Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj X i1 Ljubljani y saboto 5. augusta 1854 List 62 Od kmetijskih učilnic # po Iastni skušnji poterjenega vidijo. Ali malo Beseda ob pravem času Kdor ne verjame , naj gre po ben Da je nauk kmetijstva za kmete potre je po celem svetu spoznano; le kako da bise nauk naj bolje vpeljal, 0 tem so si še misli navskriž. V našem cesarstvu so na Českem , doljnem Austri janském, Štajarskem, Krajnskem in na Gališkem kmetijske uči lnice že vpeljane, in s pomočjo teh se skuša umno kmetovanje mladim kmečkim fantom prilastiti. Poglejmo po svetu v ptuje dežele, da vidimo, kako je drugo d, in da se prepričamo, da tudi dru god tožijo, da kmetje so premalo podučeni v kme tijstvu, in kako treba je povsod kmetijskih učilnic. , in naj stopi v hl eve, bo vidil: V V « • • malo je tacih. vaséh in po polju kakošni strašni berlogi, kakosne mocirja so, —naj gleda po gnoj nišu, bo vidil: da ne cempera pa meti, ne trohice dobrega gospodarstva ni zapaziti naj ogleda s a dno drevje: kakošno je, — naj ogleda plu g, kako orje itd. Vsi sveti, vse priporočila so le bob v stěno, dokler se glava po učilnicah kmetom ne razjasni, da Verli kmetovavec C. Bindewald govori v Hamovem kmetijskem časniku (Hamm's agronom. Zeit.) živo resníco rekoč : Kmetijske učilnice so namenjene posebno izučenju kmečkih fantov in tacih mladih ljudi, ki se bojo kadaj s kmetijo pecali, da bojo znali to, kar boj o počeli, z umnostjo oprav Jj a ^'■■■■■■■■■■■i ------ v • — v ^ - V» . V» vm* 1J ■ VM11 im ni V I» v/ 111 11 V A (4 \) ^ Ul bojo sami zapopadli, da kmetijstvo je ve d nos t ktere se moramo učiti, kakor v s a k e druge vednosti. Ce bi se vcepili kmetom le dobri nauki od kmetijske ke m ij e, bi oni s temi nauki razsvit 1 jeni si sto druzih dobrih reci sami izmislili, sto reci si popravili in sin bi se učil tako od očeta, da bi bilo veselje. Postavimo le en izgled: Sin je vi dil od svojega očeta, da je gipsal deteljo; 11 Jy rado ga poprasa: oce: „za kaj nek gipsate de veden tel jo?" Oče mu odgovori: lepše raste" „zato, ker potem veliko in pridelkom. zemiio siliti jju vv/i i * dLá u. in iivuij v v jj i u r — zmiraj obilnišim in boljšim druzega mu ne vé povedati, ker sam vec ne vé. Sin se priženi na drugo zemljo. Ker je vidil, da je oče gipsal deteljo na svojem zemljišču jo je gipsal zdaj sin tudi na svojem, pa mu ni nič zdala in potrosil je več let veliko centov gipsa So pa še nekteri, ki mislijo, da kmet ne po- zastonj. In zakaj to? zato ker njegovo zemljiščeje Škoda, da je tacih učilnic še vse premalo! trebuje nobenega poduka, in da za kmeta je vsak bilo mokro in merzlo, na kterem gips nič ne izdá. Gipsal je sin tudi senožeti, ker je mislil osel dober in s cepcom hlasti po snopih, in res so kmetje ve če ima le toliko moči, da derži za dřevo deteljsčem dobro, storí tudi senožetim, 5 kar storí pa se je čidel sami tudi teh misel, da se njih otrokom ni spet goljufal in brez dobička je potrosil spet dosto da po obstojnih delih, kiju gips treba ničesa učiti, ker to ? kar jim je treba znati, se gipsa, ker ni vedil, doma naj bolje naučé. Neradi pošiljajo taki očetje v sebi ima (gips je namreč apno združeno z žve svoje sinove v kmetijske učilnice, in za vsak gol- pljeno kislino ali hudičevim oljem), tekne le de dinar bi se jokali, če