravnikom, psihologija teamskega dela, usposabljanje spedaliziranih delavcev na kom-plementarnih področjih.
Delo in razvoj v funkdji     ^^ združenega dela
V okvir dejavnosti spada še preverjanje znanja za delavce na področju energetike ter izvajanje strokov-nih izpitov tehničnih strok ter drugih sekundarnih aktivnosti.
Številni razgovori z uporabniki naših programov ter druge povratne informacije nam nakazujejo dolo-čene smeri razvoja. Velike zahteve po sodobnih zna-njih, katerih deficit je že danes resna ovira za uspešno delo, se bodo v bodoče eksponenčno povečevale. V takem stanju bo kvalitetno izpopolnjevanje dobilo nove razsežnosti, posedovanje ustreznih znanj pa bo ustrezneje vrednoteno. Zavod, kot specifična organi-zacija na področu SR Slovenije bo imel pri tem še posebej vidno mesto terpomen, zato že danes načrtu-jemo in izvajamo razrešitev, intenziviranje aktivnosti ter dvig kvalitete izobraževalnih akcij. Le s takšnim pristopom bp v bodoče možno sodelovati pri prenosu znanja, ki je na tehničnem področju zaradi izrazite apUkativnosti še poudarjen. Dosedanji rezultati, ustrezna usposobljenost ter pripravljenost vlivajo op-timizem v prihodnost.                       .
v                                DUŠAN MERNIK