bi ga mogli za fanta v taki telji in sočivju, ki veliko žvepla za dobro rast učilnici plaćati. Da kmetje sami nimajo boljšega zapopadka od te potrebe, jim ne moremo zameriti, — od kod bi nek tudi to boljši spoznanje imeli? Da pa tudi potřebuje; ako gnojiti, se hoče pa ž njim drugim rastlinam se ga mora zlo veliko na njivo djati. vsem tem se sin od odeta ni mogel nic naučiti, ker oče sam ni nič druzega vedil, kakor da gips je drugi sicer pametni možje v ravno ta rog trobijo, gips in daje z deteljo dober. Ko bi pa bil sin • 1 » i • 1 « t v y m wo V m i • 1 1 I 1 i « • 1 V f i • I I • 1 i • 1 t I 1 v • 1 je tolikanj bolj čudno, ker bi ze sami po sebi lahko spoznali, da se ne morejo bahati z umnim gospo- kaj je gips 1 t T^ 1 t • i 1 1 « i • ♦ v + 1 I fl # darstvom. Peljite nas le gledat gnojnise svoje in rekli vam bomo berž: koliko vaše gospodarstvo velja ! v kmetijsko učilnico hodil, ki se mu bilo razlozilo, da obstojí iz apna in žvepla. in da ? tak i m rastlinam se pljene natore, kakor je posebno přileze, ki so zve socivje in detelja, in ktere ne rastejo na taki zemlji, ki ima že sama gipsa ali Kdor ima očí in hoče viditi in resníco govo bo mogel obstati, da kmetijska vednost pri mokra in merzla. Vse to in še vec druzega H| I HH| m I večjem delu naših kmetov še v zibelki spi žvepljenega apna v sebi in tudi v taki ne, ki je zlo bil ? in da resničen je zatega voljo se zmiraj pregovor, kmetijstvo 10 let potřebuje, preden storí ga ne trati v svojo škodo. eno uro pota naprej zvedil, kar je umnému kmetovavcu od gipsa ve diti treba, da ga rabi v dobiček svojemu polju in In tako bi sto in sto ki bi vsi očitno ka taki, kaj učili in kteri se še zmiraj učé, ki umno go druzih izgledov lahko povedali, tem pa ne rečemo, da vsi naši kmetje so zali, da nikdar ne bo umen kmetovavec, kdor se Bog obvaril imamo že kmete, kteri so se ni vednosti kmetijstva učii. Ko bise bil pa te ved ■» V/l 1 * M 11 1% 1/ V> 1 ■ Uiy KJ V 111 I A l*J U VV ^ i* * Ml 11 spodarijo in kterim njih vas ni konec sveta kteri beró, kaj se po svetu v kmetijstvu godi ki skušajo, kar se jim priporoča, in obderžé, ampak ? in kar nosti učil in bi potem pridno gospodaril, kakor zdaj gospodari, bi se bila vednost družila s prid nostjo in tak gospodar bi bil pravi gospodar. (Konec sledi.) Po 31. listu marskega kmetijskega časnika. 246 Kmetijska skušnja t Pepél in prah od premoga. Znano je, da je pepél od rujavega premoga ali kamnénega ogla (Braunkohle) za močirne seno žeti posebno dober gnoj. Še bolje pa se je ta pre- sklicale ste kmalo grozovitneže v E aro po. Pozneji vladarji so to iz začetka malo deržavico vedno bolj sirili ; napravili so si eelo stalno vojaštvo is vjetih kristjanov. Do te dobe bili so Turki se le v Azii gospodarji ; žalibog! pregrehe in popačeuost gerskega carstva pa y 5 v prali zdrobljen (Kohlenmehl) po gotovih Ivan Katekucen se imenuje mož, ki seje pola mog skušnjah na Nasavskem skazal, ce je bil že v je- stil gerskega prestola po krivici, ker bil je le varh mla seni podoran in se pozimi dobro podělal s parstjo. dega cesarja Ivana V., in obderžati se na prestola, pokliča N a tako gnojenih njivah so se oves, krompir, leta 1341 Turke v pomoč repain zelje kaj dobro obnesli. Spomladi pa ž njim gnojiti, ni tako dobro. Od te dôbe hrepeneli so Turki po lepi dezeli, ki ležala je unstran morja; duhovniki preroka opominjali so M JL 1 A V j I f & «I 11 I V W V V/ M 1. v/v «VCJV««»« jv MU^Vt MU VI J I* ^ tA » I« I r» I V & U JI V I« a Uj V4»I u Premoga pepél in prah sta dober kup; naj se brez konca na besedo Mohameda: „Niste li — o vi pra poskusi, kjer ju imajo voverni čuli govoriti od mesta, ki z eno stranjo gleda zadevah deržavnega zajéma v deželo, z oběma druzima pa v morje? Mora si ga osvojiti 70.000 sinov Izmaela pred uro poslednje sodbe, 55 Na vsako vižo" pravi n Oest. Corresp. a 55 živo želeti, da se soseske , kar naj bolj morejo, vdele 01 ene straní je der , ki jih bojo so od zijo ravno razpisanega zajema žavi zlo s tem vstreženo, ker obligacije in vidili bodo se rušiti zidovje o klicu „La ileh ih Allah In veselili so se Sultani, da je rasla njih moč dné do dné. Kamor so prišli, pridobili so si povsod kaj ; tu je selo tam mesto padlo pod njihno oblast, tako, da seske v rokah imele, se ne bojo na prodaj dajale, ampak one jih bojo obderžale in činže za-nje potegovale, to je pa deržavi prav. Od druge strani je pa tudi za soseske prav, ako posodijo kolikor koli morejo, ker one na to vižo svoje premoženje varno nalože. Recimo malo přemožná soseska šteje 100 družin, in recimo, da za- bili so v letu 1357 ze gospodje terdoih in Dardanel na zemlji europejski. gradov Galipola Takrat bilo ni ne novíca o tej telegraf.iv, ne železnic ne pošt f zgodbi se je razgla^ovala le počasi po Eu ropi; pa Earopa na to ni nič porajtala , ker vedilo se je komaj, kakošne ljudstva da stanujejo v sosedni dežel/, y V . more podpisati le 2000 gold., in da vsaka družina svoj delež odrajtati hoče, tedaj pride, ker je za podpisanih y ker y se mnogo deržav in ljudatev 2000 gold, le 1900 gold, plaćati, na eno družino 19 gold. Ce terpi vplačevanje podpisanega posojila 3 leta bo imela na leto le 6 gold. 20 kr. odrajtati, ali če raz y y vsak y mesec 31% v v v ' i Ce tedaj vsaka družina skozi 3 leta vsaki dan delime to goldinarje na 36 mescov krajc. 1 krajcar na stran položí, to je, v posebne soseskino dnarn'co deoe, si soseska na to vjžo pridobí tako rekoč gold. Ce bo pa posojilo še le ne pa kakošne tam doli je ležalo vmes. Al taka nečimernost bila je kmalo kaznovana, ker že leta 1360 širil se je strah po Earopi, da so se Turki skoraj polovice gerskega carstva polastili od Marmora-morja do Balkana* Tedaj je opominjal papež Urban keršanske vladarje h križarski vojski zoper nevernike, in Ogri, Serbi rBi- snjaki in Vlahi naj bolj prestrašeni sosedje so se raje lep kapitalček z 2000 placatí v 4 ali 5 letih, pa še vsak dan ne pride 1 kraj irr z veliko armado dvignili pod poveljstvom kralja Lude-vika I. Silen strah pa je vstal, ko je ta kersanska ar- car. v Med vplačevanjem posojila pa ze tekó tudi činži. mada, popolnoma zmagana in raztepena, na vse kraje Če pa soseska podpiše večje posojilo, kakor je pri večjih in premožniših soseskah lahko mogoče, bo soseskini kapital toliko večji. — Očitno je iz tega, če se vsih 65.000 so-se«*k ali občin. , ki so v austrianskem cesarstvu, na to vizo vdeleží zajéma, da to mora veliko izdati. Zgodovinski ozir na razvitje moči in vpešanje ozmanskega (lurškega) carstva v Europi do današnjih časov in do dose danje orientaljske vojske. (Po yy Familienbuch des ôst. Lloyd".) V družbi Dzengi Kana, tistega mongoljskega Atila, ki v sredi 13. stoletja žugal bežala. Bežal je kralj Ludevik sam in se le z velika težavo řešil. V zahvalo čudovite rešitve zidal je kralj na Stajarskem v Marija-Celji sveti devici kapelo. Osvojili pa so si Turki, ko padel je tudi serbski car Lazar na Kosovem polju v letu 1389, Bulgarsko, Serbsko in Bosno, in Sultan si je izvolil Drinopoljo za stolno mesto v Europi. • Tako je lepo, ve4iko keršansko cesarstvo bilo pleu Turkov, in keršanskim in naj bolj keršanskim vladarjem Europe ni bilo mar za to, — in cesar podjarmene der-žave živel je kot podložnik in le s senco močí v Carigradu* Skušali so zatirani keršanski narodi se puntati iu otresti nevredni jarm polomesca. Pa prazne so bile te ker zati- je Europo z novimi pri- poskušnje. Širil se je strah pred Turki in gnanimi cetami potopiti, je priderla truma Turkov ranci niso nobene pomoći dobili iz druge Europe , 80 blizo 500 rodovin skoz Korasan in vshodno Malo Turki lahko zadusili vsako vstajo posamnih mejnih naro Azio pod poveljstvom Suleiman-Šaha v tadajno deržavo dov z malim trudom. Rum ali Ikonium v sredo Male Azie, kjer so stanovali Selčuki. Posebno sultan Bajezid, blisk imenovan, je vadil svoje armade neprenehoma v oropanih deželah, in vničil Tu bili so jim sperva lo pašniki v lastníno dani, je novo keršansko armado pod poveljstvom ogerskega ker so se pecali z živinorejo. V sledečih prepirih za stran vladařstva in v domaćih in zunajnih vojskah sel kralja Sígismunda pri Nikopolji v letu 1396. Sedaj pa dal je Bog keršanskim deržavam přilož-čuške deržave skazovali so se mocni nekteri vodji Turki ; nost, Turke zatreti, ker tatarski knez TimurTamer-in ze v letu 1209 je bil Ozman v severno-zahodni Mali lan si podvergel je celo turško deržavo v Azii, vjel je Azii dedni feudalni knez sultana Allah Eitdina ÍAladina); po strašni bitvi pri Angori v letu 1402 Bajezida y pa Kara Ilisar, keršanskim Gerkom vzeta terdnjava, pa je bodi Bogu milo! bilo ni nikogar, ki bi bil rad pomagal bila tako rekoč glavno mesto njegove deržavice. Kmalo stiskáním kristjanom. Tako pretekla je vgodoa doba in potem razvalili so se stebri selčuške deržave, in sedaj nasledniki Bajezida imeli so čas, svojo moć zopet uter- osnuje Ozman novo deržavo, ki je bila po njem ime diti. Ivan Hunyadi, vojvoda erdeljski, skušal je iz novana Ozmanska derzava. Bilo je v začetku 14. perva sam, pozneje s pomočjo armade iz zahodnjih de stoletja. Za glavno mesto izvolil je Bru so v Bitinii. zel ktero dezelo je ravno dobil v oblast. y vojsko zoper Turke peljati. Papež Eugen IV. in sloveči kardinal J uli an sta 247 klícala v križarsko vojsko prebivavce vsih dezel, in Be- nuarja nisi varen dežja in blata, spomladanskega mesca netke, Genua, Burgund, kakor tudi armade iz Nemškega pa ne snega in leda — vso drugač kakor v Moskavi in Francoskega pridružile so se kristjanom zoper Turke« kjer se december se nikdar ni do kapljice dežja vmečil f 9 Ker pa niso zedinjeno ravnali in ker je bilo celo ko- íq si mesca januarja se noben člověk ni čevljev oprášil, varstvo in izdajstvo v keršanskih armadah (posebno pri vsem tem pa pada gorkomér v Petrogradu več- zadeva ta graja genueško brodnarstvo, ki namesti krat nižje kakor v Moskavi, in srednji stan mraza je huji keršanskim armadam na pomoč priti, prepeljavala je Turke iz Azie v Europo) niso pervi dobički nič izdali in sila tu kakor v srednjem Husovském. Podnebje petrogradsko Turkov bila je po vničenju teh keršanskih armad Varni v letu 1445 in pri Kasoni 1448 se spreminja med hudo vročino in hudim mrazom. Po pri vedno leti sega gorkota do 30 stopinj R., pozimi je 30 stopinj mraza. To je razloček od 60 stopinj, kterega mora biti strašnejša. Ni več dolgo terpelo in padel je tudi Ca- člověk z živino vred dobro vajen. V tacih silnih spreminih ri grad (Constantinopel) Turkom v roke. Vzel ga z bine bilo moč živeti, če bi člověk življenja svojega ne naskokom je 29. maja leta 1453 Muhamed ïï. z 250.000 varoval z neko stanovitnostjo. Pri nas, kjer spre- vojaki po napadu od morja in suhega; poslednji zdetni mini vremena niso tako veliki, se je lože ravnati po vre- cesar, Konštantin IX. Palâolog, padel je v boju; menu, da zdaj slečemo zgornjo suknjo * zdaj oblečemo nekdanjega zapadno-rimskega cesarstva ni bilo vec, plajš ali kožuh, danes veržemo ene polena več v peč, in iz keršanske cerkve Zofije pahnil je polomesec Kri- jater ene mànj. Petrogradčani pa niso tako hitri. Zima i 1 |V. i ifN v. - . ko etov krizi (Dalje sledi.) Ozir po svetu Potopisne čertice iz Petrograda (Dalje.) se začne tam mesca oktobra in jenja konec majnika je terpela 7 mescov. Zato oblečejo že od konca oktobra kožuhe, ki so napravljeni za vsaki mraz, in jih slečejo še le, ko je vse zimske burje popolnoma konec. Ravno taka je s kurjavo. Kadar so kuriti začeli, kurijo zmiraj eno mero, nikoli mànj, da se izba nikdar ne shladí* Cuvajstvo po ulicah potrograških je izročeno tako Taka je tudi s snincom. Mesca oktobra denejo kola pod strehe in skozi 5 mescov ne vprežejo voza, naj gré sneg imenovanim ..bučnikom", kteri v majhnih „butkah" noc in dan prebivajo. Te lesene kočice stojé na vsakem voglu ali naj se taja; 5 mescov morajo sni sterpeti. in na vsih razcestjih. Tù troje bučnikov stanuje v eni Le prederzni ptujci, ki neprevdarijo vremenskih butki, v kteri imajo postelje, kuhinjo in vse svoje go- nezgod, niso tako stanovitni v zimski opravi, morajo pa spodarstvo. Eden, v sivem ruđeče obšitém plajšu in na potem tudi prederznost svojo pokoriti z mnogoterimi bolezni. parto (helebardo) opert, stoji zmiraj na straži pred butko dru gi » (Dalje sledi.) vodi take, ki so se v čem pregresili na ulicah k policii, ktera je v vsakem delu mesta, in donaša policijske ukaze svojim tovaršem, — tretji pa opravlja hišne opravila v butki. Slovanski popotnik Tišti i f » ki noc in dan na straži stoji vjerna pijance, ki rogovilijo po ulicah, pomirja kočjaže ki so ee sperli na poti, in zapera take, ki so kakega pešca z vozom oškodovali, in skerbí sploh za javni po- Premoženje moravskega društva sv. Cirila in koj. Vsak ima majhno tovarše opominja, pišalico, da zapiska in s tem svoje če je treba kakega begúoa vjeti. Ker pa še tudi nad bučniki čujejo polićaji, ki po mestu okoli hodijo, je očitno iz tega, da je po ulicah petrograških Metoda naraslo je že na 22 000 * V Parizu izhaja nekoliko časa sèm pod krilom kneza Czartoryskega poljski časopis pod imenom : „Nova Polska". Na borsi v Liverpoolu kažejo pervo rusko ki je pri Odessi v angleski barki „Terrible" kroglo obtičala. i'c vse v lepem redu. Ne rečemo preveč, če pravimo, da ima zmiraj blizo 2000 čuvajev po ulicah tega mesta opraviti. V nobenem mestu pa menda ni po ulicah toliko vrán in golobov, kakor v Petrogradu; povsod, kamor pogledaš in stopiš, jih vidiš in nahajaš na trope; naj več se jih vseda na Aničkino palačo, kjer se jih zvečer po več sto snide krokaje večernico. Naj raji sedé na zelenih strehah. Golob je Rusom sveta žival, in zato, ker žalega ne stori, se mešajo po ulicah med . da še Pesem „Slobodiada" rajnkega vladika cernogor-skega prišla je v Zemunu na svitlo in se je poprodala v malo dnéh skor vsa. M v Ceski pisatelj J. Vaclik dal v natis je 15 k m e-tijskih listov. Pisani so v prosti lahkoumevni besedi da jih vsak kmetovavec lahko razume. Ravno prišla je v česki přestaví Byronovo „Nevesta iz Abydov" na svitlo. 9 i'i. 'ť nihče nič J«m ljudí in poberajo živež tako brez vse boječnosti teljka ispod nog ne gredó, če člověk do njih pride. Gospá Severina Prušakova, poljska pisa-pripravila je k tisku: „Obraz literatury polskiéj" za ženske. Delo je obširno in da natanjčni pregled slovstva poljskega od starih časov do današnje dobe. Cajnica mnogoverstnih novic* Naj dražji spisovateljsko delo, ki je od početka fdišali in res jim bomo v stanu povedati veliko novega knjigotiskarstva do današnjega dné na svitlo prišlo, boda brez dvombe zemljo- in krajopisno delo svetu znanega ) tropiških krajih Ko smo ob kratkem popisali življenje po ulicah tega velicanskega mesta, pridemo sedaj na popis tukaj sne zime, od ktere bojo bravci naši radi kaj več in neznanega. Mesca grudna 1836 je někdo v Moskavi jabelčno popotnika Aleksandra Humbold 99 lupino z oknja vergel; obvisela pa je po naključbi na Amerike". Za tisk se je založilo 840.000 frankov (frank oknja iu je berž terdo zmerznila. po 231/2 kr.); in eden iztis v 17 zvezkih in folio in v 11 spodnjega kraji nekega Skozi lOtednov sem vidil na ravno tistem mestu to lu- zvezkih v čveterki z vsimi obrazí velja 10.000 frankov pino viseti, ker ne enkrat v tem času se ni toliko ota jalo, da bi bila ta lup doli padla V Petrogradu pa ni mraz tako stanoviten, ker mo čími kraj zavolj reke N Toplejša sapa, ki piše od ima vřeme bolj spremenlj Po najnovejših statistiskih popisih je v našem stvu 864 mest, 2355 tergov in 64.883 vaší. 10. julija bil je slavni mašinar Borsi g v Be rolinu pokopan. On je přišel v svoji mladosti v Berolin izhodnjega morja, se zoper- kakor prost rokodelec in njegov bistri um ga je toliko stavlja tu ostři burji, ki brije iz Sibirije Dezevni ju°* ostrá burja, gosta megl O) jdb učil. Zapustil je fabriko, ki je na vec milionov v kteri delà 3000 delavcev. Od 15 let sèm, Petrogradu skoz mescov in jasno vřeme se pozimi v cenjena, v «ví« , ^.. - - --- — versté tako, da mesca ja- kar so se železnice odperle, izgotovil je on 500 Iťapo tj 248 sov. Pogreb njegov bil je tak, kakoršnega v Berolinu ne pomnijo reci. Iz roHovsko-tnrskega bojišca je prišla gotova in imenitna noví ca, da rusovska armada za paš ća f jf v • • VTradne lékařské naznačila na Českem pravijo, nanagloma Vlahijo, tako, da pervi dan tega mesca da je skušnja učila, da ljudi za kozami bolnih 27krat že nobenega rusovskega vojaka v ti knežíi ni bilo. .. ' ' • . . ' -, __' . ' . . . 4 m * è A4 # S a * m W m m m m « vec umerje, Ob kterim niso bile koze stavljene, kakor tistih, treh ponoći 27. julia je došel ukaz, da cela armada pri kterim bile so stavljene. Fratešti se ima hitro vzdigniti proti Bukureštu; daja Teža zraka, ki našo zemljo krog in krog ob- Turki marširajo počasi za njimi; Omer-paša je začasno se rajta £in zamore zlo natanko prerajtati) na preloži! svoj glavni stan v Bukurešt, dokler ne po bilionov centov. Le malo preudariti, kaka sede, kakor pravijo, austrianska armada Vlahije; poteza da to biti mora, pomislimo, da, ako bi člověk noć tem pa bojo nek šli vsi Turki čez Donavo nazaj. Da bi 1,125.000 in dan neprenehoma štel in vsako uro 18.000 naštel, v 700 milionih letih še le zgorej imenovano število doštel. Novičar iz austrianskih krajev Iz Tersta 31. julija. Tertja bolezen, akoravno nam žnga skoraj čisto vino vzeti, vendar se kaže ne bode celó tako huda, kakor bila je lansko leto 9 da to nam up dajč, da je naj višjo stopnjo že dosegla in da bode v prihodnje pojenjevala. Iz Bolonje čujemo, da je ondi terta popolnoma zdrava in da se mnogo dobrega vina nadjajo. Laško pšeno (rajž) na Lombardo-beneškem, akoravno ga suša tare, vendar se bode dobro obneslo, ako ga Bog kake drage nesreće obvarje. Cena žita povsod pada, in mnogo žitnih kapcev, ki imajo veliko stare zaloge, je v veliki skerbi. Danes se pripo-veduje, da prikazala se je tudi pri nas kolera in da so tri osebe zbolele za to boleznijo, ako ni morebiti le nava dna bolezen, ktera poleti ob hudi vročini in novem eadju člověka od zgor in spod dêre, pa vendar ni prava kolera. Iz Ljubljane. Predvčerajnem so nam tudi gosp prof. Metelko poslali pervo polovico pismenke A nem- ko-slovenskega od gosp C i jr a I e ta vredovanega ka z nekimi dostavki in opazkami nazaj in gosp Cigaletovo delo „ ■ H neprecenljivo delo imenujejo, z veliko premišljenostjo in posebno marljivostjo" se vjerna gosp. prof. Me tel ko to va vredj Tako fajm z razsodbo gosp. glasna hvala dveh sebno veliko veselje za odb P ot o č n i k razsodba popolnoma je tedaj eno- Ijavnih sodnikov. Pač je to po or, ki je svetoval milostlji vemu knezoškofu : naj gosp. C i ga I eta izvolijo za vred-nika prevažnega delà. V tacih veselih okoljšinah bošel natis toliko zaželjenega slovnika zdaj jaderno spod rok. Iz Ljubliane. Tudi c. k. kmetijska družba se je po svoji moči vdeležila deržav sala 2000 zajema in je podpi Do 1. tega mesca je bilo v Ljublj za posojilo podpisanih 1 milion in 84.210 Novičar iz mnogih krajev Cesar so 28. p. m. pisali pismo gosp. ministru tranjih oprav, v kterem selj přetekli mesec zodevaj 9 da se je pisanih 95.000 novincov tako hitro nabralo, in se zahvalujejo za to djansko znamnje zveste udanosti vsih njim podložnih ljudstev in marljivoga ob- našanja dotičnih vradnij iz Išl 2. dan t. m. so prišli cesar rusovska armada tudi Mo Id a v o zapustila, se v se nič ne sliši, kakor se sploh ne vé , kaj ta hitri povratek pomeni in kam se bo glavna moč postavila aH le do Sere ta ali morebiti celó čez Prut nazaj. Čeravno dva dunajska časnika še zmiraj terdita, da je bila 23. dan poleg Qjurgjeva sila huda vojska, je vendar nobene druge novice ne poterdijo 9 bo tedaj laž. Neki časnik je prerajtal, da škoda, ki se je po vojski Moldavi in Valahii ze zgodila, znese okoli 140 milionov frankov, stroški vojske vsih vlad na Turškem to leto pa znesó že 2000milionov frankov. — Pripoveduje se, daangleška in francoska vlada ste odpisale pruski, da to, kar je dozdaj rusovska vlada ponudila za mirno spravo, ni za-dostno; one terjate, da rusovska armada berž sprazne da vse vlade skupej bojo imele Moldavo in Valahijo, varstvo nad tema knežijama, austrianska vlada pa izpeljavno oblast, — da vse vlade skupej bojo var- da bo brodnarstvo 9 hinje kristjanov na Turškem po Donavi in černem morju svobodno vsim in se usta novi svobodna luka na černem morju 9 in zadnjič, da rusovska vlada poverne vse stroške za vojsko. Na Gerškem v Tesalii punt ni še popolnoma zadušen V7 Pa tras u so zaperli nekega duhovna , ki je svojim farmanom iz prižnice priporočal: naj vsaki dan molijo 3 naj večjih nadlog, ki tarejo zdaj ger y reši da jih Bog ško kraljestvo, namreč: sedanjih ministrov, frančo ske in angleške armade in pa tertje bolezni. Se zmiraj ni znano, kam je toliko francosko-angleško armade namenjene, ki je odrinila na izhodnje morje, ker o 4 ali 6 ted ni h je vreme pri kraji za vojsko na tem morji ; silni viharji bi razbili vsako barko na kam nitih bregovih Aland s kih otokov. Admiral Napier je na barki v Ledsundu pred Alandskimi otoki, kontre-admiral Plumbridge pa je pred Bomersundu, Željno pričakovani in mogočni general Es part ero je přišel 29. julia v Madrid; kraljica ga je izvolila za predsednika ministerstva, O Donnela pa, v kterega tudi ljudstvo vse zaupanje stavi, za voj nega ministra. V Madridu in Barceloni so se podali delavci že spet k delu in mirno življenje se počasi povračuje; délave© pomiriti, se je dal v Barceloni ukaz, da v fabrikati morajo vse mašine jenjati delati, zavolj kterih je veliko ljudstva ob zaslužek in kruh prišlo. Kam se je mati kraljice skrila, se še zdaj ne vé. spet Gosp. K Priporočilo Gold kterega smo v „Novícahu nika barona H Dunaj nazaj in SO sprejeli višjega povelj- kakor je zaslužil, radi pohvalili, da je ob slovesnem blagoslov 9 ki je po ogledu svoje armade do- ljenji in položbi vogelnega kamna nove Ternovsk sel za malo časa na Dunaj, od kodar se bo ntk v S zavo, svoje glavno stanišče šotorišče za ta slovesní dan osnoval in tako lep pravil k da g a I j s k i^ pride Paris. Ca^niki 9 podal B Kralj port na Dunaj, od tod gré v pritikujejo temu potovanju portugaijskega bilo vsim v spomín podati je imel dobro misel, izrisati to podobšino in jo vsim, ki so bili pričujoči te svečanosti ali so se sicer vdeležili naprave te nove božj hiše ki bo ena kralja posebne namene, ker se tù in tam želi, da bi se ših Ijubljanskega mesta Radi naznanimo tedaj danes da lep ta panjska krona zed 99 pominek" na veliki poli že izdelan in se dobi jul s portugaljsk Do 30. iz tisu po 30 kraj m pa je bilo nek ze podpisanih 218 milionov za deržavni Ni davnej, kar je bil telegraf med Dnna- zajem. je m in Petrogradom napravljei ni co, po kterem se pa ne smejo kvotiskarnici gosp. Blaznik kakor tudi pri gosp. f aj m 1 v buk\ Ternovskem avadnem 20 kraj. Dobi se v bu gosp. Lerherja in pa pri gosp 9 ki Goldensteinu samemu. Vémo, da Ternovčanje inKrakovcanje boj posebno segli po tem spominku , pa tudi veliko druzihLjubljančano njati politične in u nan jih si ga bo rado kupilo 5 za 5 šestic dobijo lep spominek! gré čez G Odgovorni vrednik Dr Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik