DELAVSKA ENOTNOST ^ w M •* © * L ** * ■ T A ' * - C I K ! DA N E S : »POGOVORI 60' Svetozar Vukmanovič-Tempo: KOMUNA IN STANDARD POLNA SAMOSTOJNOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ TUDI V ELEKTROGOSPODARSTVU Firdus Džinič: SODELOVANJE ITALIJANSKIH DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU PODJETIJ Sobota, 24. sept. 1960 Štev. 38, leto XVHL IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA PRED GENERALNO SKUPŠČINO OZN Popolnejša univerzalnost OZN Minuli četrtek je govoril v Generalni skupščini OZN visnosti Konga so dojeli ti krogi predsednik FLRJ Josip Broz-Tito. Ko je podčrtal po- }e kot zunanjo obliko P«d ka-^ l i. j •vJ. K , • /-, i ^ i »»F tero bi nadaljevali ekonomsko membnost zdajšnjega zasedanja Generalne skupščine, ekSpioatacijo in druge oblike od- je med drugim dejal: visnosti te dežele. Kadar so pri izvajanju take politike naleteli Upamo, da bo bližnja prihod- Afriki in drugod in še posebno na otjpor zakonite vlade republi-nost prinesla stvarno in popolno zadnji dogodki v Kongu, ki se Konga, so se lotili različnih univerzalnost organizacije Zdru- ne tičejo le te države, marveč več ali manj odkritega Ženih narodov, na eni strani z celotne Afrike in nadaljnjega vmešavanja, organiziranja upo-dosego neodvisnosti za vse kolo- razvoja neodvisnih afriških na- roV; odcepljavanja posameznih nialne narode, na drugi strani pa rodov. pokrajin, odstranjevanja vlW in s priznanjem pravice LR Kitaj- Ti procesi, žal, še vedno nale- podobno. Posebno odseve o-;t za ski do predstavništva v OZN. tijo na nerazumevanje in odpor. negativen razvoj v r. .-,gu ima XV. zasedanje Generalne skup- Številne kolonialne sile in visoko brez dvoma Belgija, ki je prej ščine Združenih narodov ima iz razvite dežele odbijajo, da bi se ^ vladala. več razlogov izredno velik po- pomirile z neizbežnimi zgodovin- g posredovanjem Združenih men, predvsem pa še zategadelj, skimi procesi v Afriki in na dru- narodov bi bilo treba — da bi se ker ima to zborovanje pred se- gih bolj nerazvitih področjih ter ohranil mir - omogočiti tak raz-boj izredno velike in težavne na- poskušajo na posameznih širših voj v Kongu, ki bi obvaroval loge in ker je v zares zaskrblju- ali ožjih področjih na osnovi pri- njegovo neodrisnost, suverenost, joči mednarodni atmosferi, v dobljenih pozicij in naslanjajoč jn teritorialno integriteto in ki bi atmosferi oživljanja hladne voj- se na svoje materialne in druge hil v skladu z interesi naroda in ne in polne negotovosti o tem, prednosti zaustaviti jih, ali pa s pravicami zakonite vlade kam vse to vodi Po našem mne- jim spremeniti tek z različnimi po nagem globokem epri_ n.'u v enj.faz! poTT rohtjčmmi, ekonomskimi m voja- se e združenih naro- mh dogodkov svet ni bil v tak, skimi sredstvi. Iz takih od zgo- žaJ ^pokazala dovolj učin- negotovosti, v kakršno je pnsel dovine obsojenih in zato v skraj- kovi ^ predvsem zato, ker zdaj. Prav zato menimo, da mo- m men stremljenj, ki so zaman, se’ j praktičnem izvajanju ramo mi vsi tu budno paziti, da se rojevajo ah pa poglabljajo skiepovPvarnostnega sveta mani-bodo akcije te nase organizacije spopadi in knze, kot je vztrajno festirale določene pomanjkljivo-m način izpolnjevanja le-teh, nadaljevanje vojne v Alziru, kot vlada FLRJ je veekrat in to vedno v skladu z duhom in na- so dogodki v Južni Afriki. ,rNrra i »HSHS deze e - clamce in tudi tistih stanju okrog republike Konga. celo{nem problemu in se zavzela ™ +mSO- 7, naS,T7Cm V jefp"slo.do 1Z-, za tisto, kar je menila, da bi bila 777 VM° Z Ug OI" pz!tih manifestacij negativne ko- aviln^ rešiJtev_ u da b^ gamzacije ZN in zaupanje vanjo, lomalne politike, do vmešavanja našli ustrezne ^ ’zasnova- Ne živimo v iluzijah, da bomo s strani z namenom ohranitve med drugim tudi na zadnji lahko to pot pred Združenimi na- ozkih interesov tistih sil in kro- resoluciji Generaine skupščine z L0diud0k0nČn0.,UredilL. najpo- njenega izrednega zasedanja, da je mogoče zagotoviti in okrepiti samo z razvijanjem vsestranskega sodelovanja glede vseh vPrašanj, ki so splošnega pomena, in z odločnim bojem za razorožitev in za odpravo neenakopravnih odnosov...« (Tito na XV. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.) iJ S T TT * ivr rv c T iv A n R t? T' T tv m l? tv i? rv d r> m' tvt t tt tt c t tt membnejša vprašanja, ki nepre- sprijazniti z izgubo svojih pozi- &LUŽNOSTNA OBRT IN CENE OBRTNIH USLUG nehoma ogrožajo mir. Po našem cij in interesov. Priznanje neod- V ČAKALNICI a. posvetovanju o vlogi komune pri dvigu življenj- dustrijskih središčih, kjer je ; e ^Rvni in o nalogah sindikatov na tem področju, ki sorazmerje med potrebami po f “do 6. septembra v Centralnem svetu Zveze sindi-s !°v Jugoslavije, je med razpravo nekdo dejal: »Z j0®0^služnostno obrtjo je tako kot z bolnikom, ki čaka - Caka pred vrati ordinacije, pa ga zdravnik ne sprej- .-----. ----- . .e< Skrajnji čas je, da ozdravimo tega bolnika, kajti sk°ro milijon), posp •jegova Imiezen je že tako huda, da jo občutimo vsi.« 7777 nehoma ogrožajo mir. Po našem mnenju pa bi mogli doseči velik uspeh, če bi na tem zasedanju zmagalo stališče, da je potrebno tako ali tako preprečiti nadaljnje zaostrovanje mednarodnega stanja in vse hujšo atmosfero hladne vojne, da je potrebno' zagotavljati tako sestavo in dejavnost organov Združenih narodov, ki bo pod kontrolo te organizacije čim učinkoviteje opravljala (Nadaljevanje na 8. strani)) obrtnih uslugah in zmogljivostjo svo:je funkcije. To nas je spod_ obrtnih delavnic zaradi poveča- budll0i da smo se aktivno zavze. nja števila prebivalstva (v 345 j; za da bj ge£j dl-zav in vlad mestih se je od leta 1953 do 1959 osebno prišli na to zasedanje in povečalo število prebivalcev za da bi se tako ne le okrepil, mar-pospešenega go- več ge bolj povzpel ugled, ki so in porasta si ga Združeni narodi pridobili, osebnih dohodkov večje kot v Ceprav je problem razorožitve V OKVIRU Ze> začetek nekaj bolj ali manj htevale za šivanje ženske obleke ™,7vibh man'1 najpomembnejši med vsemi ne- ariA ugotovitev in podatkov: za 153 odstotkov več, brivci so ...j.- urejenimi problemi, pa bi vendar ■ovojni »vnev in pouaiKov. za 100 oasio«ov vec, onvci so Razmere pa tudi niso enake želei mesvetitinckai besed ored-razvoj naše usluž- drižU,/a I33 odstotkov, cev- v vseh panogah 0brti. Nekaj jih 7Gm 7n7>l i akm7nernu - -•'-'Jiii i ctA vuj Udrit; UDJ.U4,- _*** ;-J* ‘------------ ., C °krti znatno zaostaja za Ijarji za 111,9 odstotka itd. je, ki potrebe kolikor toliko za- ^ P01« razvoja drugih gospodar- Podobno je tudi v drugih kra- dovoljujejo, veliko več pa je de- Pove7°dro^^- Nesorazmerje med jjh, zlasti v večjih mestih in in- (Nadaljevanje na 2. strani) .večanjem potreb po obrtnih Veri ad 'n razvojem obrti, je tiv - večje in vedno bolj nega- vpliva na raven realnih za-uzkov, se pravi na življenjski tandard. 20o^anes pr* nas P°vPrečno fifte Pre^valcev odvisno od dela ftierit0 uslužnostnega obrtnika, ko v gospodarsko razvi-deželah, en obrtnik dela za s« K temu dodajmo še, da ,? naši lavnice vsem najbolj aktualnemu — kolonialnemu problemu. Tako moje stališče opravičuje močan razmah nacionalno osvobodilnih gibanj v laj7-a^e Plsužnostne obrtne de-mbice zelo slabo tehnično oljene (o količkaj dobri me-Jjurzaciji dela skoro ne more-dg, govoriti), da je organizacija v teh delavnicah potrebna m^^hte izboljšave, da je proiz-jAdhost dela majhna in da so 7t»Vna sre‘dstva zastarela ( v ne-stv ^ so osnovna sred- , a obrtnih delavnic izrabljena ^ldo 90 odstotkov), strokovnost "Trških kadrov je slaba itd. to (in še podražitev repro-j^rijskega materiala, visoke na-^?nrPe poslovnih prostorov itd.) , TSUje cene obrtnih proizvodov So dslug. (V zadnjih petih let1 ta 7 ^ cene PoveCale povprečno . 45 odstotkov v vsej državi.) jj®.1 so na primer ljubljanski ojači računali za izdelavo mo-e obleke skoro dva in polkrat c kot leta 1956, šivilje so za- »Najodločneje zahtevamo, žili svoj glas in svojo dejavnost da pristojne oblasti ZDA sto- naporom za mir. re vse potrebne ukrepe za Zato so v tem trenutku naše zagotovitev varnosti in ne- misli tudi s tistim, kar se do-motenega opravljanja velike- gaja izven palače OZN, pred ga poslanstva miru, ki ga je očmi države gostiteljice, katere naše ljudstvo zatipalo svoje- varnostni organi s prekrižanimi mu predsedniku in njegovim rokami dovoljujejo našim in nji-sodelavcem.« hovim sovražnikom iz zadnje (Iz brzojavke, ki so jo de- vojne, da groze državnikom, ki lavci Industrije usnja na so že ogromno storili za blaginjo Vrhniki poslali ambasadi vseh ljudi na svetu in so pri-^DA v Beogradu.) pravljeni storiti še več. »Ameriška gostoljubnost« Vsi ljudje, ki sta nam pri srcu Globoko smo zaskrbljeni za mir in pravica do nemotenega varnost predsednika naše države razvoja slehernega naroda, gle- in zato se zbiramo v tovarnah, damo te dni v Nem York - v rudnikih in ustanovah ter zahte-palačo Združenih narodov ob vamo, da ZDA, ki so se nekoč Vzhodni reki - z upi, da bodo toliko prizadevale, da bi bil se- predstavniki drva, «„,c „ m,pomembnejše svetovne orpa- dcll,jc „ nizacije, našli rešitve pr oble- miru mov, ki teže dandanašnji svet. z začudenjem in ogorčenjem Gledamo z velikimi upi zlasti še se vprašujemo, kako se more zato, ker so na letošnje zaseda- zgoditi kaj takega v državi, ki nje prišli številni šefi držav, je s tem, ko je nudila gostoljub-med njimi tudi predsednik naše nost sedežu OZN, sprejela tudi republike tovariš Titcf. dolžnost, da zagotovi nemoteno Medtem ko v svetovnem se- del° deZe?ai°m ^žav, Ča- dežu Združenih narodov pred- ... .... . stavniki 96 držav razpravljajo, ^-ti ^mmo z njeno^ politiko^ kako bi obvarovali človeštvo , . . T.. t ^ - pred katastrofalno svetovno mo- 2“f' mlsh>°. 7iefcatc” rijo in mu zagotovili miren in “m®nžfcl reakcionarni krogi in ploden razvoj, pa se dogajajo v ^Jcsen ,e njihov odnos do poh--.7 -t x * j tike naše države. V nas je samo Nem Yorku, milo rečeno, čudne . , '“r.. ... zahteva, da ZDA zagotovijo mimo delo naši delegaciji, kajti Tovariša Tita nemoteno če so nekoč sklenile, da bodo go-zmerja in blati skupinica četni- stiteljice OZN, naj ta sklep tudi kov, ki so se krvavih rok, v stra- spoštujejo. Če tega ne bodo sto-hu pred pravično sodbo našega rile, bo človeštvo moralo najti ljudstva, zatekli v ZDA in tam nov sedež OZN v državi, ki bo našli zaščito. Blati in zmerja to- spoštovala, če nič drugega, naj- variša Tita in druge člane naše preprostejša človeška pravila o delegacije, ki so se odpravili na tem, kaj je gostoljubnost in kaj to dolgo pot z edinim ciljem, da ni. Da o dolžnostih članic OZN, bi v tej težavni dobi, polni ne- ki so podpisale njeno Ustanovno varnosti za človeštvo, v imenu listino, sploh ne govorimo. Jugoslavije in vseh nas pridru- j. VOLJČ nic OZN, ne glede na to, če se rreiekli teden je U njem isakaon, pt edsednik sindikata'rudar jev Švedske, izročil jeseniškim žclezar-jem spominsko ploščo kot znak spoštovanja 14.000 švedskih rudarjev in metalurgov do našega narodnoosvobodilnega boja in do naših delovnih zmag v osvobojeni zemlji. Simbolizirana podoba rudarja s kompresorjem predstavlja na plošči delovno moč. Ta simbol, izražen v besedah Wiljema Isaksona (»Kadarkoli smo pri vas, se navdušujemo z vami ob vaših delovnih uspehih!«) — je obenem priznanje solidarnosti med švedskimi in jugoslovanskimi železarji in kovinarji 7 dml v sindikatih V zadnjih tednih so na sejah sindikalnih podružnic, občinskih in okrajnih sindikalnih svetov razpravljali o izpolnitvi polletnih planov gospodarskih organizacij oziroma občinskih in okrajnih družbenih planov ter sploh o uspehih, doseženih v prvih šestih mesecih letošnjega leta. • Tako so pretekli teden na skupni seji Občinskega sindikalnega sveta Postojna in Občinskega komiteja ZKS podrobno razpravljali o izpolnitvi družbenega plana občine za prvo pol- , letje 1960. Analiza je pokazala, /da narašča obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva. Težnje so, da bi dosegli predviden obseg proizvodnje, planirano raven. celotnega .dohodka, bruto-<. družbenega proizvoda in narodnega dohodka po perspektivnem planu za leto 1961 že v letošnjem letu. Celotni dohodek gospodarstva na področju postojnske občine je za 19,4 % večji kot v istem času lani, narodni dohodek pa je v primerjavi s prvo polovico lanskega leta večji za 21 %. Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Celje so obravnavali analizo gospodarjenja v prvem polletju 1960. Le-ta je pokazala, da so v veliki večini gospodarske organizacije presegle polletne plane. Nagrajevanje po učinku in boljša organizacija dela sta bistveno pripomogli k boljšim gospodarskim uspehom. • Komisija za gospodarska vprašanja in tarifno politiko RO sindikata delavcev prometa m zvez je na svojem sestanku obravnavala predlog okvirnega pravilnika za razdeljevanje sredstev za osebne dohodke po delu Železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Komisija je izrekla na predlog nekaj pripomb in priporočil. Predlagala je med drugim tudi naj bi proučili nagrajevanja delovnih in vojnih invalidov, ki zaradi zmanjšanih delovnih sposobnosti ne bodo mogli dosegati postavljenih normativov ter nagrajevanja osebja,., kateremu se zaradi objektivnih razlogov zmanjša obseg dela in s tem tudi osebni dohodek. Tajništvo RO sindikata lesnih in gozdnih delavčev je na svoji seji razpravljalo o nekaterih problemih s področja nagrajevanja. Ugotovili so, da tudi v tej panogi realni dohodki zaostajajo za dvigom produktivnosti. Na drugi strani pa skladi gospodarskih organizacij rastejo hitreje kakor osebni dohodki. To dejstvo povzroča ponekod negodovanje in je zato tajništvo sklenilo, da bo o tem izdelalo podrobno analizo, ki jo bo predložilo v obravnavo predsedstvu, obenem pa bodo tudi obiskali podjetja, kjer so ta vprašanja najbolj pereča. • Ta mesec v sindikalnih organih in organizacijah precej razpravljajo o bodočem delu. Tako je OSS Kranj sklical posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov z namenom, da se podrobneje pogovorijo o delu, ki je pred občinskimi sveti in podružnicami. Po njihovem mnenju je potrebno posebno pozornost posvetiti gibanju osebnih dohokov. Sodijo, da je zato potrebno usposobiti analitično službo pri ObSS, da bodo le-ti imeli pregled nad gibanjem gospodarstva in zaslužkov. © Člani Občinskega sindikalnega sveta Postojna so pretekli teden sodelovali pri urejanju notranjih odnosov v nekaterih kolektivih. Tako so. na intervencijo predsednika ObSS in inšpektorja za delo v Tovarni mesnih izdelkov preklicali od 6 odpovedih štiri nezakonite odpovedi delovnega (razmerja. Upravni odbor mestne pekarne Postojna je preklical odpust z dela, ki ga je dal direktor podjetja šoferju ob obisku vinskega sejma v Ljubljani. Omenimo naj, da obisk ni bil niti poslovnega značaja. Stvar sedaj proučuje disciplinsko sodišče. Intervencija je bila potrebna tudi v Žagarskem podjetju Postojna, kjer so delavci obrata mizarske delavnice uvedli svoj urnik dela ne glede na delovni čas in urnik podjetja. V siedo je bil v Ljubljani sestanek predsednikov občinskih sindikalnih svetov in drugih predstavnikov svetov ljubljanskega okraja. Na sestanku je bil tudi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo tovariš Stane Kavčič. Razpravljali so o gospodarjenju v prvem polletju. Ugotovili so, da so dosegla nekatera podjetja prav lepe uspehe. Storilnost se je zelo povečala, zato je razumljivo, da morajo vzporedno s tem rasti tudi realni osebni dohodki zaposlenih. Pogovorili so se tudi o zadnjem plenumu Centralnega sveta, na katerem so govorili o prihodnjem razvoju komun. V ČAKALNICI (Nadaljevanje s I. strani) ficitarnih (posamezne stroke tudi do 70 odstotkov). Največ težav povzročajo naslednje stroke: elektrojnstalaterska, gradbeno obrtništvo, vodovod, tapetništvo, čistilnice, pralnice in barvarnice, krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo in servisi za pomoč gospodinjstvu. Se zlasti pa so deficitarne delavnice za popravilo gospodinjskih strojev, radijskih aparatov, frižiderjev, motornih vozil in drugih trajnejših po-trošnih dobrin, po katerih je vedno večje povpraševanje. (Delavnice za popravilo radijskih aparatov zadovoljujejo v Celju komaj 21,4 odstotka potreb, v Mariboru pa 40,5 odstotka. Se težje pa človek dobi obrtnika, ki bi mu popravil na primer friži-der, pralni stroj, televizor in druge aparate, ki jih v zadnjih letih uvažamo ali pa tudi že izdelujemo doma). Naš gospodarski razvoj je torej dosegel takšno raven, da je zadovoljevanje potreb po obrtnih uslugah postalo izredno pomembno — ne samo za nadaljnjo rast življenjske ravni, pač pa tudi za bodoči tempo napredka industrije, za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil. Treba bo torej v usluž-nostno obrt investirati veliko več sredstev kot doslej. In to je moč (glede na okrepljeno materialno bazo komun, ki jo bo treba v bodoče še bolj odločno krepiti) storiti že danes. (Komune, ki so pred vsem odgovorne za razvoj usluž-nostne obrti, so na primer v letih 1955—1959 investirale iz svojih lokalnih skladov 77,7 milijarde dinarjev v industrijo in le 13,6 milijard dinarjev v obrt, vendar so pretežni del teh sredstev investirale v proizvodno obrt, uslužnost-na pa jih je dobila bore malo. V istem obdobju so v vsaki komuni odprli povprečno le eno novo družbeno obrtno delavnico). Toda samo s klicem po denarju še ne bomo presekali zamotanega vozla naše obrti. Poiskati moramo vzroke zastajanja usluž-nostne obrtne dejavnosti in jih odpraviti. To je sicer teže kot venomer samo zahtevati: »Več denarja!«, je pa edino zdravilo. Uslužnostno obrt bo treba čim-prej postaviti na zdravo ekonomsko osnovo in ji zagotoviti enak položaj, kot ga imajo druge gospodarske panoge. Dokler ji tega ne zagotovimo, bo životarila med velikimi potrebami in majhnimi zmogljivostmi. Se pravi, za obrt naj veljajo isti gospodarski zakoni, kot veljajo za druge sektorje gospodarstva. Administrativno določanje cen obrtniških uslug, ki je še marsikje bolj ali manj edina »skrb« komun za obrtniško dejavnost, je namreč samo poskus, da bi odpravili eno zlo, povzroča pa drugo zlo: omejujejo cene uslug, ker pač obrt ni dovolj razvita, in ker to počno, se obrt ne more samostojno razvijati. Spremeniti bo torej treba politiko cen in sistem delitve dohodka ter zagotoviti obrti realen ekonomski start. Seveda tega ni moč storiti čez noč, toda vsako predolgo obotavljanje nam povzroča nove težave in lahko se zgodi, da bomo tista tercijalka, ki je iz usmiljenja vsak dan odrezala psu košček repa, ker bi ga, kot je menila, preveč bolelo, če bi mu rep odrezala naenkrat. Ko bo obrt stala na zdravih ekonomskih osnovah, bodo komune z večjim interesom načrtno investirale sredstva v obrtništvo (dejstvo je namreč, da sleherni investitor vlaga sredstva tja, kjer je večja in čimprejšnja akumu- lacija); delavci ne bodo bežali iz obrtih delavnic v industrijo, ker bodo tudi v obrti — seveda z doslednim uveljavljanjem nagrajevanja po- delu in povečano proizvodnostjo dela — lahko zaslužili toliko kot v industriji, obrt bo sama ustvarjala vedno večji del sredstev za razširjeno reprodukcijo, zanimanje za modernizacijo proizvodnje in boljšo organizacijo dela bo poraslo, priliv novih delavcev bo večji, pa tudi industrijska podjetja bodo z večjim interesom sodelovala pri ustanavljanju novih, sodobnih družbenih uslužnostnih delavnic. Gre za takšno ekonomsko politiko, ki bo do maksimuma zainteresirala za napredek obrtništva obrtna podjetja in slehernega njihovega delavca ter vso komunalno skupnost. Le tako bo moč postopno zmanjšati delež cen obrtniških uslug v skupnih izdatkih potrošnikov. In le tako bo moč rešiti spor z zasebnimi obrtniki, ki dandanes izkoriščajo premajhno razvitost družbenega sektorja obrti za uresničevanje svojih dobičkarskih teženj. Zadnji čas je torej, da obrt pokličemo iz čakalnice v ordinacijo. J. V. V eni prejšnjih številk smo objavili pod naslovom »Kaznovana humanost« sestavek, v katerem smo opozorili na nekaj, ob kar se mora spotakniti celo človek z najboljšimi nameni. Živka Brankovič in Radmila Crnogorčevič sta nesebično ponudili dele svojega telesa — kose kože — da bi rešili življenje Milinki Brankovič, materi treh otrok, ki je bila žrtev prometne nesreče. Potem ko je operacija uspela in so vse tri po določenem času zdrave zapusti- trebna in da mu bodo po vrl vi na temelju bolniškega P čila priznali bolniško si:anle^i0 poravnali druge stroške. P pa je vse drugače. Minevali so meseci. D™* ljub je ležal v bolnišnici-zlanska bolnišnica je P**01®, zdravstveno postajo v Maja peku in zahtevala napotnico, bi mogla od Zavoda za soda-zavarovanje v Majdanpeku terjati bolniške stroške. Zctr 0. stvena postaja pa ni hotela P slati napotnice, češ da »Drag Spet: kaznovana humanost le bolnišnico, je socialno zavarovanje odtegnilo Radmili Crnogorčevič četrtino pokojnine za čas, ki ga je prebila v bolnišnici. Z drugimi besedami: Radmila Crnogorčevič je bila kaznovana za plemenito žrtev, namesto da bi jo bili nagradili. V članku smo opozorili ne le na nelogičnost, ki je v nasprotju s pripravljenostjo naših državljanov, da nesebično pomagajo tistim, ki jih je doletela nesreča, temveč tudi na določene vrzeli v Zakonu o socialnem zavarovanju, ki jih je treba uskladiti z življenjem. Povod za ponovno pisanje o tem primeru je dalo pismo, ki smo ga prejeli te dni od Milovana Gar-daševiča iz Majdanpeka. Garda-ševič opisuje še bolj drastičen primer v družini Dragoljuba Temišana, delavca v bakrenem rudniku. Takole stoji v pismu: Letos marca se je Temišanov starejši sin, ki je zaposlen pri vojaškem podjetju v Tuzli, ponesrečil pri delu in dobit po vsem telesu hude opekline. Njegovo življenje je viselo na nitki. Potrebna je bila plastična operacija, da bi zamenjali opečeno kožo. Njegov mlajši brat je dal kožo z obeh nog, vendar to še ni bilo dovolj. Potem je oče zaprosil v podjetju za dopust. Odpeljal se je v Tuzlo, da bi pomagal bolnemu sinu. Tudi on je dal kožo, kolikor so je kirurgi potrebovali. Potem pa so nastopile komplikacije, oče je v bolnišnici ležal zraven sina ... Dobrega pol leta je minilo, oče še vedno leži v tuzlanski bolnišnici. Doma je ostala žena s tremi nedoraslimi otroki brez sredstev za življenje. Ko se je Dragoljub Temi-šan odpravil v Tuzlo, je vzel s seboj potrjeno zdravstveno izkaznico. Kakor pravi njegova žena, je pred odhodom povprašal na zdravstveni postaji v Majdanpeku, ali je potrebna napotnica za bolnišnico. Baje so mu rekli, da napotnica ni po- ljuba ni tja poslala, ternvecA, šel prostovoljno«. Njegova na, ki ni imela sredstev življenje, je prosila P°druZ„-e zavoda za socialno, zavarovanj ’ naj ji izplača boleznino, družnica je zahtevo zavrnila, češ da bo plačala šele, ko » zdravstvena postaja sPor?f® J da je, Dragoljub v bolniške" mne- stanju...« Povprašali so tudi za nje Okrajnega zavoda za s ciatno zavarovanje v P°zartn, cu, kjer pravijo približno tak Stroške za zdravljenje B°ri_ voja Temišana, ki se je P071 srečil pri delu, mora poravna Zavod za socialno zavarovanj v Tuzli. Ker pa je bila za ^^ govo zdravljenje potrebna tu koža (sredstvo za ozdravite J’ mora stroške v tej zvezi P vzeti tuzlanski zavod za soci no zavarovanje. j Dragoljubova žena je časom pisala Republiškemu z vodu za socialno zavarovanj LR Srbije in zdaj čaka na oa-govor. Vendar pri tem nastan vprašanje, ali tega »primera res še ni bilo mogoče uredit^ Dragoljub je opravil človekoljubno delo, da bi rešil živlJe' nje svojemu sinu, mlademu človeku, pri tem pa je sam zabredel v težave. Nekdo torej Tn?r pomagati tako njemu kako njegovi družini, ki je< v stiski. Toda kdo? Odgovor na to vprašanje čakajo ne le družinski Člani Dragoljuba Temišana, temveč tudi družbeni činitelji v njegovem podjetju in v komu-ni. x Rudniška sindikalna podružnica je dala Dragoljubovl in otrokom denarno pomoč 10.000 din. Toda kaj je to za štiri ljudi, za štiri družinske člane, ki imajo skupno le 400U din mesečnih dohodkov, ki jm prejema eden izmed treh otrok, vajenec v podjetju? Mar to m zadosten dokaz, da je treba P°' iskati načelno in ne le delno rešitev? M. Puškaric Sindikalni funkcionarji v podružnicah Zadnje čase slišimo v mnogih sindikalnih podružnicah in vodstvih čedalje pogosteje naslednje vprašanje: Ali lahko v podružnicah volimo plačane sindikalne funkcionarje? S tem ne mislimo toliko na velike gospodarske organizacije, kjer imajo take funkcionarje že od prej, temveč na kolektive, ki štejejo po nekaj sto ali morda še manj članov. Vprašanje ni brez osnove, praksa ga je postavila na dnevni red. Po IV. kongresu Zveze sindikatov se je vloga te organizacije, kakor je znano, občutno okrepila. Večje pravice organov samoupravljanja in neposrednih proizvajalcev pri delitvi čistega dohodka v podjetju so jim naložile tudi novo odgovornost. Okrepila se je tudi vloga komune pri reševanju problemov življenjske ravni, s tem pa je narasla tudi potreba po širši aktivizaciji državljanov. Razumljivo je, da je vse to zastavilo sindikatom nove naloge, ki zahtevajo od njih vsestransko dejavnost v podjetju in izven njega, da bi mobilizirali delavski razred za izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Praktično to pomeni, da imata v sindikalni podružnici izvršni odbor in še posebej predsednik čedalje več dela. Pri njiju Se oglašajo delavci s svojimi problemi, na posvetovanje ju kličejo voditelji podjetij. Spremljanje problemov in analiza pojavov, kar postaja bolj in bolj praksa v sindikalnem delu, nalaga sindikatu zbiranje potrebnih podatkov in pošiljanje poročil vodstvom. Razen tega je predsednik kot predstavnik sindikalne organizacije pogosto dolžan prisostvo- vati raznim sestankom tako v podjetju kakor izven njega. Nagrajevanje po učinku in delitev po ekonomskih enotah — ta postaja v gospodarskih organizacijah čedalje bolj množična — pa ga pogosto ovirata pri tem, tako da ne more vedno uspešno opravljati dolžnosti, kd jih je prevzel kot predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice. V nekaterih sindikalnih organizacijah so skušali rešiti problem s tem, da so dali predsedniku izvršnega odbora lažje, postransko delo. Sev.eda takšna rešitev ni najbolj pravilna, saj bi bilo najbolje, če bi bil predsednik izvršnega odbora neposredno v proizvodnji, med delavci. Drugod so skušah rešiti problem tako, da so predsedniku svetovali, naj opravlja »sindikalne-« zadeve izven delovnega časa, kar tudi ni prav in ni vedno izvedljivo. Centralni svet Zveze sindikatov je ugotovil ta problem. Z na- TUDI V »CELULOZI« OBRATNI DELAVSKI SVETI V sredo. so v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Vi-dem-Krško, prvič izvolili obrat- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER M TEA N VOUC JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK! JANEZ SUSTER Lisi iztiaja v uredniški povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2. pošt. pred. S13-VI. tel. uredništva 39-181 do 185, 31 -555 m 31-453 - Račun prt Komunalni banki v Ljubljani št. 6U0-70'5d-83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina Jei četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din - List tiska CZP -Ljudska pravica - - Poštnina plačana v gotovini ne delavske svete. Zahteva po izvolitvi obratnih delavskih svetov je prišla iz vrst delavcev, ki so v ustanovitvi ekonomskih enot in v izvolitvi samoupravnih organov v obratih videli možnost boljšega gospodarjenja in obenem tudi zvišanja osebnih dohodkov. Za sedaj so izvolili obratne delavske svete le v štirih ekonomskih enotah: v proizvodnji celuloze, v proizvodnji papirja, v proizvodnji energije in v skladišču s transportom, medtem ko ekonomski enoti vzdrževalne delavnice in uprava nista volili svojih obratnih delavskih svetov. V vse štiri obratne delavske svete je izvoljenih skupno 70 članov. Kr K0NKURZA PA NE! Kam pa bežiš? Saj ne bo nič hudega! menom, da bi našli kar najp^. mernejšo rešitev, je Centrali svet sklenil vprašanje podroD proučiti. Menijo, da načelno * narobe, če bi v podružnicah " lili plačane sindikalne I1111*5®1-,] narje. Seveda pa mora o te , odločiti kolektiv, ki naj P°?ja natanko pregleda, koliko ima predsednik podružnice, v * likšnem obsegu se delavci čajo nanj, kako dela podružn1®,^ skratka ali je zares potrebno, bi bil predsednik plačan funkci nar. Če kolektiv po vsem te ^ ugotovi, da se »izplača« 3l?t0 plačanega predsednika, ga lal1 izvoli, saj plačevanje funkciona ja v podjetju na problem. Vendar pa Centralni svet n® želi dajati organizacijam PrlP ročil, dokler ne bo proučil vprašanja in zavzel dokončnem stališča do njega. Obravnaval S bo v bližnji prihodnosti. Dj. V- PO KONFERENCAH O RAZVOJU TRGOVINE V LJUBLJANSKEM OKRAJU Malo skupnih prizadevanj v> Na konferencah o stanju in razvoju trgovine v ob- dišče za domače trgovsko podjet- vanje. Tako bodo imela (ne gle- cmah ljubljanskega okraja, ki jih je pripravila okraj- je’ čTaT ^ sosednji obči- de na predvidene spremembe v Ija j. • | , ° J J J ^ , .,. , / J m’ v kentvldu, tolikšno skladišče, sistemu delitve dohodka in tega, trgovinska zbornica, so znova ugotovili nekatere da bi zadostovalo za obe občini, da bi dopolnilni prometni davek, 2bačilne pomanjkljivosti, ki jim ne priznavamo prave s tem ni rečeno, da v Medvodah ki se zdaj steka v občinske pro-Cpn„ , , . , , . , . , . ne potrebujejo skladišča, toda račune, namensko porabili za fi- ne, kadar govorimo, da trgovina zaostaja za splošnim važno je, česa jim najbolj manj- nansiranje razvoja trgovine) pre- ka in kaj morajo najprej urediti, cej več sredstev za moderniza- Na tak vrstni red gradenj in ure- cijo in razširitev trgovske mreže. Janja trgovskih lokalov, ki bi po- Ce bi naposled v občinah razu- Razen dveh občin (Trbovlje in trošnikom nudil največ koristi, meli tudi to, da bodo le-te ude- .ugotavliam°> da zanjo ni de- Ljubljana-Center) na primer še pa skoraj povsod ali celo vse- ležene na dohodku posameznih Don .^0<^a — če bi šlo samo za nobena druga ni niti naročila re- povsod radi pozabijo. Tako gospodarskim razvojem. govorimo o trgovini, nam- J- Ul. JLKJ oamv/ z.« ilVZUCTlčl Ul Ugct ili mu damaoikanje sredstev! Namesto gionalnih programov tožij0 . °bčine in trgovska podjetja trgovine. Tako je na poslovalnic, ne oziraje se na to, za razvoj primer imajo tudi zasavske obči- kje je sedež podjetja, bi bilo vzro-. - - - - razporejenost ne Zagorje, Trbovlje in Hrastnik kov za lokalistične težnje tudi s cei h • ni denarja’ kdo pre- trgovine prepuščena bolj ali manj vrsto skupnih problemov (tako te strani precej manj. tem t>°^e’ če bi se pogovorili o srečni roki investitorjev, ne pa glede preskrbovanja s kruhom, > kako trgovini čim bol} po- vnaprej določenim načrtom. Po- sadjem in zelenjavo, mesom in Uiejanje vseh teh^ zadev pa V^ti s tistimi sredstvi, ki so na trošnikom pa pač ne more biti mlekom), toda skupnega jezika ne ^ dosti pomagalo, če bi kolek- Dra^°’ DruSače Povsdano — ni vseeno, če se ob načrtovanju ur- doslej niso mogli najti, čeprav tivi trgovskih podjetij pozabljali, Pri’ že vsako trgovsko podjetje banistične ureditve naselij nekdo imajo v eni občini (za dokpj let da je treba vzporedno urejati raz- , tr Pravi svoj program za razvoj tako »-zaplanira« — ker nima pri naprej) očitno preveliko pekarno, ne manjše zadeve, za kar so po- gm?V*ne 'n P°tem trmasto za- roki tudi regionalnih programov v drugi občini neizkoriščeno skla- trebna sorazmerno majhna sred-ar'la> namesto da bi se v ob- razvoja trgovine — da enostavno dišče za sadje in zelenjavo itd. stva in včasih samo dobra volja. na trgovine, ki bi v do- Kratko malo — v vsaki občini že- Gre ^hah podrobno pogovorili o trgo- »pozabi organizacijo trgovske Pai na njihovem območju, sku- ločenem naselju gotovo morale lijo in hočejo imeti vse svoje, če- mreže (specializacijo in moderni-J Poiskali in pretehtali razne biti. Toda tako se je dogodilo v prav tisto ------------------------- --------1 ,.. . . -njihovo« pogosto ie zacij0 poslovalnic), uvajanje so- v Ljubljani m životan. Vsem tem načrtom je dobnih obljk trgovanja (samopo_ Z« W bil tudi Od.™ ®®veda morajo^bitT^e^anskc Potrošnikov na vprašanje kaj ^govmi aliJ pri katerem ^odjeS nagrajevanja, ki bi trgovske de-^učeni, računati morajo s se- ^^'podjedf m^čm' kf S ^ ^ ^ vTžno le jnvce spodbujali, da bi se bolj ’ to, kako je postrežen in kako tr- trudili, da bi zadovoljili potroš- hlahnOSti’ ki obe1:aj0 hitrejši raz- Savskem naselju re i *rS°vine in naposled izdelali nemara še kje. aine in uresničljive programe zvoja trgovine. Taki programi - danjimi in predvidenimi potre- barhi prebivalstva (tudi1 glede na °’ ddapn^!, i®’33,1'" govsko^pSljetje "(vseeno katero) nike. Tudi tako bi pospešili raz- ohl°Sen razv<>j gospodarstva v ^ denarjem ki naj bi ga izpolniti njegove želje. voj trgovine in učinkoviteje za- 2?»St,mTSL?rtkT‘jfh - ***>* "**» «« r s? ™nd,re ’*“*• ss: i-tssss?* k hiem 23 razvoi trgovine v prihod- ’ " ’ gih gospodarskih panogah) nika- osri °hdobju. Zdi se, da je ena Tako hočejo na Vrhniki gra- kor ne pomeni spodbude ali pri- v'10^h značilnosti, ki velja za diti klavnico, ki bi veljala 150 prave za združevanje podjetij in lidt ,onference ° trgovini v ljub- milijonov, medtem ko 25 kilo- celo občin, kakor si te reči po- Zvezna ljudska skupščina Nedvomno so na takšno bo po letnih počitnicah ver- skladno gibanje med dohodki jetno prvič zasedala sredi in izdatki vplivale tele stvari: oktobra. Skupščinsko življenje realno planirana sredstva, pa se je že začelo. Ta teden ugodno gibanje gospodarstva so bile prve seje proračunskih in s tem večji dotok sredstev, odborov obeh -zborov in Odbora za delovna vprašanja in socialno zavarovanje ter Odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo. disciplinirano gibanje gospodarstva in s tem večji dotok sredstev, disciplinirano izpolnjevanje obveznosti in smotrno gospodarjenje s sredstvu V LANSKI PRORAČUN FEDERACIJE V RAZPRAVI Prvič aktivni Ugotovitve, izrečene o pro- razpravi je bilo rečeno, da so računu federacije za leto 1959, so razveseljive. Lani je bi! proračun federacije prvič aktiven. Doslej so namreč v skupščinskih odborih vedno ugotavljali določene primanjkljaje. Takšno skladje med dohodki, to je dotokom sredstev in izdatki zveznega proračuna ugotavljamo tudi v letošnjem letu, saj je bilo na primer do avgusta že za približno 40 milijard dinarjev presežka. Na seji obeh odborov je biio rečeno, da lahko predvidevamo ob takšnem skladju med dohodki in izdatki tudi za letošnje leto aktivnost proračuna. bila lani skoraj docela uresničena napotila odborov o varčevanju, o boljšem planiranju, zmanjšanju honorarjev in vsklajevanju potrošnje ter dohodkov. Vendar sta odbora opozorila, da bo treba povsod še vnaprej realno planirati, kar recimo sedaj ni primer v Zveznem zavodu statistiko in zvezni geodetski upravi. Vsekakor pa velja uresničevati misel izrečeno ob tej priložnosti, in sicer naj ima vsak proračun — torej proračun nižjih enot, republik, ljudskih odborov itd. — svoje kritje v dohodkih. P. občin, kakor si te reči poda so metrov stran klavnica »EMONE« nekod razlagajo. Gre le za eko-inAAK»nle na to’ da med P0^64}1 v Zalogu še precej časa ne bo pol- nomski interes, ki mora biti la-obcinami pravzaprav ni prave- no izkoriščena. Trgovine v med- sten tako podjetjem, kot občinam, srni i el°Vanja (v že omenienem voški občini so v tako slabem Sicer praksa že zdaj kaže, da bo-ls'u), kadar gre za trgovino in stanju, da jih bo sanitarna in- do v prihodnje najbolje uspeva-he probJeme. To pa je sevega špekcija nekaj zaprla, če jih ne la velika in močna detajlistična Poh?8- yzrok za razne slabosti, ki bodo uredili. Toda občinski ljud- podjetja, ki bodo lahko kupovala ^ nosniki zanje le redkokdaj skl Adher ie v<‘ drUr^il da hr.de. \r ,-.vii 1.-.1 (..^/-..-1.,-.Y.^1.^ 1;X1 ^, v. 1.. Jianskem okraju prav ta, opozorile 2Vedo. redkokdaj skl odbor je že določil, da bodo v velike (grosistične) količine bla-Medvodah najprej zgradili skla- ga in s tem pocenila svoje pošlo- Vedno nad planom Rezultati prvih sedmih mesecev letošnjega leta ka- Formalizem v odnosu do samoupravnih organov Na dnevnem redu seje delav- narave: ali smatra upravno vod- ga naknadno potrdi, da ne bo skega sveta večje gospodarske or- stvo organe delavskega samo- prikrajšan pri svojih demokra-ganizacije je bila kot peta točka: upravljanja še za nezadostno zre- tičnih pravicah. ,sprejem Pravilnika o kolektivnem le za samostojno odločanje in je ^ nagrajevanju in cenika del. Tova- prepričano, da bodo samoupravni . loda .,na. adnov blagoslavlja-riš, ki je bil določen za referen- organi z odobravanjem sprejeli n?e !'aznld ze izvršenih ukrepov ta k tej točki dnevnega reda, je vsako odločitev, ali pa s takšno nl edina oblika formalizma v od-v uvodu razprave dejal: »Pravil- prakso zavestno izvaja pritisk na l??811 sarrlouPravnih organov, nik o kolektivnem nagrajevanju samoupravne organe, tako da jih Mnogokje zasledimo prakso, da s cenikom del ni nov, ker že ves postavi pred že izvršeno dejstvo, zspofiijo samoupravne organe z Vse druge industrijske panoge čas izplačujemo po njem, vendar Bodisi da pobuda za takšno ne- raznimi drobnimi vprašanji, tako 2ej°, da se ie industrijska proizvodnja povečala za 30 zagc?j'?vde dovolj velike zaloge, je vedno pomotoma izpadel s sej demokratično prakso izvira iz ne- da za važnejše odločitve običaj-1?0/ • •• iii* . . r., . ugotovili pa smo tudi presežke, delavskega sveta, zaradi česar še zaupanja do samoupravnih orga- no zrnanika časa, važnejše zade- 4 /a v primerjavi z istim obdobjem lam. lo pomeni, ki jih trg ne bo mogel v celoti zaupanja do samoupravnih organi bil vse doslej potrjen...« nov zaradi njihove domnevne ne- ve, naJo6mo na koncu dnevnega Referent nas je s svojim zna- Szegene%deto2 na^uS je tudi po sedmih mesecih 3 % nad planom, kar je prevzetl- , . . h V poletnih mese«h dovolfna zaiogi kljub povečane- op^žarjsd^na “problem,'''ki''”tare uPravlii organi, poslediceso konč- Zaradi letnih dopustov skoraj V vseh panogah rahlo mu uvozu in večji domači proiz- mnoge delavske svete in upravne no ,v °!;,eh Primerih enake: pasi- ^ Velik uspeh, čeprav so zaznamovali v poletnih mesecih tih,™ ,.U,VOt°m ft da..-^itn.0 upravni oreanTn^ledice^o krat naenkra^pa je potrebno, da jih nazadovanje. vodnji. Zmanjšanje zalog siirovin in da enem dopoldnevu upravni odbor in delavski svet, Na seznamu najboljših indu- znižal v juliju, vendar je plačilna tfS,,S^ Arijskih panog je na prvem me- bilanca še nadalje negativna stu industrija gume z indeksom Zaloge potrošnega blaga so odbore to ie problem formaliz- branje organov delavskega sa- aplavm - kaze> ker -e bilo v prvem pol- uslužbencev ao organov delavske- izpadie s seje«, se bodo naveh- SKyf.a sy^f z bistvenimi posledi- -sSe—sr oanja nafte s 24-odstotnim po- zlasti v poletnih mesecih zaradi dukcijskega materiala, bolj dina- oziroma upravnemu odboru v na- ^a: tam kjer 30 subjektivne sile delovnim kolektivom v obliki Čanjem, industrija gradbenega višjih življenjskih stroškov v tem mična proizvodnja v zadnjih me- knadno odobritev razne sklepe, v kolektivu močnejše, bodo dali konsultativnih sestankov pred do- gH 2 18 0/°> črna metalur- obdobju. ^ secih leta pa grozi, da bo izčrpala ki so bili že davno uresničeni, upravi temeljito lekcijo, da tako končnim sklepanjem na seji de- i-r,., ,ln. lesna industrija pa s pro- Pri določenih proizvodih je po- sedanje zaloge. To so razni dogovori z občino, v prihodnje ne gre več, drugje lavskega sveta. Tako se zgodi, da S0?11!0, ki ie za 1.7 % večja od trošnja naraščala hitreje kot pro- _J__44. -----** • - •-* .......... ske- izvodnja, tako da so te zaloge bistvo 7 riASArianiim crihaniAm inri„- obveznosti, ki so jih posamezni pa, kjer politične sile še niso za- sprejme delavski svet določen J ^ J v a pl oti vodilni uslužbenci sprejeli za do- dosti močne, pa bodo člani delav- sklep, katerega posledic se ne za- * '-fcllVŽLl +1 n i cilr-oiT vi /-i . .... ___ kGT Ili bil Z njimi S£*Zncl“ Posledice občuti šele, ko se Na zadnjem mestu je ladjedel- dokaj maihne. To se nanaša na frijske proizvodnje smo v celoti tiranje raznovrstnih akcij občine, s^gas^ta vse rXie hodili na veda’ ker ni tvo s 97 °/o lanske rroizvodnie PremoS. na nekatere proizvode lahko zadovoljni. Ce pa jo hoče- sklepi in obveznosti, ki jih je di- ■ ^ KaHa m cninii m nien- Posledic S /o lansKe proizvoanje, ao mo ohraniti na isti ravni hr. tre- ____, .. - ji.... a. seje oziroma bodo na sejah pa- ,, _____... venZr je taiTofizSna r^ Metalurgije, na industrijo mo ohraniti na isti ravni, bo tre- rektor predel v odnosu do zdru- -je oziroma bodo na sejah pa- ^ep u^ničuje v praksi. Do te- sledica nomaniiranL mJ,nA nnrA. stekla. koviri. plastičnih snovi in ba povečati devizne kvote za ženja, izvedba določene investi- siv,ai'l p°3av. nad. katerim se po- ga pride tudi tedaj, če je bil me in , an]a U 6 °P papirja ter na industrijo bombaž- uvoz reprodukcijskega materiala, cije v podjetju itd. Pobuda za Kos tokrat pritožujejo v marsika- predmet (n. pr. pravilnik o pre- maienala. nih tkanin. B. V. takšno ravnanje je lahko dvojne terem podjetju, češ da so člani mijah) prej formalno v razpravi, Zanimivo je, da je indeks za-P°slenosti znatno nižji od pove-anja proizvodnje, kar je očiten ukaz naraščanja produktivnosti skoraj vseh industrijskih pano-Sah. Edina izjema je spet ladje-slništvo iz že znanih razlogov. V industriji gume se je število vaposlenih zvišalo za 22 °/o (proiz-Ca nia 2a 30), v živilski za 15 °/o i« 3zvodn3a za v kovinski za “ (proizvodnja za 27), v indu-inji usnja in obutve za 10 °/o (Proizvodnja za 26 °/o), v elektro-9adastriji za 13 (proizvodnja za b '») itd. V tobačni industriji se J® število zaposlenega osebja "Panjšalo v primerjavi z lanskim udobjem za 2 %, medtem ko se J® Proizvodnja zvišala za celih b odstotkov. To je rezultat bolj-e uporabe mehanizacije in uva-J^uja novih, modernejših strojev, upljenih ob koncu lanskega in Začetku letošnjega leta. Sklep odbora za gospodarstvo Pri Zveznem izvršnem svetu o Zajezitvi nadaljnjega naraščanja reditov za obratna sredstva v Gospodarstvu je zmanjšal kratko-r°čne kredite skupno za 9,8 milijarde dinarjev. Investicijske vloge so se ob-utno zvišale, in sicer predvsem industriji in rudarstvu (od ja-uarja do maja 1959 smo vložili d Panogi 85,3 milijarde, v istem udobju letošnjega leta pa 123,4 “Mijarde) ter v prometu in v fanovanjsko-komunalni graditvi. ^■Ijub povečanju v celoti, še po-®pej pa v prvih šestih mesecih letošnjega leta, se je uvoz znatno delavskega sveta neaktivni, da se a kolektiv ni bil opozorjen, kako ne zanimajo za stvari, da se ne bo pravilnik deloval v praksi. V udeležujejo razprave itd. ima svo- nekem podjetju so sprejeli preje korenine največkrat v takš- bjljski pravilnik po vsej predpi-nem formalističnem odnosu upra- sal3V Procvcduri, na zunaj z naj-ve do .v«, V m„o- gih elanih delavskega sveta se posvetovanj, pa vendar je med sčasoma zakorenini prepričanje, kolektivom nastalo razburjenje, da je docela brez pomena, če po- ko so prvič izplačali premije po vedo svoje mišljenje, ker se stvari tem pravilniku: kolektiv je šele tako ne dajo spremeniti, ampak tedaj spoznal, da je bil ogolju-s takšnimi formalnimi naknadni- Ian- Docela nesmiselno se je v mi potrjevanji išče uprava pod- takšnem položaju sklicevati na jetja zgolj lastno kritje pred za- samoupravne organe, češ saj je kt>nom. delavski svet sprejel pravilnik, m i - , , . . ker je očitno, da je takšna »ob- i H-3 SGh u03’ Fi m3 23 P°" ravnava« in sklepanje na delav-sledico ohromitev delavskega sve- skem syetu y bistyuJ ^ bo ne_ ta, njegovo spreminjanje v zgolj demokratična, kot če bi bila stvar .ormalno demokratičen, reprezen- jZVršena mimo njega, ker je bil tativen organ, pomeni pravzaprav namen s formalizmom prikriti nadaljevanje politike »trojk« in bistvo stvari in najti lastno krit-neizogibno vodi v birokratizem. je pred zakonom. Politiko razvoja podjetja v takš- nih pogojih dejansko ne določajo samoupravni organi, ampak jo kroji ožje vodstvo podjetja. Velikokrat ni niti ožja skupina posameznikov iz podjetja (direktor, predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, predsednik sindikata, sekretar Menimo, da formalizem kot oblika nedemokratičnih odnosov uprave podjetja do samoupravnih organov in delovnih kolektivov sicer ni tako pereč, da bi morali biti plat zvona, da pa je vendar potrebno opozoriti tako politične organizacije kot tudi sa- Tovarna mesnih izdelkov j'e minulo soboto odprla v Wolfovi ulici v Ljubljani sodobno samopostrežno trgovino z mesom, ki je prva te vrste v Sloveniji. Razen vseh vrst mesa in drobovine- lahko potrošniki dobijo tudi perutnino in divjačino ter delikatesne predmete. Že po prvih dneh poslovanja je očitno, da bo treba v bližnji prihodnosti odpreti še več podobnih prodajaln mesa. V Tovarni mesnih izdelkov so se že odločili, da bodo naslednjo samopostrežno trgovino z mesom in mesnimi izdelki uredili v prihodnjem letu na Miklošičevi cesti predsednik občine oz. oddelka za gospodarstvo z direktorjem podjetja. Ce je sprejet . , borijo proti vsem pojavnim obli-1 kam formalizma. To je namreč pot, po kateri se bomo izognili sklep takšen, za katerega domne- Pa3iviziranju organov delavskega vajo, da ne bo naletel na razu- samoupravljanja in njihovemu mevanje v delavskem svetu, ga pretvarjanju v zgolj formalno je najbolje kar izvršiti, delavske- dempkratične organe, mu svetu pa pustiti možnost, da IVAN KRISTAN t Minuli petek so jeseniški žeiezcrji na polletni sindi- kiffiSiii konferenci razpravljali o svojem dosedanjem in bodočem delu, loaiieresiee se je udeležil tudi predsednik sindikat?? švedskih rudarjev Wiljem Isokson, ki je v ime-mi svojega sindikata izročil jeseniškim kovinarjem spo-minsko ploščo-kot znak spoštovanja švedskih delavcev žlo naiCiga osvobodilnega boja in naših delovnih zmag. MERA NJEGOVE POZORNOSTI DAJE 2EEEZARNI DOBRO JEKLO! I faljarji v jeseniški Železarni so se !! lotili novega vložka. Verigo na H žerjavu je napela desettonska je- “ klena klada. Žrelo peči je obsija- lo temačen prostor. Se malo in trda gmota bo zaropotala v trše zobovje. Njena pot je na dlani: skozi peč in potlej skozi stroje, ki jo tanjšajo vse dotlej, dokler se kot razbeljena kača ne ohladi v kolobarju jeklene žice. Tako teče delo v valjarni dan za dnem in v osmih, urah se ne pripeti nič posebnega. Pri tej šarži pa je nekaj zastalo! Tik pred pečjo je delavec z dvignjeno roko zaustavil žerjav na njegovi običajni poti. Valjarje je nenadejan zastoj privabil; zlovoljno so se zgrnili okoli delavca, ki jim je kriče dopovedoval: »Ta šarža je zanič! Že zdaj je vsa mehurjasta, kaj šele bo, če jo potegnemo skozi valje!« Strokovnjaški pogledi so mu pritrjevali. Le eden se je našel, ki mu zastoj ni bil všeč: »Eh, kaj, še včeraj je bila dobra, ne!?« »Včeraj že, včeraj, danes pa ne! Naj si jo martinarji zataknejo za klobuk!« Možak je bil blizu resnice. Še včeraj je bilo valjarjem vseeno, s kakšnimi šaržami so imeli opravka. Zgodilo se je celo, da so jih delavci ob elektro-peči ali pa ob martinov-kah opozorili na slabše jeklo, ki se jim je izmuznilo pri kuhi, pa so jim valjarji brezbrižno odgovorili, češ, naj bo kakršnokoli, ga bomo že zvaljali! Zdaj pa še je Vsa ta stvar nenadoma zasukala, takorekoč postavila na glavo. Valjarji so začeli kratko-malo odklanjati slabe jeklene šarže in v kolikor so mojstri pri napakah še iz navade zatiskali oko, v toliko prizadevneje so se hudovali delavci. K temu jih je vzpodbujalo kar sto ton izmečka na pet sto ton dobrih izdelkov v mesecu februarju. Sprva tega sploh niso opazili! Mislili so bolj na nujno zlo, ki jih tu in tam udari z odpadnim materialom. Čez mesece so se šele streznili! Zamolčana vednost je planila na dan: »Tam pri martinovkah samo butajo in butajo, akord imajo pred očmi, ne pa pošteno opravljeno delo!« Starejši delavci so iskali srednjo pot: »To je stara pesem in nihče ne bo predrugačil njeno vižo. Vselej je bilo tako; martinarji nam dajo, kar imajo, mi pa naj počnemo čudeže!« Starejšim so se 'postavili po robu mlajši: »Tudi v trgovini kupim za svoj denar dobro blago, ne pa slabo! Rajši nič kot pa, da bi podpihovali malomarnost!« Valjarna pravzaprav »kupuje« hrano za svoje stroje od martjname. To »kupovanje«, pa se vselej obme v prid le tedaj, kadar je »kupila« dobro blago, ki ga edino lahko predelav dober izdelek. Slab nakup se maščuje! Obenem pa je pesek v oči gospodarjenju v železarni. Martinar-na s prodajo dobrega ali slabega jekla že dosega svoj plan proizvodnje, delavci v njej zaslužijo svoj akord in presežek, valjarna pa prešteva odpadke in začudeno ogleduje svoj neizpolnjen plan. Ta plan pa je tesno povezan s celotnim dohodkom železarne! Rmgodek v valjarni je vznemiril 1 1 jeklarje. Krivca sicer niso iskali, ijnapako pa so le hoteli spoznati. Kdo ve, kje tiči! Nemara v prepovršni odmeri manganove rude, nemara v slabem grodlju. v prevelikih količinah žvepla!? Na vse načine so obračali misel in pri tem skrivali slabo voljo za prijetnejše dejstvo: v prvih štirih mesecih letošnjega leta so presegli svoj plan na šest tisoč ton. To le ni od muh! Končno pa, saj se njim slabo opravljeno delo pravtako pozna! Lani so jih valjarji obremenili z desetimi, letos pa že kar s petindvajsetimi milijoni; lani so v valjarni še našli svoje lastne napake, letoš pa kar vse, kar je narobe, prevržejo na martinarjel »Pravijo, da butamo In butamo, pri tem pa ne pomislijo na težave, s katerimi se ubadamo. Samo prazniki in nedelje nam požro dragocene ure; valjar začne v ponedeljek zjutraj in že služi, jeklar pa včasih do poldneva samo zapravlja in mu šele popoldan navrže prvi dinar!« V tem ocenjevanju dobrega in zlega so jeklarji ob martinovkah pozabili na nevšečnost z valjarji, saj jih je njihova skrb opozorila na povsem novo stvar, ki je vrednejša premišljevanja. Še več, v njej se skriva ključ do rešitve! Vprašali so se namreč, kako sploh teče delo ob naših martinovkah!? Plavžarji in jeklarji so razdeljeni v tri izmene, ki se menjavajo ob točno določenem času. To menjavo cenijo v desetinko sekunde! Zgodilo se je, da je pri plavžu vdrla voda. Asistent plavža je nevarnost tako bežno ocenil, mudilo se mu je domov, da niti ni smatral za potrebno in ni o nesreči obvestil vodjo naslednje izmene. Če se v takšnem primeru tako ravna, kako šele sporočajo drug drugemu, kaj je v plavžu In kaj še manjka!? Prav tako je ob martinovkah! Grodelj, ki ga pogoltne peč, je lahko ohlajen, ali pa ima preveč žvepla! Nekdo bi moral vedeti, kakšne primesi naj mu doda naslednja izmena, da bo jeklo boljše. Ta — nekdo — je delovodja! Delovodja pa opravi svojo izmeno in — že-ga ni več. Naslednja izmena pa naj ugiba, kaj je v peči! Plavž in martinovka potrebujeta človeka, ki bo skrbno spremljal sno. vanje v peči. Delovodje so se uprli: »Saj vendar delamo kar tri izmene, kaj pa še hočete!« Dejali so, da vselej ujamejo za rep nočno, prebijajo ob plavžu dopoldansko in še v popoldanski izmeno zaidejo za kakšno minuto; torej — tri izmene! Delavci so se hudomušno nasmehnili: »če le morete, zamudite, ali pa jo odkurite pred sireno!« Razgovor je našel svojo piko v misli, da bo železarna morala uvesti za delovodje deljen delovni čas. Prizadeti se temu upirajo, kolektiv pa ne popusti: »Ne gre drugače, nekdo mora povezovati delo izmene z delom naslednje izmene, nekdo mora biti ob plavžu ali pa ob martinovi peči, ki bo vedel, kaj se v njej kuha in kakšen grodelj ali jeklo nam bo dala nova šarža!« Potem ne bo več valjarja, ki bo na naš račun zbijal upravičene šale; pošiljali jim bomo jeklo, ki se bo samo raztegovalo! It ako je prva odklonjena šarža M napravila več kot pa dolgoletno |% prepričevanje v nujnost dobre ■ * proizvodnje. Obratni delavski svet v valjarni je imel točko dnevnega reda: neizpolnjena polletna delovna obveznost! Vzroki so se izgubljali v zapravljenem času z raznimi popravili Strojev, pa v letnih in bolezenskih dopustih, v nepredvidenih zastojih, v pomanjkanju električnega toka, a so naposled, po kdo ve še kakšnih poteh le potrkali na prava vrata — na kvaliteto jekla! Valjarna si kot ekonomska enota, ki hoče dobro gospodariti, pač ne sme privoščiti čaranja iz slabega jeklenega vložka — dobre jeklene izdelke! Sto ton izmečka težko pade na rame kolektiva in obenem globoko seže v posameznikov žep. Potemtakem, zamera gor ali dol, zavrnili so prva šaržo, zavrnili jih bodo še več! Napake, ki jih bodo sami napravili, si bodo pošteno zaračunali, o napakah drugih, pa naj drugi razpravljajo. Valjarji so se obreghili ob mar-tinarje. Martinarji so prisluhnili plavžar-jezn. Plavžarji so pogledali delovodje. Veriga sedem tisoč delavcev v železarni na Jesenicah se je napela kot se še ni nikoli nobena veriga žerjava pod še tako težko jekleno klado! • * • Ob polletni konferenci sindikata jeseniških železarjev ni delovni predsednik prav nič silil v prisotne. Vstajali so valjarji in govorili, v besedo so jim posegali martinarji, odgovarjali so plavžarji! Delavci so tako obračali besede polne oprijemljivih podatkov iz proizvodnje, da jim ni mogel nihče do živega. S tankim posluhom so ocenjevali, hvalili in grajali. Kaj jih je pravzaprav vzpodbujalo k vsemu temu? Ekonomske enote! Konferenci je prisostvoval tudi predsednik sindikata rudarjev iz Švedske. Nerazumljive besede (prevajalec jim je bil le s težavo kos!) je razbiral po tonu. s katerim so bile izgovorjene. Vsebino si je razlagal po svoje. Direktorju železarne je začudeno prišepnil: »Pa jim dovoljujete kaj takega; zakaj ne posežete vmes?« Direktor je ta pomislek povedal ljudem. Sproščen smeh v dvorani je komajda ujel odgovor dobrodošlemu gostu: »Zakaj pa! Takšenle pomenek nam pomaga, da bomo lahko delali še več in — boljše!« DUŠAN KRALJ S V zadnjih letih smo z več zakoni o socialne^ zavarovanju skušali najti najboljšo in najt*™ pravično pot za plačevanje upokojencem. Zaj se nam to ni povsem posrečilo. Ne kaže, da 0 obsojali ves sistem pokojninskega zavarovan!3« vendar pa kažejo primeri, da velja opozorit1’ da so v nekaterih določilih zakona precejšni pomanjkljivosti. Naj opišemo dva primrea. Skoraj otrok je še bil, ko je začel delati. S je v podjetje, kjer izdelujejo razstrelivo. Poc<& se je spoznaval z delovnim postopkom, se izobT<>' zeval in strokovno izpopolnjeval. Hkrati s tem se je v njem oblikovala d*1 lovska zavest. Malo pred vojno so ga že poznali kot dobri' ga delavca, takorekoč kot strokovnjaka. Tva sam je bil zadovoljen. Imel je družinico, do*" in zavest, da je v življenju s svojo delavnost} in pridnostjo nekaj ustvaril in da s svoji1’1, prizadevanji v delavskem gibanju koristi stva’ vseh delavcev. Ko je prišla vojna, je takoj našel pravo V°\ Čeprav je imel otroke in bi imel tudi pri patorju dober zaslužek, se je kmalu vkljub v narodnoosvobodilno vojsko. Bil je dober boršt’ Postavili so ga celo za komandanta mesta. Po zmagi je med prvimi začel obnavljati j11 urejati svoje — že tedaj je tako čutil — podjet}e‘ Surovin za razstrelivo ni bilo. Morali so , pirati okupatorjeve bombe, granate in mine ^ j iz njih jemati tratil in druga dragocena tet' Več so dali, pa manj dobijo streliva. Naši premogovniki, ki so s podvoje^. močjo začeli obratovati, so potrebovali vse in več tega materiala. V Kaknju in v Tref* so morale pokati mine, morale so pokati mi111 tudi v Vranduku in v tisočih kamnolomih. S peščico ljudi se je lotil smrtonosnega opt^ vila. Marsikdaj je prišlo do eksplozije. Se robo1 bi ob tem izgubil živce. V podjetju ni bilo strokovnega kadra. Kf je bil izkušen, so ga postavili za vodjo proii' vodnje. Tudi v podjetju se je večkrat zgodil tragedija ali pa je za las manjkalo, da se «*• Vse je moral urejati. Ko so prišli prvi strokovni kadri iz šol, }$ je učil. Šole ne dajo vsega, tridesetletno del0 pa marsikaj. Počasi so prevzemali njegovo delo bolj šola^, ljudje, mlajši in bolj zdravi. Njega so vse boli razjedale posledice vojne, zlasti pa povojneg0 dela z razstrelivom. Živci niso iz strelovodne žice. Dolgo klju‘ bujejo vsem udarcem, presenečenjem in teže' i vam, končno pa se le uničijo. Tako se je zgodilo tudi njemu. Pričel bolehati. Zdravniki so ugotovili, da za odgO" vorno delo v podjetju za razstrelivo ni vet sposoben. Menili so, naj gre v pokoj. Res so ga leto dni pred izpolnitvijo delov®1 dobe invalidsko upokojili. Kmalu pa je sp0', znal, da je njegova pokojnina mnogo manjša fc3 zaslužek tistih, ki jih je učil in ki so bili ni? govi delavci, tistih, ki imajo nekakšno papir' nato kvalifikacijo, in tistih, ki niso izgubi}0" živcev ob odpiranju bomb in ki se niso meni" kako bomo obnovili porušeno domovino in f najkrajšem času ustvarili več kakor smo im°" In ni mu bilo prav. Ne godrnja, toda čuti nekakšno krivico. In upravičeno. * Bil je ključavničar. Petintrideset let je de^ v enem podjetju. Ker je bil priden in ker se 1^ sam strokovno izobraževal, so ga po vojni P°' stavili za delovodjo. Živel je z dušo in telesom za podjetje. i so pred več leti začeli razpravljati o gradit0' nove livarne, je bil med prvimi, ki se je na' vduševal za graditev. Vedel je: nova livarna b". dala kruh mnogim delavcem, veliko bo prip0'. mogla k gospodarskemu napredku podjetja, d®‘"; bo nove tisoče ton jekla ... Bil je med tistimi, ki so prepričevali kote"', tiv, da se je treba odreči za nekaj let deltt^ dobička, da bi lahko zgradili novo livarno. Ko je odšel v pokoj, je livarna že obratovale Bil je zadovoljen s svojim življenjskim deloff' tudi s pokojnino (sicer skromno), ki so mu. i0 dali. Kmalu pa je bil razočaran. Njegov sos«^ ki ga je on učil ključavničarstva in ki je b" celo nekaj časa delavec v oddelku, ki ga je vod" on, pa je bil kasneje več let v drugem podjetje je dobil občutno večjo pokojnino. Razložili so mu takole: v pokojnino se štel1 ves dohodek delavca, tudi dobiček. V podjetje kjer je bil zaposlen njegov sosed, so včasih lili celo po tri plače dobička. Ker je imel sos3" zato skupno večji dohodek, je avtomatično priŽ1' v višji pokojninski razred. Razumel je, kako ne bi, pa mu le ni bil0 prav. Zgornjih primerov nismo zapisali zato, & bi delali kakršnekoli zaključke. Veljajo le k3* opozorilo oziroma kot spodbuda za urejanje te" problemov. Marsikdaj se težave uredijo s posredovanje111 sindikata, občine, podjetja ali koga drugeg3 Tako se bo, kakor kaže, uredilo tudi za človek3; ki je bil v podjetju za razstrelivo. Vendar to 31 dovolj. V naši socialni zakonodaji bo treba spi'6 * * * lo' meniti tista določila, ki še povzročajo takš°e ali drugačne težave in anomalije. a. Čebuli •it® ZA POPESTRITEV ŽIVLJENJA V NA ŠI H L E T O V I ŠČl H Razgovor z Rudijem Finžgarjem o napravi za vodno smučanje v Portorožu Vadno smučanje je mlada športna panoga, ki pa se je po vseh večjih turističnih središčih že krepko udomačila; prav gotovo pa bi se še bolj, če ne bi bila povezana s precejšnjimi finančnimi izdatki, tako da si preprost državljan, ki ni filmska zvezda ali nadobudni naslednik očetovega premoženja, le težko privošči nekaj minut vožnje po razpenjeni gladini, ki jo orjejo specialni, izredno hitri motorni čolni. Mimogrede povedano — takšen čoln stane med brati precej več kot soliden avtomobil. Pa vendar se bomo smučali tudi pri nas! pred šestimi ali petimi leti ® je mudil v Portorožu avstrij-Uirist ing. Meindl in ponudil 'ojcvrsten načrt: nekakšen vr-•jak, postavljen sredi vode, ki aj W nadomestil drage motor-e čolne in tako omogočil ko-Palcem cenello smučanje na Od načrta in makete je mi-ilo nekaj let, lani pa se je ob-I lllski ljudski odbor Piran od-da prične z gradbenimi Hkrati s prvim sondira-Jem terena so se pojavile tudi ?rve težave — povsod v kopali-pokriva morsko dno do ^111 debela plast blata. Grad-ena dela so se zakomplicirala, je bilo treba železne stebre, n’ naj bi nosili jekleno žico (vsa ca»rava deluje namreč na prin-£.?u običajne smučarske vlečne cnice) postaviti na betonske 'jote, hi so jih morali zabetoni-16 m globoko v blatno dno. ”redvideni gradbeni stroški so Se s tem občutno dvignili, tako stane zdaj ves mehanizem Približno 22 milijonov dinarjev. Prav na ta račun smo slišali Ze precej kritik, češ da bi bilo Pametneje, za ta denar kupiti P®kaj motornih čolnov, zlasti še, ker naprava sploh ne funkcio-?*ra in je po mnenju nekaterih Ze vnaprej obsojena na ne-Pspeh. Slišali smo tudi, da je motor prešibek, da bo stebre v bekaj letih uničila rja, da se 'ahko smuča naenkrat samo j-ba oseba, ne pa sedem ljudi, k°t je predvideval načrt, skrat-J*8, — fantje, spet smo ga en-Kra<: polomili! Zanimalo nas je, kaj pravi k vsemu temu Rudi Finžgar, znani veteran planiške skakalnice: ki je trenutno zaposlen v Portorožu kot turistični svetovalec za športne objekte. Ni ga bilo težko najti, čeprav je tičal ob svojem »-vrtiljaku« do vratu v vodi, plaval zdaj sem, zdaj tja, pomagal pritrjevati smuči, pa spet spodbujal tiste, ki so preveč nespretno zastavili in obtičali, vmes pa si prizadeval, da bi spravil v red množico neposlušnih radovednežev, ki so čakali, kdaj pridejo tudi oni na vrsto. »Fantek, ti se še nisi peljal, No, pridi sem! Hej, pustite ga naprej! Tako, ti pa počakaj, saj si se danes že štirikrat vozil! Tako, tako, zdaj pa noge lepo skrči in dvigni smuči! Saj bo šlo, no, še malo, baha, ste ga videli! Imenitno! Imenitnooo!« Žarel je do ušes, kot da bi bil on tisti, ki se mu je posrečil uspešen start. Šele tedaj me je zagledal. Zahahljal se je s svojim medvedjim glasom od škodoželjnega zadovoljstva in mi "porinil par smuči. Medtem ko sem čakal na prazno sidro, som ga podražil, češ da se po Ljubljani govori, da se je že vse skupaj sesedlo in da sploh ne bo nič iz te moke. Koj je bil ogenj v strehi. Ko sem se oprijel sidra, sem še slišal, kako je zaklical strojniku: »Zdaj pa le poženi, da bomo enkrat pokazali novinarjem, da ni vse tako, kot oni pišejo!« Priznam, da mi je bilo prvi trenutek malce tesno pri srcu, še nikdar nisem poskusil te umetnije in ne bi rad napravil veselja gledalcem, ki so čakali, kdaj se bo novinar z nosom zapičil v vodo. Negotovost pa hitro mine, brž ko človek začuti, kako lahkotno drsijo smuči po K ' Veteran smučarskih poletov Rudi Finžgar s svojim sinkom krat kot strokovnjak za vodno smučanje vodi; previden poskus zavoja v levo, pa v desno m spet v levo. Neverjetno, kako preprosto gre ta reč! »Zdaj obratujemo le poskusno,« je pripovedoval Rudi, potem ko sva obstala na stolpu. »Te dni pride tudi ing. Meindl, da uredimo še start, prihodnje leto pa steče žičnica zares!« Startati je treba kar oz vode, tako da plava smučar s smučmi na nogi in čaka na sidro. Čim se ga oprime in naravna smuči, strojnik postopoma dodaja brzino, dokler ga hitrost ne potegne na gladino. Takšen start je dokaj neroden, prava nerodnost pa nastopi šele takrat, ko se drugega sidra oprime nov smučar in je treba zato žičnico za trenutek ustaviti, medtem pa se prvi tam zunaj seveda potopi in mora do vratu v vodi čakati, kdaj bo oni pripravljen in se bo kolo spet zavrtelo. Z ureditvijo startnega mesta, ki je v bistvu čisto navadno leseno korito, bo žičnica lahko obratovala neprekinjeno. Smučar bo stal v njem in čakal, da bo strojnik s posebno sklopko priključil sidro na jekleno žico, ki ga bo iz plavajočega korita potegnila naravnost na gladino. Na ta način bo lahko nemoteno smučalo sedem ljudi hkrati, startalo in odstopalo, ne da bi bilo treba pogon ustaviti. Mimogrede — tohko ljudi hkrati je že smučalo. Torej so govorice o prešibkem motorju preuranjene. Motor razvije hitrost tudi do 70 km, kar pa je zaradi ostrih zavojev prehuda stvar za povprečnega smučarja. Prav zato obratuje žičnica le s tremi prestavami, čeprav jih ima pet, s povprečno brzino 40 km na uro. »Kaj pa tisto, kar govorijo,« sem vprašal, »da bo rja v enem letu uničila stebre in bo šlo 22 mihjonov rakom žvižgat, pa se tisto, da bi bilo mnogo pametneje za ta denar kupiti štiri ali pet motornih čolnov?« »Že res, da so gradbeni stro-. ški precej visoki« je pritrdil Finžgar. »Tudi čolni niso poceni. Zdaj pa izračunaj, koliko ljudi se bo lahko vozilo v enem dnevu na tej žičnici in koliko bi se jih lahko z motornimi čolni! Poleg tega motorni čoln ne more po vsakih nekaj sto metrih sprejeti novega smučarja. Letos so bili tu učenci osmeletke iz Bohinja pa iz Novega mesta in ne vem še vse, od kod. so prihajale šolske ekskurzije — vsi otroci so se nadri-čali, da so zvečer komaj Sestali na nogah! Bi se tudi z motornim čolnom? Najbrž ne! Sicer pa nameravamo prihodnje leto kupiti tudi dva ali tri motorne čolne, toda z njimi bo vožnja neprimerno dražja, namenjena v prvi vrsti petičnim turistom. Zate ali zame in za naše otroke, kadar bomo prišli sem dol,« z roko je pokazal na razpeto žico — »pa bo tole tukaj! Par kovačev človek že žrtvuje vsak dan za razvedrilo, dosti več pa ne. Kar pa se tiče konstrukcije,« je nadaljeval potem, »tako preprosta je, kakor pri vseh drugih smučarskih žičnicah na naših smučiščih, z edino razliko, da stoji tale na morju in bo zato treba stebre pač večkrat prepleskati, posebno na tistih Letos obratuje naprava poskusno, zato je zanimanje zanjo še toliko večje, saj pomeni poskusno obratovanje obenem tudi — brez plačno vožnjo! mestih, kjer mole Iz vode. Ja, tudi ladje je treba barvati, pa si zaradi tega nihče ne razbija glave. Še tole: Trdno sem prepričan, da motornih čolnov, ki jih bomo kupili prihodnje leto, že zdavnaj ne bo več. ko bo tale reč še vedno brnela« Priznam, da nisem našel pametnega ugovora in ne vem zakaj toliko pesimizma ob tej prvi napravi za vodno smučanje, ki ni prva samo za nas, temveč sploh prvi primer, saj nimajo takšne ali podobne naprave še nikjer na svetu. Še toliko bolj pa jo bomo veseli, če bo tisto o »par kovačih« držalo tudi prihodnje leto, ko bo žičnica že redno obratovala. Rudi Finžgar zatrjuje, da so se o tem že menih in sklenili, da bodo cene takšne, da bo žičnica dostopna slehernemu državljanu. (50 do 100 dinarjev za nekaj krogov — več jih povprečen smučar tudi ne vzdrži!). Bomo videli! Dober znak pa je vsekakor že sklep komunalnega podjetja Piran, ki žičnico upravlja, da jo lahko vse športne organizacije brezplačno uporabljajo. Edino, nad čemer bi se lab- ko spodtakmili, je zunanja podoba, zlasti pogonskega ohišja in komandnega stolpa, ki arhitektonsko prav gotovo nista v okras kopališčnemu pejsažu, čeprav bi se dalo z malce okusa In posluha tudi estetsko stran naprave uspešno rešiti. Ob koncu še drobno pripombo: Letos so povabili Smučarsko zvezo Slovenije, naj bi poslala v Portorož 11 a še smučarje na brezplačen trening. Odziva ni bilo! »Nič zato!« pravi Finžgar, »smo pa povabili smučarje iz Bosne in Hrvatsike! Ti so sporočili, da pridejo z veseljem!« Saj res, čemu bi se razburjali! MILAN MAVER Za prvič kar imenitno! Če bo načelo o »vsakomur dostopnih cenah« postalo praksa tudi prihodnje leto, potem se ni bati, da bi bili otroci prikrajšani za ta svojevrstni užitek > Naprava za start je kaj preprosta. Tole plavajoče korito naj bi omogočilo smučanja lahkoten prehod v drsenje po vodni gladini ljubiteljem vodnega i^gl sndHH jPl||§|fc V tezenskih kolektivih polletne konference i-red dnevi je bilo v Teznem kolektive pomanjkljivo tudi to, ■osvetovanje direktorjev in pred- da nimajo lastnega tovarniškega ednikov delavskih svetov ter informativnega glasila Zato so ipravnih odborov manjših de- se na posvetovanju domenili, da ovnih kolektivov tezenske obči- bodo proučili možnosti, da bi iz-;e. Udeležili so se ga predstav- dajali združeno glasilo tedenskih tiki podjetja za impregnacijo delovnih kolektivov. G. D. esa iz Hoč, Sana-Hoče, Splošne- ! ru gh^Pogova rfah sTlfj? pr" »AvtOpreVOZCf iz POStOjne travah na polletne konference pmznuje d@SetietmC® ndikalnih podružnic. Kaže, da Delovni kolektiv Avtoprevozni.ške-odo V vseh delovnih kolektivih ga podjetja v Postojni je pred dnev ezenske občine v kratkem pol- Jjvoiitve prvega desetletnico izvolitve • j., , , __delavskega sveta. Ob te.i svečanosti 'tne sindikalne konference, kjes* so se sestaii na slavnostni seji vsi odo ocenili polletno delo. člani kolektiva in nekateri gostje Na posvetovanju so poslušali Razveseljivo je, da v podjetju od 15 .. T . . . . . i ■ članov delavskega sveta se vedno de- adi referat o higiensko tehnični ia cianov. Kolektiv je jubilante /arnosti v mariborskem okraju, nagradil za njihovo delovno discipil-nakar so prisotni direktorji, n0 in vzornost. pogoje za priznanje osebne s rostne pokojnine, ki Vam je tudi nato z odločbo prizn Kljub upokojitvi z delom R‘ut prenehali. Delate redno P° dnevno in prejemate za to s redno delo prejemke v P°lrln0-znesku in 50-odstotno pokol11 j. Vam bodo P1. znali za vsako leto zaposlitve upokojitvi za 5 odstotkov P° čano pokojnino. — Odgovor: . 70. členu Zakona o pokojninsK B. L. predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov poročali o stanju HTZ v njihovih podjetjih. Pomenili so se še o formiranju občinske sindikalne počitniške skupnosti. Večji delovni kolektivi te občine imajo svoje počitniške domove, manjši pa nameravajo z združenimi sredstvi postaviti domove in ustanoviti počitniško skupnost, tako da bi lahko tudi delavci teh podjetij ceneno preživljali svoj dopust. občinskega ljudskega odbora Ra' Prav tako kot vprašanje po- dovljica so razpravljali tudi o čitniške skupnosti je za manjše uresničevanju polletnih planskih Delavci m delavke med delovnim oumorom. Manca se prav psncze. Dokler je vreme iepo, uelavci najraje posedijo zunaj. Toda deževni dnevi so tu in počitka na soncu je konec. V tovarnah, kjer imajo svoje obrate za družbeno prehrano, bodo delavci malicali v urejenih prostorih. Kaj pa drugje? Še vedno ob stroju in v nezračnih prostorih? S SEJE OBLO RADOVLJICA Delavci »Plamena« najbolje zaslužijo zavarovanju se zavarovanj" r izpolni pogoje za polno P0*'OJ,nj no, pa še nadalje dela poln re ^ delovni čas, poveča pokojnina 5 odstotkov za vsako izpolni leto takega rednega dela. Iz ^ šega pisma je dovoljeno sklep ’ da Vi izpolnjujete pogoje te ločbe in da se Vam bo za vsa izpolnjeno leto dela v P0, j3 rednem delovnem času P°vi?iv,j. pokojnina za 5 odstotkov, bt’ vali boste tako imenovano P0* čano polno pokojnino. K. I., Ljutomer: Po »obra^ potrebi« je polkvalificirani d® vec premeščen na delo nekval ciranega delavca. Ali ima Pr®ve. ščeni delavec pravico do oseba ga dohodka po svoji kvalifikacij ali po delu, ki ga sedaj opravil o ra Vi ftl b st ci v K ti 1< Odgovor: Po 150. členu Zakona delžn. delovnih razmerjih se Na skupni brez njegovega poprejšnjega Stanka ne more odrediti delo NEODGOVORNO DELO SINDIKALNEGA ODBORA V CELJSKI BOLNICI seji obeh zborov nalog gospodarskih podjetij na vami »Plamen« v Kropi, kjer so sami.) siams.« ne mm c mnemu. ^ območju občine. Ugotovili so, da dobili povprečno 32.356 dinarjev Analiza kaže, da se gospo- delovnem mestu, ki ne ustrt^ so bruto produkt v polletju do- mesečno, najmanj pa v Opekar- darstvo v radovljiški občini njegovi strokovnosti. Le izjePJ. segli že s 63 odstotki, dohodek ni Dvorska vas - 7055 dinarjev, ugodno razvija. Proizvodnjo po- ma dovoljuje določba 151. člen pa s 65 odstotki. Realizacija (Nedvomno že ta primer kaže, večujejo ne le po obsegu, tem- da je dopustno razporediti dela osebnih dohodkov je znašala v da je nagrajevanje po nekaterih več tudi po izbiri izdelkov. Z ca na delovno mesto ne glede celotni občini ob polletju 54 od- podjetjih še zelo neurejeno, da razvojem gospodarstva v letos- njegovo strokovnost, kadar se0 stotkov, v sklade pa so vložili že nagrajujejo po starih tarifnih po- njem prvem polletju in zaradi čutno zmanjša obseg dela, v J .. 78 odstotkov. stavkah ne glede na učinek dela, rekonstrukcij in razširitev neka- meru prekinitve dela ali v dru Kolektiv naj jim sodi V Javni bolnišnici Celje se že zahteval revizijo blagajniškega dalj časa šušlja, da poslujejo z poslovanja in primopredajo z denarjem sindikalne podružnice originalnimi računi. Po reviziji, in vzajemne pomoči zelo po do- ki jo je posredoval občinski sin-mače, da z njim razpolagajo po- dihalni svet pa so ugotovili, da samezniki, ki nimajo za to po- manjka v blagajni vzajemne oblastila, da izvršni odbor sin- pomoči 254.159 dinarjev. Ugoto-dikalne podružnice ne dela, kar viti, kdo je bil tisti, ki si je polhi moral, da sekretar podjetja nil žepe, je prepustila sindikal-misli, da je to njegov denar, ki na podružnica sodišču. Toda ga lahko po mili volji posojuje slaba luč neodgovornega poli-itd. Učnega dela je padla na ves Vse te govorice pa so bile le nekdanji izvršni odbor sindikal-ugibanja in dvomi vse dotlej, ne podružnice, ki je prav malo dokler ni šel sekretar bolnišnice storil za to. da bi se stvari iz-na »počitnice«. Poznejše pre- boljšale. Prejšnji predsednik je iskave so ugotovile malomarno celo sam vodil glavno prodajo poslovanje z denarjem, tako vina. sindikalne podružnice kot tudi Pni vseh teh ugotovitvah pa vzajemne pomoči. Pri obeh bla- se vprašamo še, kaj so delale gajnah niso vodili blagajniške ostale politične organizacije v knjige in drugih potrebnih do- ustanovi in kje je bilo upravno kazil. Glavna dejavnost sindi- vodstvo bolnišnice? Kaže, da prav kalne podružnice je bila proda- nikomur ni bilo mar neodgovor-ja raznih tekstilnih ostankov, no delo sindikalne podružnice od knjiženih artiklov, alkohol- in politična pasivnost, saj bi nih pijač itd. morala sindikalna podružnica Poročilo na zadnjem občnem prav v preteklem letu zastaviti zboru je prikazalo stvari pač v vse sile, da bi uredila vsaj no-taki luči, da je lahko dobil stari tranje odnose med posamezniki, izvršni odbor razrešnico. Tudi Malomarno poslovanje pri-nadzorni odbor je dal pozitivno zadetih uslužbencev je pripelja-poročilo o finančnem poslova- lo tako daleč, da bo moralo nju. Tako se je po izglasovani zadnjo besedo glede materialne razrešnici marsikdo oddahnil, odgovornosti izreči sodišče. Sod-češ saj so šle stvari mimo mir- bo za politično in moralno od-no, brez vsakih večjih zahtev govornost pa bo moral izreči članstva. Toda zatišja je bilo kolektiv sam, ki je bil pri ta-kmalu konec. Njihov predsednik, kem delu tudi najbolj prizadet, kot tudi ves izvršni odbor, je BE Dobro so poslovali predvsem da delovnega procesa ne izpopol- terih večjih gospodarskih orga- gjjj izrednih primerih, ki pa ^ »Plamen« nju jejo in podobno. Naše bralce nizacij pa so dani za prihodnje rajo biti vnaprej predvideni Tovarni vijakov Kropa in Tovarni verig v Lescah, bomo v eni prihodnjih številk še vsi pogoji za še hitrejši napredek pravilih podjetja. V primeru & ... ----■ —’---------------------------------ke premestitve, ki lahko tr« kar je občutno vplivalo na uspeh seznanili, zakaj take razlike in industrijske proizvodnje celotnega gospodarstva v občini. Razen teh dveh največjih gospodarskih organizacij so dobre uspehe dosegle še: Kemična tovarna Podnart, Tovarna čokolade Lesce, MLIP »Jelka« Radovljica, »Almira« Radovljica, Gradbeno podjetje »Gorenje« in še nekatere manjše gospodarske organizacije. Polletnega plana pa niso dosegle TIO Lesce, Tovarna športnega orodja »Elan« Begu- kaj pravijo k temu delavci občini. N. B. OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR-TABOR O GOSPODARJENJU V PRVEM POLLETJU Ge je pomoč pravočasna največ 3 mesece, ima delav pravico do obračuna osebne® dohodka po osnovah svojega^ re nega delovnega mesta. Glede u to je potrebno v Vašem prime najpoprej ugotoviti, kakšna • »obratna potreba«, zaradi kat® bil delavec razmeščen v n je — sprotju s 150. členom Zakona delovnih razmerjih. Treba je 1 rej najpoprej preiskati, ali 1 Navedeni primeri nedvoumno premestitev sploh zakonita. sporuiega uruuja »jvimt« Občinski sindikalni svet ob- iNaveaetu pruueii usuvuuuiuv ---------------— . . a2- nje, Opekarna Dvorska vas, ki_je čine Maribor-Tabor je temeljito povedo: Kadar kolektivi ^ začno so cjti' v rekonstrukciji, in »Sukno« Za- pretresel gospodarjenje gospodar- pravočasno urejati pomanjkljivo- mestitev v smislu 151. člena puže. , gkih organizacij v prvem pollet- sti in jim sindikat in občina pra- ranega zakona, potem ima ek Tudi v kmetijstvu so dosegU ju. vočasno in odločno pomagata, je vec pravico do osebnega doh izredno dober uspeh, saj so pla- Ugotovili so, da še nikoli niso uspeh zagotovljen. “J3 P° „ ,°X.ner^V° nirani dohodek dosegli kar s 142 dosegli tako lepih uspehov kot V strukturi osebnih dohodkov delal^ pred P , , oo odstotki. Zanimivo pa je, da tr- letos. Industrijska podjetja so so nastali le ^manjši premikUK^r ^^^^^^pknega ^ ^ govina na veliko in gostinstvo presegla plan dohodkov za okrog v podjetjih še ni steklo n a graj e- tem delovnem mes u p nista dosegla polletnega plan in dva odstotka. Le tri podjetja so vanje po učinku, je odstotek gib- tedaj, ce je premes i ey S - tudi ne kaže, da bi se stanje v bila v majhnem zaostanku. Po- Ijivega dela osebnih dohodkov mta. V tem primeru i. leg drugem polletju izboljšalo. Na vprečno so čisti dohodek pove- ^Srtemu htevad^za^mev “na^delovner« seji so sklenili, da bodo stalno čali za 10 %, osebni dohodek pa spremljali uresničevanje plan- za 19 %. Izredno lep uspeh sta skih nalog, predvsem še v tistih dosegli Tovarna kos in srpov v podjetjih, ki plana ne dosegajo, Lovrencu in Gradbeno podjetje in jim nudili ustrezno pomoč. »Gradnje«. V prvem podjetju so V prvem polletju je bilo v in- letni plan čistega dohodka dose-dustriji v radovljiški občini za- Sli z 86 odstotki, v drugem pa za poslenih 197 delavcev več kot v dvakrat več kot v prvem pollet-prvem polletju lanskega leta, in preteklega leta. kljub temu pa je bilo zaposlenih Zanimivo je tudi to, da so v v tem obdobju 171 delavcev SLIKOPLESKU, kjer so spomla-manj kot je bilo planirano za to dl zelo slabo stali, zboljšal poslo-obdobje Osebni dohodki zapo- vanje, kolektivu je uspelo zbrat: slenih so se letos glede na isto preko enajst milijonov rezerv-obdobje lani povečali za 25,8 od- nega sklada osebnih dohodkov, stotkov. glede na plan pa za 11,1 y lanskem prvem polletju pa so odstotka. Največje osebne dohod- nneli nepokrite plače v višini le-ke so izplačali delavcem v to- tošnjega presežka. vprašanju posvetiti še več pozor- mestu, ki nosti. ’ kovnosti. omenjene pravice še pravico z >oslitev na delovnen ustreza njegovi strO' POLLETNE KONFERENCE SINDIKALNIH PODODBOROV V TGA KIDRIČEVO ENOTNOST KOLEKTIVA NAGRAJENA Tudi v Opekarni Razvanje, kjer je bila svojčas še prisilna uprava, so zahvaljujoč rekonstrukciji za več kot petkrat povečali celotni dohodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Prav tako so izboljšali gospodarjenje v obrtnem podjetju »Zvezdi«. Ob podpori občine in z opustitvijo nekih delovišč v dru- V preteklih dneh so bile po čevega dosegali tudi drugod lepe konferencah razpravljali tudi sindikalnih pododborih Tovarne uspehe. Na pobudo tovarniškega nagrajevanju in izboljšanju de- gm republikah je kolektivu uspe-glinice in aluminija »Boris Ki- komiteja ZK in v sodelovanju s lovnih ter življenjskih pogojev lo prebroditi razne težave in se-drič« v Kidričevem polletne sin,- sindikalno podružnico so prosto- delavcev, d tkalne konference. Pogovarjali voljno izkopali kanal za kabel za F. M. daj podjetje ekonomično posluje. so se o aktualnih gospodarskih napeljavo električne cestne raz-problemih in o gospodarjenju v svetljave od tovarne do naselja prvem polletju. delavcev. Tako so v dveh dneh Tako je sindikalni pododbor opravili s prostovoljnim delom glinice I in II pripravil poročilo o delo, ki ga cenijo na 1,5 milijona Gorica dobila novo gimnazijo Prejšnji teden so v Novi Go- oprema je veljala okoli 122 nu- UGC A 1A1 AA JJAA^AdVlA ----’ -- o— ----u------7- - — « ----•> « - ... , . delu članov pododbora, o uspehih dinarjev in pokazali pri tem ve- rici izročili svojemu namenu no- iijanov dinarjev obrata ter o problemih od let- liko enotnost vseh delavcev. Pri vo gimnazijsko zgradbo, ki ima Sedaj pa gradijo ob gimnaziji ne konference. Največ pozorno- tej akciji so namreč sodelovali štiri učilnice in druge pomožne bidi nove prostore za _ osemletko, sti so posvetili uspehom in teža- prav vsi, tudi tisti, ki ne stanu- prostore ter kabinete za sodoben vam v proizvodnji v prvem pol- jejo v tem naselju, ampak se vo- pouk. Zaradi omejenega prostora letju s katerimi so se srečavali pri zijo na delo v avtobusi. bo pouk v novi gimnaziji v dveh ki bo pod streho do konca leta. V teh prostorih bo 16 učilnic. uresničevanju proizvodnih planov. V prvem polletju so v obratu glinice presegli polletni plan za 21,66 odstotkov, kar je predvsem rezultat večje proizvodnosti in normalizacije proizvodnji v tretjem obratu. Proizvodnost dela je v tem obratu v primerjavi s koncem lanskega leta porasla kar za 12,62 odstotkov ob nespremenjenem številu zaposlenih delavcev. Tudi v obratu aluminija so proizvodni plan presegli skoraj z 20 odstotki, kar pa je pripisati predvsem boljši preskrbi elektrolize z elektroemergi-jo in tudi večji proizvodnosti dela. Razen tega so delavci tovarne glinice in aluminija iz Kidri- Razen tega so na polletnih izmenah. Gradnja gimnazije in Računajo, da bo dograjena do začetka prihodnjega šolskega leta. L. K. DELAVCI LESKE »VERIGE« OBSOJAJO Borca z družino postavili na cesto Preteklo nedeljo so v Tovar- tvi centra za izobraževanje, ni verig v Lescah imeli pollet- V razpravi so številni del®' no sindikalno konferenco. Pred- gati poudarili važnost nagraj®' sednik sindikalne podružnice vanja po ekonomskih enotah 1° tovariš Prpič je podal poročilo, izrazili željo, da bi se ta sistem ki je v glavnem zajelo tri važ- izpopolnjeval. Posebno živahno nejša vprašanja, in sicer: go- so razpravljali o higiensko-teh-spodarjenje v prvem polletju, nični zaščiti, zdravstveni službi izobraževanje kadrov in; skrb za in gradnji stanovanj. Odločno delovnega človeka. ' so obsodili ukrep okrajnega so- lz poročila je bilo razvidno, dišča Radovljica, ki je 14. seP' da so v prvem polletju realizi- tembra letos v večernih uran rali 62 odstotkov celotne letne nasilno izselilo iz že tako sla-zadolžitve. Največje težave so bega stanovanja njihovega de-imeli zaradi nerednega plačeva- lavca, člana sindikata Rajka nja dolžnikov, ki trenutno dol- Demšarja s štiričlansko družino-gujejo podjetju okoli 350 mili- Opravo in otroke so postavili na jonov dinarjev. Zaradi tega tu- dvorišče, ne da bi mu dodelil' di Veriga ne more poravnati kakršnokoli drugo stanovanje-svojih obveznosti do dobavite- Tovariš Demšar je aktivni ude-Ijev in skupnosti. Ugotovili so, leženec NOV in v podjetju P0' da so dosegli lepe uspehe pri znan kot priden delavec. Na higiensko-tehnični zaščiti, saj konferenci so menili, da ne glf' jim je uspelo znižati obratne de na to, kakšne argumente in nezgode kar za dve tretjini pro- zakonito podlago je sodišče ime' ti letu 1958. Tudi izobraževanju lo pri tem dejanju, kaj takega je podjetje posvetilo vso pozor- že zaradi mladoletnih in bolnih nost — pripravili so strokovne otrok ne bi smeli narediti. Ta-tečaje za pridobivanje kvalifi- ko sedaj Demšar z družino spi kacije in visoke kvalifikacije, na nekem seniku v Poljčah Prl Čutijo pa potrebo po ustanovi- Begunjah. N. B. Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplenienilnica, elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: cic, delen, keperbarhent, deftin. flanelo, blago za zimske in letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute StaniCne tiskane naglavne rute tkanine: delen CENE ZMERNE. BOGATA IZBIRA VZORCEV! V šempetrski »Iskri« ustanovili sindikalno podružnico V obratu »Iskre« v Šempetru pri Gorici so te dni ustanovili sindikalno podružnico. Ustanovnega zbora se je udeležil kolektiv, ki šteje že nad 200 članov. Poudarili so, da bodo glavne naloge podružnice, skrbeti za življenjske in delovne pogoje zaposlenih ter urejanje proizvodnih problemov. V tem mladem podjetju bodo v kratkem volili tudi organe delavskega upravljanja. L. K. Tudi za delavce Tovarne verig v Lescah so stanovanja eden največjih problemov. Tovarna sicer gradi stanovanja, toda potreb j® še vedno veliko več kot zgrajenih stanovanj. Na sliki: takoj ko s° dogradili en blok, že začenjajo z gradnjo drugega. Upajmo, da bo v teh stanovanjih našel prostor tudi delavec Demšar, ki so ga P°' >tavili na cesto, kot piše naš dopisnik v sestavku »Borca z družino postavili na cesto« RAZGOVOR OB DESETLETNICI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V »STOLU« Uspehi dva in polkrat večji y ‘‘Kar težko verjamemo, da smo pomagali pri njihovi zasebni sta- davanja bo obiskovalo več kakor tek i^klih desetih letih dosegli novanjski graditvi. Letos bo do- 500 delavcev,« dan0 epe usPehe. Človek, ki vsak grajen še stanovanjski blok z 18 _ Kako pa so posamezni čla- o^P^lja proizvodnjo, niti ne stanovanji. ni delavskega sveta v preteklih lei Z1 bapredka, ki ga iz leta v Tudi na ostalih področjih skr- ietih sodelovali v razpravah na slav ">SG"amo“ tako nam j® P° bi za delovnega človeka smo zasedanjih, smo še vprašali pred-lt;i'n,?'stni seji delavskega sveta mnogo storili. ^hiškega »Stol« dejal predsed- Že v lanskem letu je v počit-kjj «»variš TINKO ClClGO.T. niškem domu v Piranu letovalo 'Jsn vmo Pregledovali proizvodne 272 delavcev, letos pa bo ob mor-i- be našega podjetja v pretek- ju preživelo svoj dopust okoli lem T nasega poajetja v preteK- ju preživelo Se . desetletju, smo ugotovili, da 400 delavcev, p l0v Proizvodnja v tem obdobju Zelo uspešno smo uredili * ečala kar za dva in polkrat, družbeno prehrano. Obnovljeni samV smo v tem ^asu zaP08!*!' obrat rn° 20 odstotkov delavcev več ta. ^eliko sredstev smo vložili v , Zsiritev podjetja in nabavo novodobne opreme (okrog 320 Ve jbUijonov); v prihodnje pa name-stnarno ®e bolj obsežno rekon-Wrati podjetje. Po moderniza-Va Se bodo proizvodne zmoglji-•-08!' Povečale za 100 odstotkov. družbene prehrane izda dnevno več kakor 300 obrokov tople malice, 120 kosil in okoli 50 večerij. Zelo jasen dokaz, da delavski sednika Čičigoja. »Moram reči, da je sodelovanje članov na zasedanjih iz leta v leto boljše. Danes vsak predlog res lahko temeljito pretresemo, da se sleherni seznani z njim in lahko o njem presoja, predno glasuje.« — In vaše želje ob desetletnici, nas je zanimalo. Kot predsednik delavskega sveta si želim še večjega sodelo- sveti v preteklih letih niso zane- vanja vsega kolektiva pri uprav-marili človeka na delovnem me- Ijanju podjetja. O vsem, kar se v stu, je tudi 3 milijone dinarjev kolektivu dogaja, o vseh proble-sredstev, ki smo jih povprečno mih, ki se z njimi srečujemo na vsako leto porabili za osebna za- delovnih mestih, naj bi člani de-ščitna sredstva, varnostne napra- lavskega sveta in vsi člani kolek-ztnogljivosti pa bomo zaposlili ve in varnostno vzgojo. Dalje tiva še bolj odkrito razpravljali.« M - C ' IS. sia&gs® fuvecaie za telS popolnemu izkoriščanju Nova trato postaja pri termoelektrarni Velenje 1950 je delovni kolektiv TAM prevzel upravljanje v svoje 1 V odstotkov več delavcev. smo mnogo skrbi posvetili stro-tn fbrav je proizvodnja terjala kovnemu izobraževanju. Letos atna sredstva, nam je v »Stolu« smo za strokovno izobraževanje ^Pelo za svoje delavce zgraditi namenili 5 milijonov dinarjev, stanovanj, 15 delavcem pa smo Različne tečaje, seminarje in pre- TAM PRAZNOVAL 10-LETNICO UPRAVLJANJA Svečan prikaz delavnosti tu septembra je delov- i? ,ebtiv Tovarne avtomobilov picvi«. Maribora praznoval 10. oblet- roke«. t).c° delavskega samoupravlja-Tega dne -je bila v podjetju ■Pednja proslava, ki jo je začel Predsednik sindikalne organiza-iJe> nakar je govoril predsednik ikavskega sveta. Najzanimivej-a točka sporeda je bil velik mi-?°bod pripadnikov športnih in r^gih organizacij. V tem defi-so sodelovale tudi skupine tenov kolektiva, razvrščene po Poklicih. Tako so bili na primer k°vači oblečeni v zaščitne oble-na ramah pa so nosili kla-..^a. Tudi člani kolektiva osta-Pb poiklicev so nosili na sebi r^dmete, ki so značilni za nji-n°vo stroko iziroma poklic, o Na čelu te pisane kolone sta mladinca v delovnih oble-nosila veliko tablo z napi-te: »Tovarne delavcem!- 5- 9- V nadaljevanju kulturnega programa so sodelovali še recitatorji, pevci in godbeniki DPD Svobode Tezno. V počastitev 10-letnice delav- skega samoupravljanja v TAM so bila prirejena tudi številna športna tekmovanja. Najprej so se v internem tekmovanju pomerili športniki podjetja za naslove prvakov v posameznih disciplinah, tretjega septembra popoldne pa so priredili finalna tekmovanja v posameznih disciplinah med reprezentanco TAM in reprezentancami Elektrokovine ter tovarno iz Karlovca. Večino lovorik in prvih mest na tem tekmovanju so osvojili športniki Tovarne avtomobilov iz Maribora. ■“ R. G. F. S. Z lastnimi sredstvi Šele pred osmimi leti je naj stalo Elektrostrojno podjetje Grosuplje. Čeprav je kolektiv majhen in se je moral vspskozi boriti s številnimi problemi, je dosegel prav lepe uspehe. Odrekli so se delitvi dobička in tako jim je predvsem »z lastnimi sredstvi uspelo, da so v'nekaj letih obnovili delavnico in druge prostore. Pred kratkim so s skromno slovesnostjo proslavili tudi začetek obratovanja nove livarne. Vse to jih je veljalo več kakor 13 milijonov dinarjev. DESET LET DELA IN USPEHOV V MARIBORSKI TOVARNI »BORIS KIDRIČ« V KORAK S ČASOM Deset let v zgodovini podjetja, ki bo kmalu proslavljalo stoletnico obstoja, niti ni tako dolgo obdobje in bi najbrž teh deset let minilo neopazno, da ni leta 1950 delovni kolektiv Tovarne železniških 'vozil »Boris Kidrič« v Mariboru prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Takrat ni bilo lahko. Delavnica železniških vozil je bila pred tem vseskozi podrejena glavni direkciji Jugoslovanskih železnic, nikdar ni bila samostoj- Clani delavskega sveta Tovarne avtomobilov iz Maribora pri razgovoru PISMA NA NAŠ NASLOV Pridružite se še vi! Spoštovani tovariš urednik! Pred dnevi smo imeli v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem polletne konference sindikalnih pododborov. Med bi pridobili še tistih nekaj ostalih delavcev. Upamo, da bomo uspeli. Hkrati pa bomo ta način našega dela pri pridobivanju novih naročnikov za De- drugim smo govorili tudi o pri- lavsko enotnost prenesli preko dobivanju novih naročnikov na sindikalne podružnice še na naš delavski list »Delavsko enotnost.« Ker menim, da smo pri pridobivanju novih naročnikov le uspeli, se mi zdi, da je prav, da povem tudi drugim kolektivom nekaj o naši akciji. Vsi člani vodstev pododborov smo prikazali članom našega kolektiva pomembnost in vsebino tega delavskega časopisa. Marca meseca, ob letni konferenci, smo imeli le 16 naročnikov na Delavsko enotnost. Danes pa jih imamo že okoli 150 samo v oddelku glinice 1 in II. To kaže, da se da z dobro voljo in pripravljeno organizacijo, marsikaj doseči. Vodstvo sindikalnega odbora glinice I in II je tudi sklenilo, da bo s to akcijo nadaljevalo še naprej, da ostale pododbore in jim nudili pomoč. Menimo, da smo se te akcije pravilno lotili in da bo našim delavcem ta list mnogo koristil, saj lahko v njem preberemo vse tisto, s čemer mora biti naš delavec seznanjen. Želimo pa, da bi nas in našo akcijo posnemali tudi drugi delovni kolektivi, da bi nas ta list še trdneje povezoval med seboj. Prepričani smo, da ne bomo ostali osamljeni. FRANC MEŠKO Kaj naj dodamo k temu, kar nam je napisal član kolektiva Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega? Takega pisma smo vsekakor lahko samo veseli. UREDNIK S SEJE OBCINSKEGGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Ob polletju skoro četrtino več Litostrojski Zbornik ob desetletnici Na za ki bi nadzorovala izvajanje Pr0" grama pomoči; napovedani so fh" di ukrepi za organiziranje armade, žandarmerije in policije ter procedura o ustanavljanju novi pokrajin. Medtem pa je polkovnik Mo-butu nadaljeval akcijo. Njeg°v vojaki so zasedli vsa ministrstva, polkovnik je novinarjem prep°' vedal stik z Lumumbo. Hkrati so pod njegovim pokroviteljstvom objavili ustanovitev tako imenovanega sveta visokih komisarjev pod predsedstvom zunanjega ministra v Ilejevi vladi Bombo-ka. Ukaz o ustanovitvi tega sveta je podpisal Kasavabu. Svet 1 »začasnega in tehničnega značaja«, njegova prva naloga pa 1 baje zagotoviti red in mir, vendar je očitno, da je bil ustanovljen z namenom, povzročati do in zagotoviti uspeh akciji K " savubu-Mobutu. tu omejila le na zagotovitev ko-eksistiranja obstoječih grupacij. Prepričan sem, da bi bilo treba na tem zasedanju sprejeti tudi določene splošne direktive, morda v obliki deklaracije Generalne skupščine o naporih in normah, ki so nujno potrebne, da bi odstranili mednarodno napetost, prispevali k napredku miroljub- Lumumba je izjavil, da smatra Mobutujeve akcije za nezakonite, od ZN pa je zahteval, nal mu dajo letalo, da bi potoval V New York na zasedanje Generalne skupščine ter razložil stališča zakonite vlade do krize, ki ie nastala v deželi. Vendar poveljstvo ZN ni ugodilo tej njegovi zahtevi. Temeljni kamni OZN Dne 1. januarja 1942 so predstavnik! 26 dežel protihitlerjev-ske koalicije podpisali Deklaracijo Združenih narodov, upoštevajoč na ta način osnovna načela Atlantske listine in potrjujoč željo, da s skupnimi napori zmagoslavno zaključijo vojno proti silam Osi. Štiri velike sile ZDA, Velika Britanija, Kitajska in ZSSR so objavile 30. oktobra 1943 v Moskvi Deklaracijo o splošni varnosti, v kateri je poudarjena potreba po čim prejšnji ustanovitvi mednarodne organizacije, osnovane po načelih suverenosti in enakosti vseh miroljubnih dežel, na načelih boja za mir in varnost. Prvi načrt take mednarodne organizacije je bil rezultat raz- govorov, ki so jih imeli predstavniki Štirih velikih sil poleti in jeseni 1944. leta v Danbartn Ochsu v ZDA. Na krimski konferenci, ki Je bila od 4. do 11. februarja IMS v Jalti, so sklenili, da skličejo mednarodno konferenco, ki bo izdelala listino Združenih narodov na podlagi predloga iz Danbartn Ochsa, Ta konferenca je bila v San Franciscu od 25. aprila do ZG. junija 1945. Zadnjega dne so P°d' pisali listino ZN, katero je večina dežel članic ratificirala 24. oktobra 1945. Dve leti pozneje so 24. oktober proglasili z resolucijo Generalne skupščine za dan Združenih narodov, ki ga zdaj slavimo po vsem svetu. (Nadaljevanje s 1. strani) bi zaščitili in pomagali težnjam kongoškega ljudstva za ohranitev neodvisnosti in celotnosti dežele. Prav tako se je nujno potrebno lotiti ukrepov, da bi nadaljevali nudenje potrebne ekonomske in tehnične pomoči. Jugoslovanska delegacija bo s svoje strani podprla vse ukrepe, ki bi bili v soglasju s temi cilji. Pomembnost razorožitve kot enega izmed ključnih problemov vojne in miru je splošno priznana. Zavest o tem pa ni realizirana kot nujno potrebna konkretna akcija v dosedanjih poskusih za ureditev tega vprašanja. Tako je prišlo do stanja, da dobiva razorožitev v mednarodnih odnosih posebno mesto, ki ima morda — tako se mi zdi — bolj kritičen pomen kot kdajkoli prej. Zavoljo tega se moramo nujno lotiti srejan j a problema razorožitve. Pri tem moramo imeti neprenehoma v mislih, da se v času, ki teče, neprestano In vse intenzivneje odvija dirka v oboroževanju, katere rezultati nujno otež-kočajo vsak nov ukrep za razorožitev in ga delajo še bolj zamotanega. Iz dneva v dan se pojavljajo vse novejše in nevarnejše vrste orožja, katere je vse teže kontrolirati, širi se krog dežel, Id imajo tako orožje. Če gre torej za razorožitev, je napačno dejati, da se dirka nadaljuje: le-ta se vedno bolj pospešuje, krepi in zaostruje. Kako absurdne obsege zavzema vse hitrejša dirka v oboroževanju in kako negativne so njene posledice za človeštvo, je moč ponazoriti na več načinov, zato tod tega ne nameravam napraviti. Dejstvo pa na primer, da le en -Super-bombnik B 70« stane to-'iko, kolikor je znesek celotne po- moči, ki je bila dana prek Združenih narodov za razvoj premalo razvitih dežel v enem letu, samo po sebi kaže, da moramo nujno zapustiti pot, po kateri zdaj gremo. Gospod predsednik, sedanje tako imenovano ravnotežje v oborožitvi je doseženo na tako visoki in nevarni ravni vojaške tehnike, da pravzaprav vsak dan vse bolj izgublja svoj smisel. To ravnotežje ne prinaša varnosti, kot nas želijo prepričati pristaši take politike. Nasprotno: to se spreminja v stanje popolne negotovosti in neprenehne smrtne nevarnosti za človeštvo. Da bi ustvarili pogoje, v katerih bi lahko imeli napori za dosego razorožitve uspeh, je očitno nujno potrebno, kot sem že dejal, da bi dosegli minimum ugodne atmosfere in najbolj nujno potrebno stopnjo medsebojnega zaupanja. Doslej smo, žal, pogosto šli v obratni smeri. Ne moremo n. pr. predpostaviti, da je moč hkrati tako uspešno voditi razgovore in kršiti suverenost ter narodne meje partnerja v razgovorih, ne glede na to, s kakšnimi motivi bi branili tako negativno prakso. Kot izraz negativnih pogledov tistih, ki se niti v sedanjih pogojih obstajanja raketnega in jedrskega orožja ne morejo odreči potencialni uporabi sile in vojne kot metode za ureditev spornih mednarodnih vprašanj, pa se prav tako srečujemo z različnimi teorijami o možnostih ali celo o nenevarnostih lokalnih vojn. Te teorije se razvijajo kljub nekaj izredno zgovornim izkustvom, ki smo jih glede tega imeli v povojnem obdobju, čeprav bi na osnovi tega moralo biti jasno vsakomur prav nasprotno, to je, da ima pri sodobnih odnosih v svetu vsaka lokalna vojna neizbežno težnjo, da bi se spremenila v splošno. Po našem mnenju vsebuje bistvo miroljubne in aktivne koeksistence pomembne elemente, ki jih,zdaj še nismo splošno sprejeli v mednarodnih odnosih, zaradi česar se na različne načine vse bolj zastrupljajo odnosi med narodi in državami na svetu. Prvo osnovno načelo koeksistence kot jo dojemamo mi, je to da različni družbeni sistemi m smejo biti razlog za vojne spopade in zavora mirnega sodelovanja med državami in narodi Drugo osnovno načelo miroljubni koeksistence je, da bi različni sporne probleme urejali na miren način in da. bi silo. in vojne, izločili iz prakse v mednarodnih odnosih. Tretje osnovno načelo je, da bi spoštovali obveznosti nevmešavanja v notranje zadev«5 drugih narodov in držav in pra vice vsakega naroda, da si sam ureja svoj notranji razvoj in življenje. Na drugi strani je prav tako napačno dojemanje, naj bi koeksistenca pomenila konservira-nje obstoječih odnosov, n. pr. n;i področjih pod kolonialno kontrole in na področjih, kjer so močnejš* in bolj razviti zgradili privilegirane pozicije v slabših in bolj nerazvitih deželah. Tako dojemanji je v očitnem nasprotju z duhom in pomenom koeksistence, ki ne more služiti zaustavljanju zgodovinskih procesov v mednarodnem življenju. Le-ta pa spodbuja in olajšuje te procese, pri čemer ne vodi do vprašanja svetovnega miru, marveč ga še bolj stabilizira. Zavoljo takega našega gledanja na misel koeksistence je za nas nesprejemljiva razlaga, po kateri bi se le-ta v sedanjem sve- nih sosedskih odnosov med državami in da bi vsestransko razvi jali mednarodno sodelovanje. Pred nami, predstavniki velikih in malih dežel, je velika in edinstvena naloga, da s skupnimi napori prispevamo- da bi šli ljudje in napori vsepovsod po svetu naproti bolj vrednemu jutrišnjemu dnevu. V JAPONSKA DEMONSTRACIJE URADNIKOV IN ŠTUDENTOV Državni uradniki so demonstriraU pred rezidenco japonskega premier Ikede in pred vladnim poslopjem ^ htevali višje plače. Po uradnih P0^ ročilih je sodelovalo pri demonstra* cijah okoli 12.000 ljudi; demonstraci" je so potekle brez incidentov. Ko pa so se študentje, člani OT^K nizacije Zenkaguren, skušali pr®*! skupščinskim poslopjem pridružit mirnim demonstracijam državni uradnikov, je prišlo do spopada s P0-'icijo. ZAHODNA NEMČIJA PRERIVANJE V »PRAZNI ČETRTI« Na jugu Arabije se Velika Britanija prepira z velikimi ameriškimi družbami Na nedeljskih volitvah na Švedskem je Socialdemokratska stranka prepričljivo zmagala. Dobila je pet novih mandatov, tako da ima zdaj 116 izmed skupno 232 poslanskih sedežev v parlamentu. Konservativci so izgubili devet poslancev, števio komunističnih poslancev pa se je zvišalo na šest. Ker se socialni demokrati lahko pri urejanju bistvenih vprašanj zanašajo na podporo komunistov, zlasti kadar gre za nevtralno politiko v svetovnih sporih, lahko vlada Ta-ga Erlanderja računa z učinkovito premočjo v parlamentu. FGTB PROTI VLADNI POLITIKI Na sestanku biroja Splošne federacije dela Belgije (FGTB) so sprejeli vrsto sklepov, v katerih protestirajo proti vladni politiki na področjih, za katera so zainteresirani sindikalno organizirani delavci. Socialistični sindikati so predvsem nezadovoljni s sklepom vlade, da bo zmanjšala obseg ponovne zaposlitve nezaposlenih delavcev v posameznih občinah, spričo česar se bo položaj brezposelnih še poslabšal. FGTB posebej opozarja, da ne bo dovolila, da bi vlada s svojo politiko ogrožala socialne pridobitve delavcev in vsilila delavskemu razredu višje davke. Hkrati poudarjajo sindikati, da se bodo borili za popolno zaposlitev ter za gospodarski in socialni napredek. Na jugu Arabije je puščava, imenovana »Prazna četrt«. Tod je začela groziti petrolejska greznica. Iraška vlada namreč vodi že dalj časa razgovore z »državo v državi« — Iraško petrolejsko družbo. V vsem arabskem svetu pa so vedno bolj glasne zahteve za pravičnejšo razdelitev petrolejskih dobičkov. Ta vojna se počasi, vendar gotovo širi v vse skrite kotičke te strašne puščave. Povest o petroleju na tem oddaljenem jugu okrog Jemena in Adena se je začela pred 20 leti, ko je tod major Hamilton (zdaj lord of Belhauen) krepil imperialistične pozicije na nerazmejeni meji proti Jemenu in odkril — petrolej. Dvajset let pozneje je »Petroleum Consentions Limited«, podružnica »Iraške petrolejske družbe«, dobila od angleške oblasti ekskluzivno koncesijo za petrolej v vsem protektoratu. Krona v tem razvoju pa je bil podpis pogodbe med Vzhodhim protektoratom in družbo. Pogodbo so sklenili pod zaščito britanskega guvernerja. Ker Vzhodni protektorat ni bil niti neodvisen niti suveren, so pravzaprav pogodbo podpisali, med Veliko Britanijo in Veliko Britanijo. Kot povrnitev za neomejene pravice v Vzhodnem protektoratu je družba vsako leto plačala 800.000 adenskih šilingov rente; velikanska vsota za siromašne šejke siromašnih plemen na robu »Prazne četrti«. Tisti čas pa so zabeležili tudi precej močno gibanje britanskih čet proti notranjosti protektorata, zgradib pa so tudi strateško cesto Aden—Bejhan (petrolejsko območje). Neusmiljeno so ukrepali proti upornim plemenom, katerim je Saudska Arabija, tako so vsaj trdili britanski funkcionarji v Adenu, dajala materialno pomoč. Istočasno so strokovnjaki ameriškega trusta »Aramco« jeli prodirati vedno globlje proti jugu, iščoč petrolej. Drugi del povesti, ki prav tako dobro osvetljuje politiko petrolejskih trustov, pa pripoveduje: leta 1952 je nemška družba Deli- mann-Bergbau dobila 30-letno koncesijo za petrolej na primorskem območju Tubama v Jemenu s pripombo, da pogodba ni več veljavna, če družba v naslednjih petih letih ne najde petroleja. Družba je večkrat sporočila, da je našla petrolej, vendar ne »v komercialnih količinah«. Zategadelj so brž prekinili pogodbo z nemško družbo, ki jo je zamenjala ameriška »Jemen Development Corporation«. Zanimivo pa je, da so istočasno ZDA ponudile Jemenu tudi manjšo pomoč v okviru Eisenhoiverjeve doktrine. Podobno potezo je napravila ta čas tudi družba »Aramco« v Saudovi Arabiji. Vendar v Jemenu tudi ameriška družba ni imela sreče. »Ni našla« petroleja, in pogodbo so prekinili. Letos spomladi pa se je pojavila nova ameriška družba »Over-seas Investment Corporation«, ki je dobila od jemenskega imama 40-letno petrolejsko koncesijo na skoraj vsenj jemenskem ozemlju in koncesijo za iskanje rud v v vsem Jemenu. Z dobrimi pogoji Jemenu se je družba obvezala, da bo začela takoj delati in da bo v določenem roku potrošila 4 milijone dolarjev. Težko je reči, kako se bodo odvijali odnosi s to družbo, očitno pa je, da se petrolejski trusti mnogo bolj zanimajo za kontrolo petrolejskih izvirov kot pa za proizvodnjo. Arabski jugozahod, naj še tako obljublja petrolej, s tem obljublja tudi spor okoli »črnega zlata«, spor, podoben tistemu na arabskem vzhodu okrog oaze Buraimi. Petrolej in strategija, to sta dva elementarna činitelja, zaradi katerih Velika Britanija tako krčevito drži arabski jug in se upira vsakemu pokretu za emancipacijo. Petrolej na tem območju vodi Veliko Britanijo v prepire z velikimi ameriškimi družbami. Hkrati pa vzporedno raste pokret za neodvisnost na arabskem jugu, ki je že zdavnaj postal skrb številka ena kolonialnih oblasti v Adenu. REFERENDUM O STAVKI V KEMIČNI INDUSTRIJI Ker so se pogajanja v hamMiršri 'semični industriji o višjih mezdah 2»' radi vztrajnega odklonilnega Stališ«^" delodajalcev neuspešno končala, 80 'Menili voditelji sindikata izvesti re" ferendum, na katerem bodo sodelO" vali sindikalno organizirani delavci 300 podjetij, torej skupno okoli ljudi. Delavci zahtevajo predvsem ** 15 odstotkov višje mezde. ITALIJA USPEŠNE STAVKE Po 24-dnevnem vztrajnem boju rudarjev, zaposlenih v rudnikih svinc® in cinka družbe Pertussolla na Sardiniji, so delavci odšli iz rudnikov, ki 80 jih bili zasedli iz protesta proti sklepu uprave, da ne ho zvišala plač. Čeprav še ni dokončnega sporazuma, 80 rudarji prisilili družbo, da je odstavila dosedanjega generalnega direktorja' ki je odklanjal pogajanja s predstavniki delavcev. Menijo, da bo družb3 morala ugoditi še drugim delavskim zahtevam. Uspešno se je končala tudi stavka pristaniških delavcev* v Napoliju, ki Je bil skoraj teden dni v središču pozornosti italijanske javnosti. Delavci 80 uveljavili svoje zahteve po višjih plačah. Mehaniki za-o^en' na italijajiskib železnicah — včlanjeni so v demokr-ščanske sindikate — so nehali delati. Zahtevali so, naj pristojni organi ugo* dijo njihovim predlogom. IZ KONGA Fotoreporter »Pariš Match« Andre Lefebvre je bil priča boja med Lumumbovimi vojaki in pripadniki plemena Bahiba, v katerem je padel ameriški novinar Taylor 2 Hpnryja Taylorja sem srečal • septembra v hotelu r-Mem-v Leopoldvillu. Bil je v . neznanih oseb. Ves čas j. šepal v listnico ter z nje de-na katerih je pisalo: JrenrV Taylor, diplomatski do-Scrips-Howardov časni-Kl koncem, Washington sovjetske ter06 in sindikatov za človeka lovnZa njeS°ve življenjske in de-šarf poS°je4 urejanju vpra-dg J v zvezi z razvojem gospo-Kf3Va obravnavata in skrbita ^unistična partija in sovjet-vh .v^ada za osnovni in pogla-Va ^ te§a vprašanja: za zdra-Uv’ Varne delovne pogoje ter za ®Qb° napredne tehnologije in Rešljive tehnike. Zadoščalo bo, da se nad šestdeset igiJ^^eno-raziskovalnih in pro-j2|j ^ntskih inštitutov ukvarja z ter Iav° napredne tehnologije (jo« ? ustanavijanjem novih ru-in metalurških podjetij. Leil.kovinske besede velikega v s!aa> da bo tehnika zagotovila pog^alizmu higienične delovne rešii ■c*a ko nudjone delavcev da it, Prahu in umazanije, čistih P^Psšda preobrazbo ne-člrn delavnic v čiste in svetle, weka vredne laboratorije, po-vsakdanja resničnost. V r^jetski zvezd so zagotovljeni Pogoji za popolno odpravo J^tokov poškodb pri delu in polnih bolezni. , Pozitivna zakonodaja predvi-?ea’a izdelavo pravil, norm in navo(jiit kj zagotav-3aio pri delu popolno varnost na cSeh stopnjah tehnološkega pro-v^. Zakon strogo določa, da so oaitelji podjetij tudi kazensko govorni za posledice malomar-*ega odnosa do pozitivnih odlo-°q. *n predpisov o delu. sindikati Sovjetske zveze ima- - , Pravico kontrolirati uprave - “Iftij, ali ravnajo v skladu š 1. avdi HTZ ter z določbami za-s. Pa o delovni zaščiti in indu-rioi k4 roedicini. To nadzorno io opravljajo družbeni inšpek-rjb ki jih delavci volijo na skupnem sestanku. Razen tega izvajajo tehnični inšpektorji sindikalnih svetov državno nadzorstvo nad zaščito pri delu HTZ ter imajo pravico dajati upravam podjetij naloge, ki so jih te dolžne izpolnjevati. Sindikalni odbori tovarn in zavodov podpisujejo pri sklepanju kolektivnih pogodb z upravami podjetij tudi posebne sporazume o izboljševanju delovnih pogojev in določajo vsote, potrebne v ta namen. Sindikalni odbori nadzorujejo izvajanje vseh ukrepov za zaščito pri delu in HTZ, ti ukrepi pa so našteti tudi v sporazumu. Vsi delavci, zaposleni v metalurških podjetjih, prejemajo po potrebi delovno obleko po normah, ki jih je določil centralni odbor sindikata. Kovinarji in rudarji dobivajo glede na delovne pogoje razen letnega dopusta, predvidenega v delovni zakonodaji za vse delovne ljudi, vsako leto še dodatni dopust (do šest tednov), ki ga plača podjetje. Pri delu, ki škoduje zdravju, prejemajo delavci brezplačno pol litra mleka po seznamu, ki ga sestavijo tovarniško-zavodski sindikati skupno z upravo podjetja. Sovjetska delovna zakonodaja prepoveduje delo čez uro razen v izjemnih primerih, kot pri odstranjevanju posledic nesreč ali pri zaščiti proti naravnim katastrofam, oziroma kadar bi se zaradi prekinitve začetega dela lahko kvarili stroji in material, vendar tudi to delo čez uro sploh ni dovoljeno bodočim materam, doječim materam in mladini izpod 18 let. V osnovnem zakonu sovjetske države — v ustavi ZSSR — je rečeno, da imajo ženske in moški enako pravico do dela, plače, do- pusta, socialnega zavarovanja in izobrazbe. Zakon prepoveduje zaposlovanje ženske delovne sile pri zelo težavnih, zdravju škodljivih delih. Delavke in name-ščenke dobivajo plačan porodniški dopust na račun sredstev državnega socialnega zavarovanja, in sicer od 112 do 126 dni. Bodočim materam je pred odhodom na porodniški dopust zagotovljeno lažje delo, za katero prejemajo povprečni zaslužek na prejšnjem delovnem mestu. To določilo velja tudi za doječe matere; če zaradi dojenja ne morejo ostati na prejšnjem delovnem mestu, gredo na ustreznejše delo, obdržijo pa prvotno plačo. Nosečim ženam in doječim materam zakon ne dovoljuje nočnega dela, prav tako jih podjetja ne pošiljajo na službena potovanja. Prepovedano je odpuščanje nosečih žensk in neporočenih mater z otroki do starosti enega leta, če skuša uprava podjetja prekiniti takšno delovno razmerje. Zakon prepoveduje zaposlovanje otrok, mladino pa ščiti vr-"'■> "kreoov, ker mladi organizmi še niso dovolj močni. Mladine iz-.K, -a.', ne sprejemajo na delo. Le v izjemnih primerih lahko dovoli sindikat sprejem na delo mladincev izpod starosti 15 let, na primer vajencev, vendar ni dovoljeno zaposlovanje na delovnih mestih, kjer bi bili mladi ljudje izpostavljeni večji nevarnosti. Mlade ljudi do 18. leta sprejemajo na delo le. po zdravniškem pregledu, ki se potem ponavlja vsaj enkrat letno. Mladini do 18. leta prepoveduje zakon delo na podzemeljskih, težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pa tudi čezurno in nočno delo. Delovni dan za mladino je določen takole: do 16. leta štiri ure, od 16 do 18 let pa šest ur, pri čemer prejemajo mladinci prav takšno plačo kot odrasli delavci. Mladina izpod 18 let dobi vsako leto koledarski mesec dni plačanega dopusta, in sicer v poletjih Sovjetska delovna zakonodaja prav tako ščiti delavce in nameščence pred neutemeljenimi odpusti z dela. V primeru neutemeljenega odpusta se delavec vrne na delovno mesto, v primeru upravičene prekinitve dela pa dobi plačo po določenih zakonskih predpisih. Po reorganizaciji upravljanja v industriji in po likvidaciji in- dustrijskih ministrstev je bilo reorganizirano tudi delo. sindikalnih organov. Operativno delo so prevzeli krajevni sindikalni sveti, sindikalni centralni odbori pa so začeli v glavnem urejati vprašanja določene gospodarske panoge. K temu delu so pritegnili znanstveno-raziskovalne in projektantske inštitute. O načelnih vprašanjih določene panoge razpravljajo sindikati na širokih posvetovanjih. Centralni odbor sindikata metalurških delavcev je imel v minulih dveh letih vrsto strokovnih znanstveno-tehničnih konferenc in posvetovanj o izboljševanju delovnih pogojev. Skupno z znanstveno-tehničnim društvom črne metalurgije je pripravil znanstveno-tehnično posvetovanje o organizaciji remontnih del v metalurških pečeh in o delovni zaščiti delavcev z namenom, posplošiti izkušnje pri remontu peči, kar bo znatno izboljšalo delovne pogoje spričo boljše konstrukcije elementov peči in mehanizacije težkih del. Znanstveno-tehnično posvetovanje projektantskih in znar.stveno-razisko-valnih organizacij »O vlogi znan-stveno-raziskovalnih in projektantskih organizacij pri izboljševanju delovnih pogojev delavcev, zaposlenih v metalurgiji« je pripravilo konkretne organizacijsko-tehnične ukrepe. Enaindvajseti kongres KP SZ je pomenil začetek nove razvojne dobe ZSSR, obdobja graditve komunistične družbe. V enodušno sprejeti resoluciji »O kontrolnih številkah gospodarskega razvoja ZSSR 1959—65« so poudarili, da je sprejeti petletni plan uresničenje splošne leninske partijske linije na sedanji razvojni stopnji. Letos marca je CO sindikata skupaj z organi državnega plana ZSSR pripravil vsezvezno posvetovanje delavcev znanstvenoraziskovalnih in projektantskih inštitutov o reorganizaciji dela v inštitutih v skladu s sklepi junijskega plenuma CK KP SZ in o izvajanju del v zvezi z delovnimi pogoji v podjetjih črne in pisane metalurgije. Na posvetovanju so sprejeli sklepe za nadaljnje temeljito izboljševanje delovnih pogojev rudarjev in metalurgov. Nedvomno bo sovjetsko ljudstvo častno izpolnilo veličastne naloge, začrtane za prihodnjo se-demletko, delovni pogoji metalurgov ZSSR pa se bodo še izboljšati. A. RUDNEV Delegaciji V New Yorku pred OZN sta dve delegaciji Konga. Eno je poslala centralna vlada Patricea Lu-mumbe, drugo pa vlada Ilea, ki jo je sestavil nekdanji predsednik Konga Kasavubu. Obe dele-gaciqi, Lumumbova in Kasavubu-jeva, čeprav ne priznata druga druge, sta sklenili in izjavili, da ne priznata sprememb, ki jih je izvršil polkovnik Mobutu. Vsaka zase ima vse pravice, tako vsaj zatrjujeta, da predstavljata Kongo. Medtem pa Varnostni svet in Generalna skupščina ne priznavata niti eni niti drugi pravic, da bi bile predstavnici Konga. Na fotografiji: zgoraj delegacija Kasavubuja, spodaj delegacija predsednika Lumumbe. Protimilitanstične manifesfacii NEW YORK — Naš stalni predstavnik v OZN Vidič v razgovorn * brazilskim delegatom na zadnji seji Varnostnega sveta. Izredno zasedanje OZN o Kongu STW.^,r se Varnostni svet ni mogel azumeti gleae resolucije o Kon-nj,’ y soboto na predlog ZDA skle-ral*, izredno zasedanje Gene- lo«;® skupščine ZN, ki naj bi od- itongošk ”a spijete 14. in 22. ju-sekiJ?r 9- avgusta, od generalnega ciift etar3a pa zahtevajo odločno aK-jo v skladu z določili teh resolucij, Vin rt*da dobila kongoška osrednja pomo^ Pri izpolnjevanju svojih Resolucija poziva Kongožane, na^ po mirni poti uredijo svoje notranje spore, pri čemer jim bodo pomagali predstavniki azijskih in afriških dežel, ki jih je imenoval Posvetovalni komite za Kongo. Prav tako poziva članice ZN, naj nujno pošiljajo prostovoljne prispevke v sklad ZN za Kongo in se vzdržijo sleherne akcije, ki bi kongoško vlado ovirala pri izvajanju oblasti, ter akcije, ki bi mogla izpodkopati ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost Konga. Predlagatelji resolucije me- in sicer v skladu z izvajanjem sklepov Varnostnega sveta. Sovjetska zveza je že sporočila, da bo zahtevala, naj se razprava o Kongu nadaljuje na rednem zasedanju Generalne skupščine, ki se je začelo v torek. No, kako vam je všeč naša lepa zastava?! Ob 21-letnici napada hitlerjevske oživljanja militarizma v Zahodni Nem-Nemčije na Poljsko — 1. sept. 1939 — čiji. so bila po vsej deželi ljudska zboro- Na zborovanju v Gdansku in na vanja proti vojni. Manifestanti so ozkem polotoku Westerplatte blizu te-opozarjali na nevarnost ponovnega ga mesta, kjer so padle prve žrtve druge svetovne vojne, je sodelovalo razen številnih državljanov tudi 82 preživelih branilcev Westerplatta. Nekdanji branitelji so prejeli visoka vojaška odlikovanja. Te dni se je zaključila tudi proslava »Dneva Maidanecka«, po velikosti drugega nemškega koncentracijskega taborišča na Poljskem. V spomin na 300.000 žrtev, ki so jih nacisti postrelili v gozdu blizu taborišča, so odkrili spomenik. Tudi v Zušovskem gozdu pri Helmu, kjer so hitlerjevci postrelili okoli pol milijona ljudi, pred krematorijem pri Blahonji v Šleziji in na drugih krajih so bila spominska zborovanja, na katerih so udeleženci obsodili oboroževanje Zahodne Nemčije in se zavzemali za ohranitev miru. Hudi spoptzdi v McjOTetamp Zadnje dni so bili spopadi v Mavretaniji, zadnji deželi Francosko-afri-ške skupnosti — samostojna bo postala v začetku novembra — hudi spopadi, potem pa so oblasti razglasi e obsedno stanje. Manifestacija proti politiki sedanje vlade so bile v raznih krajih dežele. Med spopadi je bilo 20 smrtnih žrtev, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Francoske čete so uporabile proti demonstrantom tudi tanke. Neposredno r£> teh dogodkih je prišlo do aretacije voditeljev mavre-tanske stranke Nahda, ki je v opoziciji proti sedanji profrancoski vladi. Howard S pr ing: Moj sin, moj sin mmmjj 1 Mjm Cankarjeva založba v Lijih- § ljani nam v svoji zbirki »Svetov- s ni roman« predstavlja roman B angleškega pisatelja s tremi kva- g litetami: z odličnim prevodom = Majde Stanovnik, z nevsiljivo, = sodobno opremo Marjana Vojske g in, kar vsekakor sodi na prvo = mesto, s privlačno vsebino roma- = na, ki ga lahko uvrstimo med g izbrana dela svetovne literature. g| Po romanu je bil narejen tudi g istoimenski film, ki smo ga videli g tudi pri n^as. g Pisateljevo lahkotno- opisovanje temnejših strani člove- s kove notranjosti bralca prizadene. Večno živ problem vzgoje, s ki je mnogokrat dvorezen nož, opisuje avtor v odnosu očeta = do sina. Očetova železna logika — zavoljo tega ker bo imel §§ moj sin več kot sem imel sam, bo od mene boljši in bo v = življenju tudi več dosegel — se neusmiljeno razbije ob mla- § dostni izprijenosti, ki živi v prepričanju, da uspehu v življe- g nju ne botrujeta niti ne poštenost niti ne delo! Tragiko g očetovega spoznanja poglablja primer očeta, v romanu pri- g jatelja glavnega junaka, ki vzgaja svojega otroka s trezno g presojo in z natanko določenim namenom; razumnost nje- || gove vzgoje pa rodi uspeh! Notranje dogajanje je v romanu g oplemeniteno z razmišljajočim opisovanjem zunanjih dogod- g kov, ki se raztezajo od vojne z Buri pa do ponesrečenega g irskega upora in do prvega svetovnega požara. Vase zaverovani Anglež, ki živi le v ozkem družbenem krogu in le zanj, se dokaj pozno zave, da je ob njegovi otoški deželi še nekdo, ki mu je treba prisluhniti: to je Evropa, to je ves svet! Delo se tu m tam približuje avtorjevemu življenjepisu. Utrudljive filozofije ne pozna. Neizprosen v graji, zadržan v hvali, gradi potek svoje pripovedi na resnicah, ki so v primeru duševnega doživljanja občečloveške, v primeru zunanjih dogodkov pa zgodovinska dejstva. Kdorkoli bo knjigo prebral, bo po knjigi spet segel! Obenem pa se mu bo morda vzbudila želja, da spozna še druga dela Howarda Springa, katerega prvenec v prevodu je že našel pot na našo domačo knjižno polico. ktd Janez Bernik v Mali galeriji To pot razstavlja v elegantni Mali galeriji slovenski slikar Janez Bernik (roj. 1933), ki sodi po svojih nespornih slikarskih kvalitetah in s tremi nagradami za svoje delo med najvidnejše predstavnike mladega rodu. V nekem smislu pomeni prav ta njegova mladost prednost: ko smo pred leti opazovali težave, s katerimi so se slikarji starejše generacije odpravljati na pot moderne umetnosti in zapuščali svoj dotedanji privajeni način slikanja — na ljubo novemu — se včasih nismo mogli ubraniti občutka neiskrenosti ob tem naglem preobratu. No, pri Berniku je stvar drugačna, ker je mlad in lahko smatramo, da je ta način zanj nekaj povsem samo po sebi razumljivega — saj je z njim rasel. V sedanji fazi bi ga lahko imenovali pravzaprav kraji- REČAN JE S FRANCETOM BEVKOM PRAV NA DAN, KO JE DOPOLNIL SEDEMDESET LET ŽIVLJENJA, JE DOŽIVETJE. NE SAMO ZAVOLJO SPOŠTOVANJA DO USTVARJALCA. KI POMENI VELIKO IME V ZGODOVINI SLOVENSKIH LJUDI, PAC PA PREDVSEM ZARADI OSVEŽENEGA VPOGLEDA V TA SE ZMEROM SNUJOČI SVET. MOLČE, Z RAHLO UPOGNJENO GLAVO JE SPREJEMAL ČESTITKE IN VSI, KI SO MU STISNILI ROKO, SMO ČUTILI: FRANCE BEVK BO DELAL DO ZADNJEGA DNE SVOJEGA ŽIVLJENJA; NJEGOV DUH IN NJEGOVO TELO SE NISTA PREDALA ČASTITLJIVI STAROSTI, O KATERI PRIČA NJEGOV KRSTNI LIST; VES JE SE POLN NAČRTOV... IN SPOMINJALI SMO SE VSEH NAKLJUČNIH SREČANJ Z NJIM, NA ULICAH, NA PROSLAVAH, NA LITERARNIH VEČERIH — LE KDO BI MU MOGEL PRISODITI LETA, KI JIH ŠTEJE. SEDELI SMO V NJEGOVI DELOVNI SOBI, OBRNJENI S SVETLIM, ŠIROKIM OKNOM PROTI AJDOVŠČINI, TEMU NAJBOLJ ŽIVAHNEMU KRIŽIŠČU SREDI LJUBLJANE. PRISTNI KRAŠKI TERAN, DARILO NARAVNOST IZ KLETI, JE RAZTRGAL SLOVESNO ZAPRTOST IN NAS ZBLIŽAL V RAZGOVORU. POLNE POLICE KNJIG VZDOLŽ STEN, ŠIROKA PISALNA MIZA IN NA VSEH STRANEH CVETJE, ŠOPKI — TO JE BIL DOM FRANCETA BEVKA NA SAM DAN NJEGOVE SEDEMDESETLETNICE. •»VSA TA PROSLAVA ME HOČE SPRAVITI S TIRA,« JE PRIPOVEDOVAL. Z VSEH STRANI SO PRIŠLA VABILA, NOVINARJI SO PRIHAJALI PO INTERVJUJE, TOVARIŠI in Častilci so prinašali čestitke, in BEVK NIKOMUR NE ODREČE, NE ZNA ODRECI, KAJTI SICER BI NE BIL BEVK, TA SVETLI ČLOVEK, Z NASRŠENIMI OBRVMI IN POGLEDOM, KI OSTAJA RESEN, A VSELEJ TOPEL IN RAZUMEVAJOČ. POKAZAL NAM JE ODLIKOVANJE, KI GA JE PREJEL DAN POPREJ. PONOSEN JE NANJ IN NA NJEGOV POMEN, A VSE SE JE ZDELO, DA JE BIL NAJBOLJ VESEL OD VSEGA ŠOPKA, KI SO MU GA S ČESTITKAMI PRINESLI PIONIRJI IZ HIŠE. SLAVLJENEC kamnolom... Samo da te krajine niso krajine običajne vrste z drevjem, kozolcem ali vasjo pod gorami. Bernik jih ne gleda iz običajne oddaljenosti, ampak enkrat skozi mikroskop, drugič zopet iz velike razdalje: recimo s satelita, ki leti nad zemljo. Naslovi teh slik, kjer Bernik učinkovito kombinira plastični reliefni in barvni učinek, bi skoraj koga zavedli v zmoto, da gre za neke vrste geološke študije in preparate: »Magma«, »Ožgana zemlja«, »Ugasla kamenina«, »Kamnolom«... toda ne! Slikar slika obstoj mikro in makrokozma. g kot ga je vse življenje. tegne do konca v umetnosti le človek. Ta ostaja le zanimivejši kot najlepša struktura, ki pa jo ,di gledamo, z vsem priznanjem mojstru — vendar ne predolgo. Prepričan sem, da bo Bernik do tega spoznanja prišel prej ali slej tudi sam. Z znanjem in občutkom, ki ga ima, upravičeno pričakujemo od njega pomembne in^ velike stvari v naši umet- nosti. F. Z. pač pa tudi vplival nanj, se bo- knjige, ki so jim bile trn v peti. v neprestanem strahu pred hiSn® jeval zanj. Bil je umetnik, bil je A kar je bilo najhujše, zaplemba preiskavo; te so bile precej peg0" Pospremil sem ga in navezal pošten do življenja, našel je raz- knjige bi lahko v skrajnem pri- ste. Tudi v tistem polletju, ko sen1 razgovor, ki smo ga bili načeli daljo do snovi in vselej spet od- meni pokopala tudi založbo. Na- pisal knjigo, mi ni bilo prizan®' nekaj poprej ob obloženi mizi v Trival v njej simbole za svoje pisal sem le nekaj novel s koč- seno z brskanjem po moji pisala* njegovi delovni sobi. O sodobni rnisli. Po modi ni hlastal in ni- Ijivo vsebino, a te so izšle v Ju- mizi, a mi rokopisa, ki je leža* tematiki v literarnem pripovedo- koli ni vodil literarne politike, goslaviji pod izmišljenim ime- pred menoj, k sreči niso odneslii vanju ... namenjene uveljavitvi samega se- nom.« preiskovalci pa niso znali jeZ‘" »Sodobnost in aktualnost v li- be: France Bevk je delal, kar sta »Tako do leta osemintrideset?« ka. Zadovoljili so se z izjavo, da Nedvomno: igra se z razumskimi spekul^ijami in mi- | ^liL Potem se j^obrnU protiTe- sl^no^ifneugna^ Prav^zlto^e sem‘odS^da Kr^tokopif vToSčni"^1 shm, da je to njegova šibka točka, ker slikar umetnik le g ^ poudarja, bil vselej klen in resnično sodo- sem 86 odi°c1l1' da odposlal v Ljubljano - seveda ™ veJall Z0ie9a de,la lzkl1ucno r lod*ritjaiv tehniki I A po mojem se moti kdor misli ben. Naj je pisal povesti iz krneč- "aP knJlgo ° naše™ življenju ne šti _J£er^ z roko napisa' ■ daPse bZTZSofeZuSi *eSn življenje, zg0dbe za mladino, ni iZVirnik tek°i Uni«u kar je sodobnega in aktualnega, zgodovrnake poviti novele ro- ^črt, da bi na^sai roman o uso- Mladi dandanes torej sploh n* Tudi preteklost nam lahko marši- mane... Najčisteje pa je njego- di slovenske učiteljske družine, vemo, da je med »biti slovenski kaj pove. Meni so ljube vse knji- nle Privrelo na ki je bi]a eše^na v notra^ književnik« nekoč in »biti sloven- ge ki razgrnejo pred menoj res- dan v Kaplanu Martinu Ceder- njost države To misel gem _ gki knjlževnikl daneg _ neznan' nično, nepotvorjeno življenje, macu. stil> ker sem premalo poznal živ_ ska razlika. Glavne je, da so dobre. A v^ka »To delo vas ohranja sloven- ljenje in razmere> M so jih našli France Bevk ^ je nadaljeval: _ dobra knjiga, ki jo napiše sodob- skl zgodovini, če bi recimo ne na- preseljene!. Tedaj sem se odlo- »Da je bil roman takoj po izidu llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ nik, je tudi sodobna. Ce je piša- pisali ničesar drugega,« sem orne- člli da opišem trpljenje Beneških v Italiji prepovedan, ni nobeno Slovencev, ki so prav tedaj doživ- čudo. A važno je, da’je kljub te' ijali preganjanje slovenščine v mu kakih štiri sto izvodov prišl° cerkvah, kjer je razen v domovih čez mejo, od tega lepo število v še edino imela zatočišče. Za Be- Beneško Slovenijo, kjer je roma*1 neške Slovence je bilo to prega- vzbudil veliko zanimanje. Se med njanje tembolj tragično, ker so osvobodilnim bojem so zahtevah bili po veliki večini lojalni dr- novih dvajset izvodov. Roman j® žavljani.« tudi med Beneškimi Slovenci »In tako je nastala zamisel za morda še najbolj tam Kaplana Martina Čedermaca?« sy°j0 nalogo. In milo mi J sem ga želel vzpodbujati, bržčas bilo, ko so me preteklo nedeljo brez notrebe Novi Gorici med zamejskimi SiO' P venci pozdravili tudi Beneški Slo; »Tako je nastala zamisel za venci in se mi toplo zahvalm Kaplana Martina Čedermaca,« je prav za Kaplana Čedermaca.« spremenil moje vprašanje v pritrdilni stavek, ko ga je ponovil. Nekdo je pretrgal najin raz-»O tem, kako je ta poseg v £°vor, ko je prišel obiskat pisat^ osnovne človeške pravice spreje- ^a' Poslovila sva se, kajti na tes malo ljudstvo in duhovniki, sem nem je bil s časom: še popoldn bil precej dobro poučen. Pesnik tistega dne je imel odpotovati Ivan Trinko, ki sem ga večkrat sv°ie domače kraje, na Primor-obiskal v Vidmu, mi je prizadeto sko- Kajti vsa Primorska je sla-opisoval občutke svojih rojakov. yj^a. z njim veliki dan njegovet,^ Tudi sem za Čedermaca v glav- življenja. A proslave so pomeni skupaj z UNESCO. Pričakujejo, da bo to tekmovanje pritegnilo nem uporabil njegovo vnanjo po- samo intermezzo. Cas za obra-več kot pol milijona fotoamaterjev. dobo. In tudi razvoj narodne za- čun je še daleč, kajti Bevkovo Ob začetku kongresa so v reški Mestni umetniški galeriji otvo- vesti je po njegovih besedah. No, Pero Piže dalje, pisatelj ima se rili tudi VI. bienale črno-bele fotografije, ki ima rang svetovne ti stiki mi seveda niso zadostovali, veliko povedati in svojih načrtov fotografske razstave. Sodeluje 26 držav s 338 razstavljenimi umet- Da naberem potrebno gradivo, ne želi odlagati. Zato je ves v de-niškimi fotografijami. Mednarodna žirija je tudi razdelila nagrade, sem moral v Slovensko Benečijo. ,u m naše čestitke ga spremljajo Jugoslovanska fotografija je bila nagrajena z eno srebrno in dvema Pesnik Trinko mi je dal naslove z iskrenimi željami, da bi izrekel bronastima medaljama, medtem ko so zlate medalje bile podeljene nekaterih kaplanov, ki so bili za- vse. kar izreči želi. fotografijam Avstrije, Finske in Holandske, nesljivi. Takrat bi bil zaman iskal VIKTOR KONJAR Na sliki: Nikola MAKUSlC, Jugoslavija; Perspektiva. Minuli teden je bil v Opatiji VI. kongres Mednarodne federacije za fotografsko umetnost (FIAP). Ta organizacija vključuje danes že 42 držav. V zadnjem času daje ta organizacija tudi dragocen doprinos pri različnih akcijah UNESCO. Foto-kino zveza Jugoslavije je ena izmed organizacij — ustanoviteljic FIAP, zato ji je bila letos tudi zaupana organizacija VI. kongresa. Tu so med drugim razpravljali tudi o načrtu za veliko mednarodno tekmovanje fotoamaterjev na temo »Moja domovina«, ki so ga pripravili laika, ki bi mi lahko postregel podatki. Danes je to druga®6-Največ mi je pomagal vneti & doljub Anton Cuffolo, kaplan Lazah, ki je lani umrl, kakor tudi pesnik Trinko že počiva v svoje*0 rodnem Trčmunu na pobočju Matajurja. Nekateri dogodki v r°' Sredi vseh teh proslav in celo telj res umetnik, bo tudi v sno- nil. »V njem ste posegli v naj- w"naBDdSrSkrivanje Ploven- ^lXZJtftl nočRku Kosemt TNki ob£vnava^ P^flost, bolj aktualno In sodobno dogaja- ^hkateid^mov v samotni cerkvi, gel prepustiti počitku. Ko se je kazal na pereča vprašanja, ki mu- nje v predvojmh letih v svoji hp m,, iih nicn vanilin nn ie bil vmil iz poslopja Ljudske skup- eijo sodobnega človeka. Poglavit- domači pokrajini. Kako je prav- ti,ti ki so aa vaščani onozoriU, ščme — večer poprej — je sedel no je, da je pošten do življenja in zaprav nastala ta knjiga?« da EroziS nevarnost aretacij6 za pisalni stroj in pisal. Čakala Hudi. ki jih opisuje. Pri slikanju „ , * , . . , . , , f nevarnost areiauj so vprašanja, ki so jih bili pri- žMjenja. ki nas obkroža! pa je »2 ^ sem že kdaj pisal,« je in je zato v noči pobegnil skozi \ v L povedal. »Bojim se, da bi se ne okno in po samotah v Videm do P°^bna ^eka razdalja dosnovi, nadškofa. On mi je tudi orisal vela čakal je roman, ki ga pisatelj neki strnjeni krog družbenega Henie nekaterih stanovskih tova- pripravlja. Počitka ni za pisate- dogajanja, da lahko nastane v se- Pa sem ga kljub temu pripra- X, M iTontoam v rom^u. IJa, ki Je vse življenje pisal, da bl zaokrožena umetnina. V hla- v« do tega, <&> pripovedoval. “ 0pl8afn JJ^Tdo- - .Takrat. , ttott »«, obrat. Ž" ST^rt" P^ knjigo za leg umetniškega navdiha daj6 3 3 4 kniSS°> j« bQa v®Hka težava v neko trajno ceno.« Zdaj je za kra- = Ko smo se poslovili, je moral je ^di modi v literaturi odmer- tem) ^ 8em ge morai ^ogibati tek čas pomolčal, nato pa se spe1 g tudi on zdoma. Kot sleherni dan Jeno 10 KratKo življenje. snovem, ki bi obravnavale pereče obrnil proti meni: »O nastanku |§ J® tudi na svoj praznik v pi- Njegov ustvarjalni kažipot, vprašanje naše narodne manjšine romana bi težko vedel še kaj več g samo Društva slovenskih književ- sem pomislil. In njegova pot. Ni v mejah Italije. To ni veljalo sa- povedati, če se nočem na dolg0 H nikov, da bi bil tam, če bi ga kdo bil samo pripovedovalec in fabu- mo zame, marveč tudi za druge razpisati. To, da sem ga spi’va g iskal. list — čeravno tudi to, temveč pisatelje v Slovenskem Primorju, pisal v prvi osebi, a sem nato P*’6' v ob-rau...,, «ra .ra_ ......___ ra— ___________ g France Bevk bo do zadnjega urnetnik, ustvarjalec; ni samo Fašisti so pazili na vsako besedo, šel na tretjo, sem že nekoč P°' narja, slikarja, ki ga zanima zemlja, tabor nomadov, reka, g dne opravljal svoje delo vestno, sledil življenjskemu dogajanju, da bi lahko zaplenili slovenske vedal. Med pisanjem sem žive* Pred novo sezono amaterskih gledaliških uprizoritev — O možnosti sodelovanja gledaliških amaterjev v klubih še vedno premalo razmišljamo — Revija igralskih skupin DPD »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije 1961 bo v Zagorju od 6. do 12. junija — Prva revija mladinske dramatike bo od 15. do 22. maja na Jesenicah ‘kih igralskih skupin in skupin, ki igrajo za otroke ter gostujočih poklicnih gledališč za mladino. Revija naj bi dala priznanje dosedanjim prizadevanjem na tem področju, poživila naj bi zanima- ._ nje za gledališko dejavnost med Nova sezona amaterskih dram- leževe drame v še povsem »krneč- vanskem festivalu. Možnost pred- mladino, vzpodbudila slovenske in klubskih uprizoritev je ki« vasi ljubljanske okolice, kakš- stavitve s klubskim večerom bo dramatike k pisanju odrskih del Pred vrati. Na letnih občnih zbo- no je bilo tisto »kmečko meščan- vsekakor stimulirala pripravo ta- za 0troke in mladino in nudila “h JU P D »Svoboda« in prosvetnih stvo« na odru in kako daleč je bil kih večerov ob najrazličnejših možnost izmenjave izkušenj reži-Pruštev, ki so v teku prav ta me- gledalcem ta prikazani svet me- priložnostih in z najrazličnejših serjem teh skupin. Ob reviji bo Sec, razpravljajo tudi o reperto- ščanstva, pa čeprav njihova vas področij negovanja umetniške be- tudi posvet na temo »Gledališče ?riih dramskih skupin. Tako v leži blizu večjega mesta. Bolj kot sede. in mladina«, kjer naj bi se opre- ^ranjski občini, tako v Zasavju doslej bi morali vzpodbujati ama- Izgleda, da še vedno ni zamr- delila vloga’gledališča pri vzgoji drugod. Klub številnim načel- terje letos tudi k temu, da bi ja živahna debata o tem, ali je mladega rodu. Najboljše predsta-“m in včasih že kar dolgoveznim uprizarjali sodobne slovenske prav zahtevati, da ima možnost ve naj bi se tudi tu izbirale pre-ebatam o klubski dejavnosti, odrske tekste, tako kot tudi Zve- prikaza svoje predstave samo ti- ko občinskih in okrajnih revij, Jub konkretnejšemu razpravlja- za »Svobod« in prosvetnih dru- sfa igralska skupina, ki je v se- kakor velja to načelo za revijo v ‘JU o klubski dejavnosti na letoš- štev stalno vzpodbuja domače av- zoni daia vsaj dve uprizoritvi. Kopru. Skupine naj bi uprizarja-"kh seminarjih Zveze »Svobod« torje z vsakoletnim natečajem. A Delno imajo prav tisti, ki trdijo, le zlasti sodobna mladinska odr-u Prosvetnih društev Slovenije v če jih nihče ne bo uprizarjal, go- da je s pripravo ene uprizoritve ska dela, čeprav seveda možnosti opru, pa vse kaže, da na obč- tovo zanje to ne bo velika vzpod- z amaterji zelo mnogo dela, saj za takšno izbiro niso ravno siiaj-‘‘U zborih manj razpravljajo o buda, saj delo ne zaživi polno na deiaš z njimi počasneje kot s pro- ne. Zamisel o reviji mladinske ^gramih za različne klubske papirju, zaživi šele na odrskih de- fesionalci, pa tudi zaposleni so v dramatike, ki se je porodila na uprizoritve. Le-te res še predstav- skah. Okrajni dramski sosveti bi svojih DOklicih. Zato menijo ti, da letošnji reviji v Kopru, bo torei JU]o novost, novost pa je več ali še vedno lahko pripravili razgo- je bolje na sezono pripraviti eno realizirana, 'kaj vse nam bo od-nanj vedno trd oreh, toda enkrat vore z režiserji, kjer bi se pogo- uprizoritev in to res dobro. Vse- krila pa bodo pokazale tako pri-z« V trelja streti- Letos namreč vonh o repertoarni politiki. Nekaj kakor imajo prav, da je takšna prave nanjo, kot tisti najvišji do-gledališke amaterje ne bo zgolj takšnih razgovorov so že imeli v uprizoritev lahko bolje naštudira- sežki, majske predstave na Jese-•zpodbuda tradicionalna revija mariborskem in ljubljanskem naj boij kvalitetna. In zopet ni- nicah. Bralskih skupin, njej se bo letos okraju. Podobno bi veljalo za majo prav, kajti s tem se skupina Pridružila še revija mladinske programe klubskih uprizoritev, še zapre za celo sezono v ozek krog dramatike, a jubilejno leto — 20. posebej za tiste, ki bodo počastili ljudi, pa tudi tem ljudem postane -Pjetnica revolucije — daje tudi 20. obletnico revolucije. Republi- stVar dolgočasna, saj je znano, da »alike možnosti za razvijanje ška repertoarna komisija obljub- vsako študiranje nekega odrske-■dubskih uprizoritev, pripravo Ija, da bo skupno s Prosvetnim ga deia doseže ob času svoj višek t ... Proslav z uprizoritvenim progra- servisom poizkušala zbrati za te pri amaterjih ki jim je vsako de- no ses.tavih program za novo sejmom, literarne, recitacijske, bral- proslave čim več materiala. Pro- tajlnejše izdelovanje mnogokrat ^ono’ 'e p, časom upravni cd-ne in podobne klubske večere. svetni servis bo izdal nekaj novih bolj v škodo kot v korist. Zahteva ^ D.el.avske .unlvfr.^ev Konjicah dramskih tekstov, primernih za to torej, da mora vsaka skupina, ki po3Vet!1. sejo te.melJ!tl analizi de-® Repertoar poklicnih ele- PTril!k°! med ^imi Jovanoviča prijavi za revijo svojo predstavo, JaTOosti v minulem letu. ■s ... - * V . .. »T.plrrfm« in Korita firahnaria ___________: : ® Nekaj ugotovitev ob prvih letnih občnih zborih v zasavskih »Svobodah« in prosvetnih društvih 0 Programi amaterjev v znamenju kvalitete Vzgojno-izobraževtilno delo ni samo skrb delavskih univerz V zasavskih občinah potekajo prvi letni občni zbori DPD -Svoboda«' in prosvetnih društev. Vse kaže, da bodo društva v začetku oktobra že začela z rednim delom. Medtem ko je bilo v zagorski občini doslej že pet občnih zborov, so v trboveljski občini pravkar končali občne zbore večjih društvenih skupin, v hrastniški občini pa bodo občni zbori v še preostalih septembrskih dneh. 2e dosedanji občni zbori so pokazali nekatere letošnje značilnosti. Tako se zdi, da so vodstva zavrgla letos nekatere stare oblike letnih dogovorov, saj so v preteklosti več ali manj govorili le o doseženih uspehih, skoro nič ali pa zelo malo pa so razpravljali o novih delovnih programih. Letos pa so se na večini letnih občnih zborov pogovarjali o tem, kako bi predvidene programe najbolj kvalitetno realizirali. Pokazala pa se je neka slabost, ki jo velja zabeležiti. Pozabili so namreč na velike možnosti, ki jih imajo za delo v klubih. Čeprav vodstva vedo, da lahko dobe za takšno delo veliko pomoč od ljubljanskega Prosvetnega servisa (poljudna S. G. ES LEPI USPEHI Da bi lahko kar najbolj smotr- daliških hiš ne more biti za amaterje edino merilo Pretekli teden se je sestal republiški dramski sosvet, ki je oce-Pil letošnje naloge gledaliških amaterjev. In ker smo že pri re-rePertoarjih, ostanimo trenutek pri Pjih. V pretekli sezoni smo lahko »Lekcijo« in Borisa Grabnarja v sezoni imeti vsaj dve uprizo- Na poljudnoznanstvenem sek-»Mimo načrta«. ritvi (lahko je ena klubska) torej torju izobraževanja je v minulem vendarle teži za tem, da bi bila letu zelo uspela šola za starše. Zlatega reza med kvali- revija tudi prerez dela amaterjev Čeprav se je začela nekam kasno, teto in kvnntltofn nnri- v njihovi okolici, kajti predvsem je prirediteljem vendarle uspelo . , •.( zaradi tega je njihova dejavnost, pripraviti 10 predavanj najbolj zoritev pri amaterjih ne a ne zaradi revije. Morda lani znanih pedagoških delavcev iz bomo nikoli našli *....................... " n. pr. stražiška »Svoboda«, ki je Ljubljane, Maribora in Celja. __________________ _____ Revija dramskih sekcij DPD uprizorila »Ano Frank« (a samo Na področju strokovnega iz- 2 njimi bili kar zadovoljni. Naše »Svobod« in nrosvetnih društev "J0' tega ,ni mogla do kraja doje- obraževanja je konjiška Delavska ‘materske skupine igrajo reper- 1961 bo v Zagorju ocb6. do 12. ju- ti> sai kljub temu, da je bila to univerza pripravila tečaj za kva- najboljša predstava na okrajni re- Hfikacijo za delavce podjetja viji, ni bila prikazana v Kopru. KONUS. Poseben strokovni tečaj Toda pokazalo se ije, da n. pr. le- je univerza pripravila tudi za de- tos skupine v mariborskem okra- lavke in delavce podjetja KRO- ju, ki so doslej uprizarjale v se- JAŽTVO, pripravila pa tudi dva zoni le eno delo, hočejo letos knjigovodska tečaja, in sicer za- uprizoriti že kar tri dela. Zlatega reza med kvaliteto in kvantiteto gledališke amaterske dejavnosti pa kot kaže ne bomo mogli nikoli najti, saj bi radi, da bi bile predstave najboljše in da bi bilo kar največ uprizoritev, a temu se enako zadostiti ne da. četnega in nadaljevalnega. V podjetjih KOSTROJ in KONUS pa je univerza pripravila tudi dva tečaja angleškega jezika. Ob pomoči občinskega komiteja ZK je univerza pripravila politično šolo, ki jo je obiskovalo 28 slušateljev, za člane delavskih svetov in upravnih odborov pa ® Realizirana bo zamisel je univerza pripravila številna revije mladinske drama- predavanja o delavskem samo-... J upravljanju. Nasploh pa moramo “K® reči, da je bilo izobraževanje zelo Od 15. do 22. maja bo na Jese- živahno prav na idejno-politič-nicah Revija mladinske dramati- nem in družbeno-ekonomskem ke, revije predstav mladinskih sektorju. L. V. predavanja, zbrana v zbirki »Umetnost in kultura«, opremljena z diapozitivi in magnetofonskimi posnetki) in so jih občinski sveti »Svobod« tudi napotili tja, da bi si izbrali kar jim pač pri njihovem delu lahko koristi, tega društva doslej niso storila. Druga slabost zopet se je pokazala v nepravilnem mišljenju, češ da z ustanovitvijo delavskih univerz odpade z njihovih ramen vsa skrb in odgovornost za izobraževanje članstva in ostalih prebivalcev s predela, na katerem njihovo društvo deluje. Na vasi bo prosvetno društvo še vedno moralo biti prva vez z delavsko univerzo in če upravna vodstva društev ne bodo znala sama poiskati poti za sodelovanje z delavskimi univerzami, le-te same še dolgo ne bodo kos organizirati vzgojnega dela na tem področju. Na sedanjih občnih zborih pa so izostali programi dela s tega področja, a utemeljitev za to pomanjkljivost je bila kaj kratka, češ, saj se z vzgojno-izobraževalnim delom mora itak ukvarjati delavska univerza. Res je sicer, da bodo delavske univerze lahko v močno oporo prosvetnim društvom pri organiziranju vzgojno-izobraževalnega dela, zlasti na vasi, toda s tem ni v ničemer zmanjšana skrb prosvetnih društev samih za to, da bodo njihovi člani in prebivalci njihovega okoliša možnost za to vzgojo dejansko dobili, pa naj bo od tu ali tam. Važen je rezultat, tega pa ni mogoče doseči le s tem, da nekaj sprevržeš s svojih ramen na druga Delati bi morali z roko v roki. Zelo dobri pa so letošnji programi dela na amaterskem področju. Čuti se prizadevanje društev, da bi izvrgli v ropotarnico vso odrsko navlako, da bi pevskim zborom in instrumentalnim skupinam nabavili sodobnejše skladbe. Društva so letos sprejela tudi podrobnejše načrte za organizacijo kulturnb-zabavnega življenja, kar je vsekakor že nek odraz prve okrajne kulturno-zabavne revije, ki je bila ob koncu pretekle sezone v novem zagorskem Domu kulture. * 1 Prosvetni servis je prišel do novega ciklostila. Sodobni stroj omc-8oča tudi barvni tisk, tako da je edaj dobil Prosvetni servis tudi 'Materialno osnovo za svojo založniško dejavnost. Ker ni odvisen tiskarn, lahko sedaj izdaja tako rekoč nemoteno pa tudi stroški 6> s tem cena posameznih publikacij so znatno nižji, kot če bi jih tiskale tiskarne toar, ki je tudi repertoar poklic- nija. Revija bo na odru novega h^h gledališč. Tako smo lahko na Doma kulture, torej končno en-rcviji v Kopru videli kar šest krat na odru, ki je tudi tehnično odrskih del, ki jih je uprizorila popolnoma urejen. Revija bo po-Maša osrednja gledališka hiša svečena 20. obletnici revolucije in SNG Drarna, a tudi ostala štiri bo istočasno tudi naša priprava na dola so že uprizorila druga po- jugoslovanski gledališki amaterski klicna slovenska gledališča. Pri- festival, ki bo koncem novembra ‘11 smo torej do nekega vrha. To- 1961 v Beogradu. Nastopajoče da ali je ta vrh res lahko vedno skupine naj bi se predstavile z tudi za amaterje resnični vrh? domačo dramo, primerno za to Dejstvo, da tudi sicer amaterske proslavo ali domačo dramo, ki je igralske skupine v veliki meri nastala v letih od 1959—61, lahko uprizarjajo odrska dela, ki so bi- z domačo ali tujo dramo živečega la uprizorjena tudi v poklicnih avtorja z aktualno vsebino, lahko gledališčih, še ne govori vedno z domačo ali tujo dramo iz klasič-Mjim v prid. Igrati bi morali pred- nega repertoarja, ki pa bo zreži-Vsem to, kar je tudi v skladu z rana na nov in zanimiv način, Mjiho'£mi igralskimi zmožnostmi lahko pa se predstavijo tudi s In kar končno je v skladu tudi z klubskim večerom poezije ali nkoljem, za katero delo uprizar- proze. Izbor enega izmed naštejmo. Spominjam se, kako smešno tih del jim namreč daje tudi Je izzvenela uprizoritev neke Kr- možnost sodelovanja na jugoslo- Pred dnevi so poslednje izpitne komisije izrekle svoj da ali ne. In letos so se že drugič odprla vrata naše najvišje znanstveno pedagoške ustanove tudi tistim, ki jim je bil do nedavnega študij na univerzi samo velika tiha želja. Že sama primerjava med številom letošnjih prijavljencev za sprejemne izpite — letos so ljubljanske fakultete sprejele 531 prijavnic, v minulem letu pa le 382, to se pravi, da je število naraslo za 39 odstotkov — zgovorno priča, da je želja po študiju v resnici velika, pa čeprav moramo upoštevati tudi dejstvo, da je letošnje število prijavnic večje že zaradi tega, ker so sprejemni izpiti na ljubljanskih fakultetah nekoliko lažji in se je zato prijavilo precej kandidatov iz drugih republik. Zelo zgovorna je tudi primerjava števila prijavljenih kandidatov glede na njihovo dosedanjo izobrazbo: Po 3. čl. Odloka o razpisih in pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in umetniške akademije, ki dovoljuje študij na univerzi vsem, ki so končali strokovno šolo s praktičnim poukom, vajensko šolo ali vojaško šolo za aktivne podoficirje ali vojaške uslužbence, se je prijavilo za sprejemni izpit 203'kandidatov. Po 5. členu' omenjenega odloka, ki pravi, da se lahko vpišejo na univerzo tudi državljani, ki sicer nimajo popolne srednješolske izobrazbe, so pa bili vsaj štiri leta na uspešnem praktičnem delu v gospodarstvu ali pa so delali pri državnih organih, zavodih ali družbenih organiza-: cijah, pa se je prijavilo 323 kandidatov. Interes za študij na univerzi in visokih šolah je torej večji pri ljudeh iz prakse, njim je bil navsezadnje prvenstveno namenjen ta odlok, zlasti zanje so zaintere- sirane fakultete in univerze. Prav ti študenti bodo namreč lahko spremenili dosedanjo strukturo slušateljev na fakultetah, njihove praktične izkušnje bodo dragocene tako na strokovnem področju kot na področju družbenega življenja, samoupravljanja ... Za katere fakultete je bilo med kandidati največ zanimanja, lahko razberemo iz prijavnic. Na filozofsko fakulteto se je prijavilo po 3. členu 10 kandidatov, po 5. členu pa 14, na naravoslovno trije kandidati po 5. členu, na pravno 91 po tretjem in 256 po petem členu, na ekonomsko 19 oziroma 20. Na medicini je število sorazmerno nizko, 1 kandidat po 3. členu in 2 po 5. členu, na stomatologiji pa trije kandidati po 5. členu. Na oddelek za arhitekturo se je prijavil 1 kandidat po 3. členu, na geodezijo trije prav tako po tem členu. Na elektrotehniki so prejeli 28 prijavnic kandidatov po 3. členu in 4 po 5. členu, na strojništvu 51 po tretjem in 4 po 5. členu in na metalurgiji 1 po tretjem členu. Na fakulteto za tekstilologijo se je prijavil 1 kandidat po petem členu, na tehnično fiziko trije po tretjem in 1 po petem členu, na agronomijo 5 po petem, na gozdarstvo 8 po petem in na veterino 2 kandidata prav tako po petem členu. Izpitni programi so bili v letošnjem letu enaki lanskim, z izjemo nekaterih tehniških fakultet, ki so v izpitni program vključile še nekaj matematike. Tudi o kriterijih bi morali reči, da so ostali pravzaprav enaki lanskim, da so se morda le malenkostno poostrili. Uspeh pa je naslednji: od 531 kandidatov je uspešno opravilo sprejemni izpit 121 prijavljencev ali 22,7 odstotka. V primerjavi z minulim letom je uspeh nekoliko slabši, saj je lansko leto uspešno opravilo izpit 108 kandidatov izmed 382 prijavljenih ali v procentih povedano 28,2 odstotka. Kaj je vzrok temu slabšemu uspehu, je še preuranjeno reči, saj izpitne komisije še niso povedale svojih vtisov, vendar je moč že sedaj sklepati, da je večina prijavljencev jemala priprave na izpite precej neresno, da so se tisti najresnejši kandidati odločili za študij na univerzi že minulo leto, da je bilo še vedno precej zanašanja na popustljivost izpitnih komisij, ki pa so prav zaradi tega letos malce poostrile svoje kriterije. Po 3. členu Odloka o razpisih in pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in akademije, je uspešno opravilo sprejemni izpit 45 kandidatov ali 21,1 odstotka, po 5. členu pa 76 kandidatov ali 23,5 odstotka Čeprav razlika ni kdo ve kako velika, vendarle lahko rečemo, da so se tisti iz prakse resneje pripravili na izpite, da jim že praksa sama daje več možnosti za uspešen študij kot pa onim z nižjimi strokovnimi šolami, ki jim že zastareli učni programi drobijo in zožujejo obzorje ter njihovo strokovno usposobljenost Na posameznih fakultetah pa so bili uspehi naslednji: na filozofski fakulteti je uspešno opravilo sprejemni izpit 7 kandidatov, dva sta padla, drugi pa so bili odklonjeni ali so sami odstopili. Na naravoslovni fakulteti je 1 kandidat opravil izpit, dva sta padla, na pravni fakulteti jih je naredilo 73, padlo 207, na ekonomski fakulteti jih je naredilo 12, padlo 7, na medicini je napravil izpit 1 kandidat, dva sta padla, na stomatologiji prav tako 1 naredil in dva padla. Na geodeziji je 1 kandidat izpit napravil, dva sta padla, na elektrotehniki je naredilo izpit 6 kandidatov, padlo jih je 11, na strojnem oddelku pa je naredilo sprejemni izpit 7 kandidatov, medtem ko jih je 32 padlo. Na metalurgiji in fakulteti za tekstilologijo ni nihče napravil sprejemnega izpita. Na tehnični fiziki sta dva kandidata napravila izpit, dva sta padla, na agronomiji trije naredili, drugi so odstopili, na gozdarstvu šest naredilo, eden padel in na veterini 1 naredil in 1 kandidat odstopih Torej toliko o letošnjih • sprejemnih izpitih in uspehih Pravzaprav še nekaj, še refren, ki je enak lanskemu: priprave na sprejemne izpite bodo morale biti veliko bolj sistematične kot doslej, doba pripravljalnih tečajev pa se bo morala podaljšati na eno leto. s. B. r - O G A ■ nesreč Kdor potuje z vlaki, kdo ne pozna ljudi v rdečih kapah? Vsakdo ve, da se vlak ne ho premaknil s postaje, dokler se ne bo pojavil na peronu mož z rdečo kapo. In šele ko dvigne svojo palico, zaškripljejo kolesa. Vendar, na koščku proge Beograd—Sarajevo, na postajah od Doboja do Maglaja, zaman iščeš moža v rdeči kapi. Ce je še katera izmed teh kap ostala na kateri izmed teh postaj, potem visi obešena na klinu, obsojena, da jo prekrije prah. Takoj po vojni je nagli razvoj tuz-lanskega rudarskega bazena, železarne Zenice in vrste večjih in manjših industrijskih podjetij v Bosni tako zelo obremenil ozkotirno progo, da je bilo treba misliti o novi komunikaciji. 2e leta 1947 je bila med Samcem in Sarajevom zgrajena normalnotirna proga. Toda rudniki in industrija so kmalu preveč obremenili tudi to. Ker železnica ni mogla pravočasno prepeljati rudnin in industrijskega blaga in so cele kompozicije vlakov tičale na postajah, je iz dneva v dan naraščala gospodarska škoda. Rešitev je bila samo v tem, da se poveča zmogljivost proge na tej relaciji. To pa bi bilo moč samo v primeru, da bi se poleg starega zgradil še nov tir. O tem so nekateri že začeli razmišljati, čeprav je bilo vsem jasno, da bi taka rešitev terjala ogromna finančna sredstva. Tu pa je priskočil na pomoč napredek znanosti in tehnike. Približno v istem času se je začela elektronika vedno bolj razvijati in uvajali so jo na najrazličnejša področja. Nekatere elektronske naprave so začele uporabljati tudi železnice, zlasti tiste za elektronsko vodenje vlakov. Naši strokovnjaki so proučili te nove tehnične naprave in prišli do spoznanja, da bi bil tak elektronski sistem primeren tudi za naše razmere. Tako bi se po predvidevanjih strokovnjakov z uvedbo elektronskega sistema vodenja vlakov na relaciji od Doboja do Zenice, to je na razdalji 100 km, kjer je bila največja obremenitev proge, povečala zmogljivost proge za celih 54 “/o. Prednost uvedbe elektronskih naprav pa bi bila predvsem v tem, ker bi na isti progi lahko hkrati vozilo tudi več vlakov. Dva, trije, celo štirje vlaki bi lahko vozili med dvema postajama. Razlogi so bili več kot tehtni in podpisan je bil sporazum s švedsko tovarno Brik-son, da izdela za nas elektronske naprave, ki so v celoti že postavljene na relaciji od Doboja do Maglaja in posamezno celo do Zenice. Čeprav je bilo osnovno hotenje povečati zmogljivost proge, vendar to ni bila edina prednost elektronskega sistema vodenja vlakov. Za izgradnjo dodatnega'tira bi namreč potrebovali številno delovno silo, kar pa sploh ni moč primerjati s številom ljudi, ki so montirali elektronske naprave. Tudi čas je bil veliko krajši. Uvedba elektronskega sistema pa je bila sedemkrat manjša od stroškov, če bi gradili še en tir. Vendar je poleg vseh prednosti morebiti še največja ta, da elektronske naprave onemogočajo vsako nesrečo, ki bi jo povzročila pozabljivost ali neprevidnost prometnega osebja. Elektronsko vodenje vlakov upravljajo z enega prostora. Za vse delo je potreben en sam človek. Le-ta sedi za mizo, na kateri je tastatura z desetimi gumbi — šest s številkami in štiri s črkami. Samo s pomočjo teh desetih gumbov obvlada 100 km dolgo progo in desetine žek:zniških postaj. Zadostuje samo pritisk na enega od gumbov, pa vlak odpelje iz postaje, zapelje vanjo ali pa se ustavi na odprti progi. V tem prostoru je še plošča, dolga pet metrov in široka nekaj desetin centimetrov. Na njej je shema cele proge od Doboja do Zenice. Zeleni, rumeni in rdeči signali — krogi, puščice, kvadrati in kontrolne luči — se občasno prižigajo in ugašajo. Zadostuje samo bežen pogled na ploščo, pa že izkušeno oko dispečerja ugotovi vse, kar se dogaja na progi. Celotna proga je razdeljena na odseke v dolžini od 1500 do 2050 m, kar je pač odvisno od oblikovanosti površine in razdalje med posameznimi postajami. Ko pripelje vlak na enega izmed teh odsekov, se prižge rumena lučka, to pomeni, da je ta del proge zdaj zaseden. Luč ugasne, ko vlak zapusti ta odsek in prižge se luč na drugem odseku, kamor je zdaj že vlak pripeljal. Istočasno tudi signali na progi opozorijo vlakovodjo, da je prehod na prihodnji odsek proge prost oziroma zaseden. Posebna naprava tudi omogoča, da se zapornice avtomatično spuste, ko se vlak približa mestu, kjer cesta prečka progo. Ko pa zadnji vagon zapusti križišče, se zapornice spet avtomatično dvignejo. Tudi vstop na postaje od Doboja do Maglaja urejajo iz centrale. Niti kretničarjev ne potrebujejo več. Povsem zadostuje, da dispečer pritisne na gumb in tako napoti vlak na zaželeni tir. Kretnice pa imajo še eno napravo. Doslej so namreč v zimskih mesecih _ na najrazličnejše načine ogrevali kretnice, da ne bi zamrznile, zdaj pa zadostuje, da v komandni postaji pritisneš na gumb in posebna aparatura jih začne ogrevati. Podobno je z lučmi, ki osvetljujejo kretnice, zdaj jih namreč priži- K čim hitrejšemu tehničnemu izobraževanju našega proizvajalca nedvomno mnogo doprinaša že na začetku svoje poti nov način strokovnega izobraževanja delavcev. Glejte, kaj je zabeležil naš fotoreporter! Julka Grosman, nekvalificirana delavka iz Telekomunikacij v Ljubljani, je imela že od nekdaj veselje do radio-tehničnega poklica. In zdaj se je v dveh mesecih priučila in opravlja popravila televizijskih sprejemnikov prav tako dobro kot vsak kvalificiran delavec. gajo in ugašajo samo s pritiskom na gumb v centralni komandni postaji. 2e prej je bilo povedano, da taka naprava zagotavlja popolnoma varno vožnjo. To pa zato, ker vsaka komanda pride samo s centrale, kjer ima dežurni dispečer absolutni pregled nad progo-Toda kljub temu bi se lahko primerilo, da bi dispečer pritisnil na napačen gumb ali pa bi izdal napačno komando zaradi kakršnega koli vzroka. Toda tudi v tem primeru ne more priti do nesreče. Tako na primer v primeru, da je dal dispečer komando vlaku, naj zapelje na zaseden tir, alarmni zvonec v tistem trenutku zazvoni in ooozori na napako. Toda tudi brez ozira na alarm ta napačna komanda na tiru sploh ni mogla biti sprejeta, kajti predčasno je bila odposlana komanda s pomočjo elektronskih impulzov ter tako zablokirala progo. Proga si »zapomni«, da je na njej vlak in ne sprejme druge komande vse dokler ne zapelje vlak na drugi odsek. Povedali smo že, da upravljajo nad celo progo z ene stavbe v Doboju. Razen centralne komandne postaje ima tu vsaka postaja, ki je vključena v ta sistem, še posebno krajevno komandno NAŠ FOTO TEOAJ P illl!lllllll!llll!!lll!!l!lllllllllllllllllllllllllll!llll>l!lllllllllllllllilll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!lllllllll>ll!lll!llll>llllll>IIIIIIIIIIII^^IU^IIIII!IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIinilll!jn »Zadnjič sem ti obljubil, da ti bom tokrat predstavil obe perspektivi — ptičjo in žabjo — kot uporaben način fotografiranja. Sam si se lahko prepričal na slikah, da tokrat nisem šel v skrajnost pri odmerjanju zornih kotov, zato tudi objekta na slikah nista izmaličena.« »V katerem primeru pa mi priporočaš oba omenjena zorna kota?« »Če hočeš dobiti na sliki občutek globine ali višine, tedaj ti ne priporočam žabje perspektive, temveč rah, lo ptičjo. Tudi žabja perspektiva pa lahko včasih ustvarja zelo učinkovito kompozicijo, kjer je v ozadju velika površina neba, vendar tudi v tem primeru ne bi zahajal v per- Kupil sem si - fotoaparat spektivične skrajnosti. Predvsem pa se pri fotografiranju izogibaj tistih zornih kotov, kjer bi črta obzorja rezala sliko v dve enaki polovici. Taka kompozicija ni učinkovita, zato ti priporočam, da raje postaviš črto obzorja bliže spodnjemu oziroma zgornjemu robu, pač glede na poudarek, ki ga hočeš dati tlom ali nebu.« »Sicer pa, kot v vseh dosedanjih primerih, te bo tudi tokrat najbolje poučila lastna praksa.« »Mislim, da sem ti v teh nekaj osnovnih načelih fotografije utrl pot v tehniko fotografiranja. Vsega seveda ni bilo moč povedati, kajti teorija fotografiranja je vse preveč obširna. Pot tvojih nadaljnjih uspehov pa vodi skozi trdo šolo, sistematično učenje in postopno oblikovanje kritičnega doživljanja narave, samostojnega ocenjevanja njenih vrednot. Stvar je namreč v tem, da v fotografiji ni tehnika vse, pa čeprav je tudi odločilna, kajti poleg mehaničnega dela je le duhovno delo tisto, ki zagotavlja uspelo stvaritev. Za sedaj sicer prekinjamo naš fo-toamaterski tečaj, želimo pa, da bi stik med nami še vedno ostal, če se boš kdaj srečal s problemi pri tvojem fotografiranju In si jih sam ne bi mogel razložiti, napiši nam pismo in rade volje ti bomo pomagali z nasvetom. Prepričan sem, da boš tudi ti ustvaril sčasoma dobre slike, ki jih boš vesel, spomni se tedaj tudi na nas in nam katero izmed njih pošlji, da je bomo tudi mi veseli. Z veseljem jo bomo objavili v našem listu.« I OD TOD IN TAM • GRADITEV PAPIRNICE NA AJ>* HU.II SE BLIŽA KONCU ., Letos marca so začeli graditi ^ Adi Huji v Beogradu tovarno P»P ja. Glavna tovarniška dvorana ^ 3600 kvadratnih ■»etrov površine. S lerija pa 3000 kvadratnih metr • Bazen tega gradijo kotlarno, sk šče surovin in 64 m visok dimnik-Rok za zaključek gradbenih d® je letošnji september. Vse kaže, bo delo pravočasno opravljeno. Vse tovarniške naprave ležijo 1,5 m debeli peščeni plasti. V cel . so nasuli okoli četrt milijona ^ kov peska, s čimer so sanirali m naprav. . V novo papirnico že Prib^*7 stroji, montaža se bo kmalu zače Trajala bo šest mesecev. Proizvoda) bo stekla prihodnje ieto. Tovarna proizvedla okoli 12 ton papirja dan. _ Prihodnje leto bodo zgradU1 Adi Huji tovarno brusov, proučuj®! pa tudi možnosti za nekaj sorodnn1 industrijskih podjetij. 0 NAJMANJŠI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Anglež Charles Wilson Je lzrf®!u televizijski sprejemnik, ki je dosl J najmanjši aparat svoje vrste, na sprejemniku Je širok komaj centimetra, vendar so slike jasne-Prenaša na vseh kanalih in torej ** zaostaja za običajnimi televizijsKn*11 sprejemniki. • NOVA ZRAČNA ČRPALKA Servisne postaje vzdolž nem^fc* cest so dobile nove zračne ČrpalK^’ ki tlačijo zrak v dve zračnici hkrati* Koristna posledica: v obeh avtomO* bilskih kolesih enak pritisk. D PRITLIKAVI »FICKO-Italijanska tovarna avtomobil0^ »Fiat-« je dala na trg nov tip mobila »Fiat-500«, vozilo s štirimi deži in s prostorom za prtljago. Za ^ nja sedeža je mogoče zložiti. DVOC' lindrični motor ima 17,5 KM in je zadnjem delu avtomobila. # PLASTIČNI ZIMSKI BAZ EP* Na mednarodnem velesejmu y Frankfurtu so razstavili nov plastični zimski bazen. Postaviti ga je mogoče kamorkoli in se kopati v njem tudi pozimi. Pokriva ga plastična streha, ki ohranja notranjo toploto tudi v najhujšem mrazu. # TELEVIZIJA V GLEDALIŠČU Pariško narodno gledališče je uvedlo novost, ki naj bi pomagala zakasnelim obiskovalcem. Gledalca, ^i zamudi začetek predstave, pelje biljeter v nekakšno okrepčevalnico, kjer lahko po televiziji spremlja predstavo do prihodnjega odmora. v_____________________________________' postajo. Le-ta je namenjena upravlja' nju prometa na postaji. Zato tudi mora ta komandna postaja dobiti telefoničr® potrdilo s centralne komande, če žen spremeniti situacijo na svojih tirih. * tem primeru dispečer v centralni Ko-J^bezni kopalci ležali nepre-“'ifino kot kuščarji in nastav-vlali svoja porjavela telesa vro-žarkom. S trenerjem sva v ^nčnatem gozdičku ob tovarni ^clamaris« poiskala klopco, nogah pa se je zleknil volč-lak »-Hoby" ki je samo Od časa a<> časa dvignil glavo, da se t^epriča, če je vse v redu. “Morda bi začela kar z zgo-a°vino? Da bo šlo vse po vrsti," s6m predlagal. Tradicija veslaškega športa v Izoli res ni kar tako. Pred y°jno so bili tu veslači, ki jih •te Poznal ves svet. Četverec je Prinesel domov štiri naslove evropskih prvakov, enkrat pa Sflo zlato olimpijsko kolajno. je bilo med leti 1927-1935. p° osvoboditvi je kvaliteta še P^kaj let živela na rovaš tradi-potem pa je vse zaspalo. Nekdanji asi so ostareli. Mlši-caste, žuljave roke niso več zagabile za vesla. “Okoli leta 1953," je nadaljeval pripovedovanje trener Bla-“^a, »smo začeli počasi, prav S?časi graditi vse na novo. garalo se nas je nekaj, ki nismo L1 °gli križetn rok gledati mrtvi-a- Iii _ tako smo spet začeli ustvarjati novo generacijo veslačev. Iz mladine seveda." »-Kako pa to, da ste uspeli ravno z veslanjem? In kako ste se lotili svojega dela," me je Sanimalo. “Saj sem povedal," je odvrnil tovariš Blazina. “V odboru imamo več ljudi, ki bi dali vse ?a veslanje. Tu je predsednik Franc Tomšič, tajnik Franjo firher, pa trenerji Jože Cilenšek, Bruno Kovačič in jaz. Pol- razumevanje za naše potrebe *ma tudi direktor tovarne »Delamaris«, tovariš Franc Karo, in se nekateri tovariši na občini. ■N0, vprašate, kako smo se lotili svojega dela? Hm, v Izoli je dovolj krepkih fantov in deklet. Fo osvoboditvi, ko so nekateri Italijani odhajali čez mejo, je Pilo tu dela več kot dovolj. Pri-pli so mladi delavci iz vseh krajev — iz Istre, iz Štajerske, Gorenjske ..." Potem je začel pripovedovati ? veslačicah četverca, ki so bile letos na evropskem prvenstvu v Londonu. Še pred nekaj leti mlade delavke v zaboj arni tovarne »Delamaris« niso vedele, paj je veslanje. Nekega dne pa ie zdaj ta, zdaj ona poprijela za veslo. »To so sama močna, * ; 'i jKjI 4 Trener Miran Blazina s svojim četveronogim prijateljem Ho-byjem ji je komaj 20 let. Toda Libera Bernetič iz Izole in Mira Ipsa iz Fontane pri Vrsarju sta še leto dni mlajši. »Benjamin« pa* je seveda Milka Slamič iz Nove Gorice. Stara je šele 18 let, vesla pa že tri leta. »Na evropskem prvenstvu v Londonu so bila naša dekleta najmlajša ekipa,« je nadaljeval tovariš Blazina. »Povprečna starost veslačic v Londonu je bila 28 let. Kot vidite, so pred našimi dekleti še dolga pot in velike možnosti razvoja.« Potem sva napeljala pogovor na London. »Škoda, da so mo- Sestorica mladih veslačev iz Izole: Zorko Tul}, Ivan Levac, Slanico Hočevar, Zorko Dež jot, Ivan Dudine in Ivan Tulj rale naše tekmovalke na pot brez svojega čolna,« je pojasnjeval trener Blazina. »Nastopile so v izposojenem. Veslaška zveza Jugoslavije ni imela denarja za prevoz čolna v London. Seveda tujega čolna niso bile vajene. Vrh tega jih je nekoliko zdelala trema, saj so bile prvič na tako velikem tekmovanju. Kljub temu so med 8 ekipami zasedle 5. mesto. Sicer bi se lahko borile celo za bronasto kolajno. Prav gotovo pa bi brez težave s svojim čolnom zasedle 4. mesto.« Potem sva napletla pogovor o tem in onem. Kar tako povprek brez zveze. O uspehih in težavah, o dobrih straneh in pomanjkljivostih. »Še to zapišite,« je dejal trener Blazina. »Našim dekletom se pozna, da nimajo dovolj vsestranske telesne kulture. To je zelo važno za res velike uspehe. Ekipa še ni homogena, seveda pa ji manjka konkurence. Doma je sploh nimajo. Letos so na Bledu premagale Romunke za polnih 10 sekund. Z rezultatom 3:38,6 je bil naš četverec boljši kot pred leti na evropskem blejskem šampipnatu ruski četverec.« Kaj pa ostali uspehi? O, teh je kar precej! Tovariš Blazina mi je pripovedoval o mladincih in pionirjih, o članih, ki se vse bolj uvrščajo med vodilne v državi. Osmerec je letos na Bledu zaostal za »Mornarjevim« komaj 5 sekund in zasedel drugo mesto. Tudi med mladinci je precej veslačev, ki so na državnih in republiških prvenstvih že pristali na vodilnih mestih. Isto velja tudi za dekleta. Pionirjev pa imajo toliko, kot hočejo. »Ni se nam bati bodočnosti,« je nadaljeval neumorni športni delavec iz Izole. »Mladina se navdušuje za veslanje. Prav tako ljudje. Prebivalci se zanimajo za nas, za naše rezultate in uspehe, veseli so, če berejo o naših zmagah. Prav to nam daje pobudo za nadaljnje delo, čeprav je veslanje trd in težak šport, kjer ne moreš doseči velikih uspehov čez noč. Toda prav zato, ker žanjemo uspehe v kvaliteti, ker smo med vodilnimi klubi, ne samo v Sloveniji, marveč se uveljavljamo tudi že v državi, se mladina ogreva za ta šport.« • Kaj pa težave? So v Izoli ® brez njih? Kje neki! Tudi o ® teh bi lahko pisal na dolgo • in široko. O starih čolnih, ki ® so bili že nič kolikokrat »za- • krpani«. O pomanjkanju de-® narja v klubski blagajni. In ® še o marsičem. A zdi se mi, ® da so vse težave nepomemb-® ne ob tisti veliki volji za na-® pred ek, ki preveva veslaške • delarvce v Izoli. Mladina se ® navdušuje za veslanje. In tu-® di zanimanje med prebival-® stvom je vedno večje. To pa ® so ▼ rokah veslaških delav-® cev pomembni »aduti«, s ka-® terimi lahko tudi še takšnim • težavam dajo »kontro«. IGOR PREŠEREN ŠPORTNE IGRE V POČASTITEV 10-LETNICE DEUVSKE6A SAMOUPRAVLJANJA Na Ravnah: 800 ljudi na športnih igrah Na Ravnah si ni mogoče zamisliti nobene večje prireditve, ki ne bi bila istočasno povezana tudi s športnimi nastopi. Tako je bilo tudi ob proslavi desete obletnice delavskega samoupravljanja. Vsak dan so priredili po več športnih nastopov. Začeli so z nogometom in kegljanjem, svoj višek pa je tekmovanje doseglo y atletskih disciplinah, kjer je nastopilo nad 770 tekmovalcev. Že številke nastopajočih povedo, da je za to medobratno tekmovanje, ki je trajalo od 13. do 16. t. m., vladalo na Ravnah veliko zanimanje. Tekmovanja se niso udeležili samo mlajši tekmovalci, temveč so se na startu pojavili tudi direktor podjetja poleg obra-tovodje, inženirja, pa vse tja do učenca metalurške šole, nameščenca, kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca- Vsak je hotel priboriti čimveč točk za svoj obrat oziroma za svojo enoto. Še prav posebej je treba pohvaliti ekipo MIŠ in jeklarne, ki sta postavili največ tekmovalcev na start, zato sta bili njuni zmagi oziroma drugo mesto tudi tako prepričljivi. Grajati pa bi morali mehanično delavnico in kladivarno, ki nista pokazali tiste zainteresiranosti kakor v prejšnjih tekmovanjih. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno v tri starostne grupe, in sicer: tekmovalci do 33 let. od 33 do 45 ter nad 45 let. Tehnični rezultati: Skupna ocena: 1. MIŠ 62.841 točk, 2. Jeklarna 61.516, 3 .Predračun 15.540, 4. Mehanična 15.394, 5. Kladivama 2795 točk. Posamezniki (nad 45 let): krogla: 1. Ivič 7,13, 2. Klančnik 6,88, 3. Wlodyga 6,39; daljina: 1. Ivič 4,20. 2. Klančnik 4.12, 3. But-kovič 3,34; tek na 100 m: l. Ivič 14,2, 2. Klančnik 14,6, 3. Butkovič 16.5; tek na 1000 m: 1. Klančnik 3:18,9, 2. Wlodyga 4:34,0, 3. Capelani 5:03. Skupna ocena: 1. Klančnik 912 točk, 2. Ivič 704, 3. Butkovič 281 točk. Tekmovalci od 33 do 45 let: krogla: 1. Šteharnik 9.55. 2. Metelko 8,70, 3. Hanuš in Horjak- 8.61; daljina: 1. Hanuš 4.78. 2. Kreps 4.74, 3. Cesar'4,51; tek na 100 m: i. Kreps 13.6, 2. Cesar 13,9. 3. Hanuš 14,0; tek na 1000 m: 1. Cesar 3:18, 2. Hanuš 3:27. 3. Kreps 3:33. Skupna ocena: 1. Hanuš 1165 točk, 2. Cesar 1142. 3. Kreps 1048 točk. Tekmovalci do 33 let: krogla: 1. Mezner 10,25. 2. Godec 9.85, 3. Akrep 9.29; daljina: 1. Mesarič 5,59. 2. Lorenzi 5,34, 3. Kolar 5,27: 100 m: l. Mesarič 12,1, 2. Kolmančič 12.2, 3. Tomaž 12,3: 1000 metrov: 1. Kranjc 2:48. 2. Skegro 2:51, 3. Urbancelj 2:57. Skupna oce- na: l. Mesarič 1756, 2. Kranjc 1750, 3. Lorenzi 1756 točk. IJesetega in enajstega septembra je bil odigran tudi nogometni pokalni turnir. Zmagovalec je postal ravenski »Fužinan«, ki je v odločilni tekmi premagal «-Velenje». Tekma je bila zanimiva, gostje so bili sicer tehnično boljši, zato pa domačini borbenejši. V predtekmovanju je Fužinar odpravil Korotan iz Prevalj z rezultatom 5:1, velenjski Rudar pa oslabljeno nogometno ekipo Jedinstva iz Zagreba. V nedeljo, 11. septembra, je bila odigrana tudi rokometna tekma med Fužinarjem in »Partizanom-« Slovenj Gradec. Po zelo lepi igri. pa tudi dramatični borbi je zmagad Fužinar z rezultatom 25:23. 10. in ll. septembra so se pomerili tudi kegljači. V dvoboju ženskih ekip med Fužinarjem iz Raven ter Jedinstvom iz Zagreba so zmagale domačinke z rezultatom 367:256. V troboju moških ekip med ekipami Jedinstva, Slovenj Gradca ter Fužinarjem se do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Vse ekipe so pokazale solidno znanje. Zma-gaiia je ekipa Fužinarja s 716 keglji pred Sloveni Gradcem 711 in Je-dinstvom s 703 keglji. V nadaljevanju tekmovanja so se v nedeljo, 18. t. m. pomerili tekmovalci še v namiznem tenisu in šahu. v pokalnem tumiriu so se pomerili igralci NTK Fužinar in NTK Triglav iz Kranja. Tekmovanje je potekalo po novem kombinira nem načinu, se pravi, za vsako ekipo so nastopili po trije člani in dve članici. Ekipa gostov je sicer nastopila brez svojih najboljših tekmovalcev, kljub temu pa ;je pokazala zelo lepo igro. kar velja posebno za Tomca in Lampretovo. Pri domačinih je proti pričakovanju odpovedala ženska vrsta, pri moških pa se je odlikoval samo Jamšek. Končni rezultat dvoboja 8:8. Šahovskega brzoturnirja se je udeležilo 17 tekmovalcev iz Mežice, Dravograda, Slovenj ega Gradca, Prevalj in Raven. Zmagal je Po-beržnik (Dravograd) 13 točk, 2. Šmon (Slovenj Gradec) 12,5, 3. Kolar (Ravne) 10 točk. V nedeljo popoldne je bila v nabito polni kavami Doma železar-jev slavnostna razglasitev rezulta tov ter razdelitev nagrad. Predsednik sindikalne podružnice tov. Čer-če je v svojem nagovoru naglasil da ravenski železarji niso dosegi samo velikih uspehov v proizvodnih temveč tudi v množičnem udejstvo vanju v raznih športnih panogah, kar ne velja samo za mlajše, temveč tudi za starejše tekmovalce. Ob tej priložnosti je bil nagraijen tudi najstarejši tekmovalec. 56-letni no gometaš Franc Podgoršek iz Je klame. w. E. Finale grafičarjev in papimičarjev Po končanih športnih igrah grafičarjev in športnih igrah papimičarjev so se pomerile med seboj še najboljše ekipe tega tekmovanja. Republiški odbor delavcev tiska in papirja je organiziral te tekme zato, da bi medsebojno seznani! športnike obeh strok, sedaj združenih v enotnem sindikatu jn, tako dobil prvake vsega sindikata za leto 1960. V organizaciji Kartonažne tovarne je finalno srečanje prav lepo uspelo. V skupni oceni so zmagali grafičarji s 335:315 točkami. Dvodnevni razpored se je pričel na vevškem kopališču s tekmami v odbojki in plavanju, nadaljeval v Kartonaž-ni tovarni z namiznim tenisom, streljanjem in šahom, zaključna prireditev pa je bila na stadionu Svobode na Viču, kjer so se pomerili rokometaši, košarkarji, nogometaši in atleti. Uspelo tekmovanje bo nedvomno spodbudilo republiški odbor sindikata k tradicionalni izvedbi takih prireditev. Tekmovanje v Slovenskih Konjicah V okviru nogometnega tekmovanja za pokal občinskega sindikalnega sveta v Slov. Ko»njicah so ga že tretjič* po vrsti in tako za stalno osvojili nogometaši mešanega moštva, ki je bilo sestavljeno iz članstva več manjših podružnic. Drugo mesto rj je letos že drugič priborilo nogometno moštvo iz TKO Zreče, ki je bilo drugo tudi v lanskem tekmovanju, d očim pa sta odtali dve mesti zasedli moštvi iz KO-STROJA in KONUSA. Razen prehodnega pokala za najboljše moštvo so vse nastopajoče ekipe dobile še pohvalne diplome občinskega sindikalnega sveta. Da. je za tovrstna tekmovanja veliko zanimanje kaže tudi to, da je na vseh tekmah. tako v Konjicah kot tudi v Zrečah, bilo zelo lepo število gledalcev. L. V. Športne igre tudi v Rušah Tekmovanj se je udeležilo preko 200 športnikov iz raznih mariborskih kolektivov. Tekmovali so v rokometu, nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, šahu in ribištvu. Poleg tega so priredili tudi velike motorne dirke AMD sekcije. Rezultati: Streljanje: 1. Tovarna dušilca — Ruše, 2. Metalna — Maribor. Oodbojka: 1. Tovarna Dušika — Ruše. 2. Impoi! - Slov. Bistrica, 3. Kovinar — Tezno. Nogomet: 1. Tov. alum. - Kidričevo, 2. Metalna — Maribor, 3. Tov. dušilca — Ruše. Kegljanje: 1. Tovarna dušika -Ruše. 2. HC Fala, 3. Tov. kart. — Ceršak, 4. Metalna - Maribor. Rokomet: 1. Tovarna dušika — Ruše. 2. Metalna — Maribor. Sah: 1. Tov. dušika — Ruše, 2. Metalna — Maribor, 3. Tov. alum. - Kidričevo. 4. Pošta n - Maribor. Lovska družina podjetja je priredila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe med člani družine. Rezultati: 1. Jenko Friček, 2. Marin Vilado. 3. Smidhoter Jože, 4. Krenje Franc. Ribiška sekcija je tudi priredila uspelo tekmovanje v športnem ribarienju. Rezultati: 1. Jurše Zvonko. Tov. dušika -Ruše, 2. Jerčič Krago - Maribor, 3. Maher Pavel — Ruta, 4. Zimšek Milan — Tovarna dušika - Ruše. Avto-moto dirke: AvtoanobUL: 1. Čuček Ivan — Tov. dušika. Ruše. 2. Petan Janez, 3. Serbino Slavko. Motorji 150 ecm: 1. Frangeš Ivan. 2. Mom Drago. 3. Sam,pori Konrad. Motorji 500 ccm: 1. Pečnik Ivan. 2. Ozim Valentin. 3. Namestnik Franc. Mopedi: 1. Mrakič Alojz. 2. Frangeš Ivan st.. 3. Mihalek Srečko. Po končanih tekmovanjih je bila svečama razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, še večji poudarek tem delavsko-špoirtnim igram je bilo razvitje prapora strelske družine, ki ravno na ta dan praznuje deset let svojega obstoja. Najstarejši član. skoraj že veteran strelskega športa 70-letni Jarc Franc je prevzel prapor v čuvanje. Še posebej pa je dobil posebno priznanje za dolgoletno de'o na športnem področju v Rušah. J. K. OHO, zelo pametno. Tako terega je bilo treba že dvakrat lahko ocenimo početje nekate rih naših strokovnih športnih zvez, ki so bile pripravljene izdati mnogo denarja za imenitna gostovanja prominent-nih olimpijskih gostov pri nas (japonski plavalci so najznačilnejši primer!), a si hkrati na teh tekmovanjih niso znala zagotoviti udeležbe najboljših Jugoslovanov. Seveda — ko pa so le-ti tako dobri, da jim pač niso potrebna srečanja z močnejšimi gosti... AHA, hura! Tako nekako so si zamislili začetek nove nogometne sezone nogometaši iz Nove Gorice, ki so juriš na prve jesenske prvenstvene točke vzeli vse preveč dobesedno in so bili zaradi tega prisiljeni tekmo v Mariboru zaključiti kar s tremi igralci manj. Prav toliko jih je sodnik namreč predčasno poslal v slačilnice ... preložiti ljubljanski domači obračun med Olimpijo in Ljubljano. Če bo šlo tako naprej. bo treba proces končati enostavno s tem, da si moštvi kar za mizo razdelita točki, s čimer bi najvnetejši košarkarski privrženci prištedili vsak po enega stotaka, kluba pa bi bila morda — celo oba — tudi zadovoljna... AHA in še atletska. Čudna so merila v tej zvrsti, zlasti kar zadeva pospeševanje mladih talentiranih atletov. Ze lami so nadobudnega Celjana Naraksa za presenetljivi zmagi tik pred balkanskimi igrami »nagradili« s tem, da ga niso poslali nanje, uspešno prakso pa nadaljujejo tudi letos, ko so talentiranega Červana za prvo mesto v teku na 3000 m — pred stalnima reprezentantoma Ivanovičem in Subotičem — nagradili s tem, da bi OHO, deževno. Letošnje ko- si lahko priboril mesto rezer-šarkarsko prvenstvo namreč, ve na balkanskih igrah za tek na 1500 m, če bi v izbirnem teku premagal starega šampiona Mugošo. Da, res je trnova pot... ki je zaradi olimpijskih iger tako že zakasnelo in v težavi s primernimi termini^ pa ga sedaj moti še dež, zaradi ka- JOVAN MAKSIMOVIČ ■ '.'A--v' ■ . ■ Potem sem telefoniral kolegu pri oro-metnl milici. »Podatke o prometnih nezgodah prejšnjo soboto bi radi? Tudi za nedeljo? Takoj bom pregledal...« Slišal sem, kako je miliCnlk listal po dnevniku. »Ponedeljek, nedelja, sobota, da, tu smo ... Trčenje pri avtomobilski komandi popoldne ob 16.32. Ne, to se časovno ne ujema z vašo željo. Tisto soboto ni bilo v tem delu mesta nič takega.« »Kaj pa v noči od sobote na nedeljo? Kjerkoli v Beogradu ...« »Noč, noč ... Mhm ... Da, povozili so možakarja na Senjaku. Star je bil okoli šestdeset let, zgodilo se je opolnoči. Potem trčenje tramvaja s tovornjakom v Dušanovi ulici... Ura — Dvajset minut pred eno, žrtev ni bilo. Se nekaj. Nekoga so povozili, lažje poškodbe. Moški... Aha, tole tu vas bo za-nimalo. Avtobus, ki pelje na Avalo, se je na koncu tramvajske proge v Ulici vojvode Stepe zaletel v vprežni voz ...« »Koliko je bila ura?« »Trenutek . .. Bilo je dve minuti čez poldrugo. To je tisti avtobus, ki pelje mimo tramvajske remize ob enih, pet minut kasneje pa je na Trgu republike.« »Koliko avtobusov pa ponoči pelje na Avalo?« »Samo dva. Za enega sem vam že povedal, drugi pa pelje ob 2.20 s Trga republike. Oba so uvedli namesto službenih voz, ki so prej razvažali nameščence mestnega prometa, tiste iz zadnje izmene.« »Prav. Kaj veste še o tistem trčenju?« »Takoj vam bom prebral: V noči med soboto in nedeljo, torej od 22. na 23. oktober .. . Avtobus 78 mestnega prevoznega podjetja, ki vzdržuje zvezo med Trgom republike in Avalo ter odpelje iz remize minuto po polnoči — vozil ga je Stanoje Bič — je trčil v vprežni voz Milije Jovanoviča, kmeta iz Kumodraža, registrirna številka voza Kumo-draž 238, beograjski okraj. Voznik vprežnega vozila je verjetno zadremal. Po kumodraški cesti je peljal proti Beogradu gajbice z grozdjem. Na koncu Ulice vojvode Stepe je voznik vprežnega vozila Milija Jovanovič nenadoma zagledal bližajoči se avtobus. Verjetno se je zmedel, ker je z nemirnimi konji zavil na levo. Ker se je to zgodilo naglo in v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, se voznik avtobusa ni mogel izogniti trčenju. Naglo je pritisnil na zavore in tako ni bilo žrtev. Avtobus 78 se je zaletel v zadnji del kmečkega voza in polomil lestve na njem, pri tem pa se je pokvarilo prednje kolo in blatnik na avtobusu. Večina gajbic z grozdjem je zgrmela na tla hkrati z voznikom Jovanovičem, ki je utrpel lažje telesne poškodbe. Splašeni konji so v diru vlekli prevrnjen voz kakih 40 m daleč, nato pa se Je voz ustavil v obcestnem jarku. Na avtobusu so bile manjše okvare. Potniki so bili samo štirje, med njimi prometni miličnik Janko Crni-vuk z uradno številko 1417. Vračal se je iz službe. Po telefonu so obvestili o nezgodi dežurno službo pri prometni policiji. Miličnik Crnivuk je dobil pooblastilo, naj sestati zapisnik in predloži prijavo naslednji dan, ker je šlo za manjšo prometno nezgodo, pri kateri ni bilo človeških žrtev ...« Komaj sem čakal, da Je moj telefonski sobesednik prebral zapisnik. Ze sredi njegovega čitanja sem vedel, kaj mi Je storiti, zato me vse nadaljnje ni več zanimalo. »Prav lepa hvala, tovariš ... Zanimiv podatek ste ml dali.« »Ce boste potrebovali še kaj ...« »Za zdaj ne, sicer pa človek nikoli ne ve. Hvala, tovariš!« Brž ko sem slišal njegov »Zdravo«, sem s slušalko v roki prekinil zvezo in zavrtel novo številko: »Dežurna služba tajništva za notranje zadeve. Tovariš, rad bi govoru z vašim šoferjem Stanojem Iličem ...« Glas nameščenca prometnega podjetja je čudno hreščal. Zdelo se mi je, da se jim je telefon pokvaril, vendar sem razumel odgovor: šofer Ilič dela v nočni izmeni. Ce bi mu rad kaj sporočil... Vprašal sem še, na kateri progi bo delal. Vozil bo avtobus 32, na Avalo. »Hvala, s tem avtobusom se bom peljal, pa ga bom že našel.« Čutil sem, kako nameščenec na onem koncu žice kar gori od želje, da bi izvedel, čemu vprašujem po njihovem šoferju Iliču. Dvakrat ali trikrat me je skušal vprašati, pa ni bilo časa za pojasnjevanje. Strank na hodniku pred mojimi vrati sicer ni bilo, vendar sem imel še drugo delo. Sklenil sem poiskati še nekoga, ki bi mi lahko kaj povedal o izginulem dekletu. Tisti trenutek se mi je zdelo, da sem postajal tudi v tem primeru hladni preiskovalec, ki mu je iskanje vsakdanje opravilo. Seveda sem vedel, da so ti podatki nenavadno pomembni, da brez njih ne morem začeti in da si bom le tako pridobi! zavest, da sem storil vse, kar je treba, preden gre zares, preden se lotiš naloge naravnost. Poprosil sem vodnika Stojana: »Stole, povprašaj po vseh beograjskih bolnišnicah, ali se je tam zdravila zadnje čase ali je morda še v zdravniški negi Vera Stojšič. Ce sam ne utegneš, naj to opravi kdo drug, po možnosti še danes dopoldne. Osebni podatki o dekletu so v mapi. ..« »Ali si kam namenjen?« »Da, v študentski dom.« Zavrtel sem številko garaže: »Sima, Boško pri telefonu. Prosim, pripravi voz. Cez deset minut se bom peljal na Voždovac. Nalog prinesem s seboj.« Potem sem spet telefoniral, vendar to pot le na pol uradno. Poklical sem Marijo. Nemara se vprašujete, zakaj pravim na pol uradno. Preprosto: moral sem odpovedati večerni sestanek, ker sem hotel še malo brskati za izginulo Vero. Lahko mi verjamete, da Mariji ni bilo lahko dopovedati, da imam opravke in službene dolžnosti. »Da veš, čeprav še nisva poročena, ti povem, da mi je že zdaj dovolj. Ves dan delam, pravico imam do večernega razvedrila. To je moja pravica, kar povej šefu...« »Marija, moj šef nima s tem ...« »Ce nima šef, pa imaš ti! Tako torej! Izmikaš se! Naveličal si se me!« »Prosim te, poslušaj, kaj ti bom povedal.« Vedel sem, da je užaljena. Ker sva se že dolgo poznala, sem kar videl pred seboj njen jezni obraz z našobljenimi ustnicami. Takšna je vselej, pa čeprav zanesljivo ve, da nisem kriv. Nikoli nisem mogel doumeti, čemu vse to. Vedno ji je bilo všeč, če sem se opravičeval in jo prepričeval, da nima prav, da jo imam rad, da se je nisem naveličal in ne vem kaj še vse. Ne bom vam pripovedoval, kako sem jo prepričeval, da jo imam rad. Na koncu sem ji povedal, da so moji večerni opravki v zvezi z izginulim dekletom, ki sva se o njem že pogovarjala. »Ha, to torej pomeni, da si se zaljubil v punčko! Zato Jo tako navdušeno iščeš. Poznam te, Bojko, romantik starega kova sl...« Prepričeval sem jo, dokler ni pozvonil hišni telefon. Sima mi Je jezno zabrundal v drugo uho: »No, Boško, kaj Je zdaj? Nujno zahtevaš voz, potem te pa ni od nikoder. Eden Izmed avtomobilov je pokvarjen in ...« Nisem več vzdržal tega navzkrižnega ognja, ki Je grozil, da mi bo pokvaril raz- položenje. Nenadoma se mi Je utrnila zelo dobra misel: iz obeh slušalk Je samo govorilo, ne da bi govornika tudi čakala na odgovor, zato sem položil slušalki drugo k drugi, seveda tako, da sem lahko tudi sam vse slišal. Nekaj trenutkov sta govorila Marija in Sima oba hkrati, potem pa sta utihnila. »Ha- lo? Kdo Je tam?« Je vprašal Sima. — »Halo! Bojko, ali si ti?« Je hotela vedeti Marija. »Tu Sima,« se je glasil odgovor. — »Nekaj Je narobe! Kakšen Sima?« se Je razburila Marija. »Kada bi govorila z Bojkom, Boškom, s tovarišem Petričem, prosim.« — »Da, Petrič dela na TNZ, tu pa Je garaža,« se je glasil odgovor. Od zadovoljstva me Je popadel No, vidite, zaradi takih reči mi pravi m®111 ' da se ne bom nikoli zresnil. je Nazadnje sem odložil slušalko, ki m6 * vezala s Šimom, In s spremenjenim gla80 sporočil Mariji: „ »Halo! Da, vem, da ste govorili s Zaradi medkrajevnega pogovora smo mo*^ prekiniti zvezo. Oprostite, malo kasneje ■ • • Naglo sem vrgel slušalko na vilice in S'e' kel v garažo, da bi Šimu pred odhodom Voždovac razložil, od kod nenadna telefon ska zmešnjava. V. Nezaupljivo me Je gledala. 2e prvi trenutek sem čutil, da ml n; zaupa, že takrat, ko sem jo zagledal m«0 vrati, ki jih je odprla za dve pedi široK«' Pol ure sva se že menila v njeni in Verim sobi, pa nisem mogel izvedeti ničesar dolo»' nejšega niti o njej niti o njenem odnosu “O izginule Vere. Čutil sem, da dvomi o mol1 osebnosti In da previdno tipa za vzroki m0" Jega nenadnega prihoda. »Ne vem, tega vam ne bi mogla povo* dati.« Kar naprej te in podobne besede. »Mislim, da bi morali povedati, Stank*1 Vaša dobra prijateljica je izginila, moram J* najti. Morda je prav zdaj v stiski...« Z mezincem si Je študentka popravil* naočnike in se prezirljivo nasmehnila. »Mislim, da zdaj ni več v stiski.« »Kako naj to razumem?« »Tako, kakor sem rekla. Sicer pa Ver* ni dekle, ki bi mogla dolgo prenašati težav* ali stalno živeti v konstantni nevarnosti.* Uporabila je besedo »konstantni«, Pr*v gotovo z namenom, da bi pokazala, kako **' lo pametna je in bolj izobražena kot jaz. Bila Je sodobno dekle, hotela je veljati ž* Inteligentno. Naočniki so ji dobro pristaja1" opazil sem, da se tega zaveda. Brž sem us«' lovil, da nosi stekla z malenkostno dioptrij*’ torej se je odločila zanje bolj zaradi okras* kot pa iz potrebe. Naravnost zapravljivo J* uporabljala tujke, po vsej sili je hotela t’itl prezirljiva, svoje besede je spremljala s su*' kovitimi kretnjami, ki naj bi stopnjevale videz odločnosti. V resnici pa je bila plaha ptička. S ten> nočem reči, da je bila majhna ali naivu*1 Bila je dekle z določenimi življenjskimi 1** kuinjami, tako sem si razlagal tudi njeo* vedenje. Kljub vsemu se ml je zdelo, da ie pametna ali pa vsaj prebrisana na prav P** seben način. »Ali naj ta vaš odgovor pomeni, da n*1 čete sodelovati pri iskanju Vere?« »Razlagajte si ga, kakor vas je volja, P0; vem vam lahko le to, da zares ne vem, kaše je zgodilo z Vero. Iskreno, niti razmišlja" ne maram o tem ...« Opazil sem, kako so ji drgetali prsti, ** so nesli cigareto k ustnicam. Očitno si i* prizadevala, da bi se imela v oblasti. Sini* sem, da ji nemir stiska grlo in srce, vest i* razum. Prav zato sem jo na tihem primerjal s preplašeno ptičko. Hotel sem ji dati priložnost, da bi se zbrala in umirila. Počasi sem segel v žep, & počasneje vzel iz zavojčka cigareto, ki se*1 si Jo prižgal po daljšem brskanju za vžig*!; nikom, hkrati pa sem se ozrl po študentovski ■obici. Stankina postelja še ni bila postlana, nad Vermo pa sem opazil sliko Anthonyja P*r' Isinsa, izrezano iz filmske revije. Potem šeni vstal In stopil na ozki prehod med post*1 ijama. Koliko vsega lahko človek ugotovi in sp0-zna, če le hoče in če logično sklepa! zlahka dobi vsaj splošno predstavo o ljudeh, ki ž*' vijo v določenem okolju, skoraj mimogred* ugotovi, kaj vse vpliva na podobo okolja, 1* njegovi nemi govorici mora prisluhniti. Verina postelja je bila postlana, starinsk« pregrinjalo je bilo prekratko, da bi seglo od zglavja do vznožja. Predmet iz povprečn« hiše, malce zastarel, vendar čist. Zraven Perkinsove slike, ki je visela n* steni. Je nespretna ženska roka pribila dešči' co, obešeno na dvoje vrvic. Kopica luknji* okoli žebljičkov. Na polici nekaj ženskih drobnarij: dve škatlici s kremo, star tule* za rdečilo, porcelanasta figurica, Disneyev Svrk iz gumija. To je bilo vse. Na Stankini polici — žeblje je očitno zabila pri prvem poskusu, ker ni bilo luknji* okoli njih — sem preletel knjižne hrbte! dvoje knjig Oskarja Daviča, štiri številke revije »Delo«, Heglova »Dialektika«, eden izmed romanov Francolse Saganove, kateri, nisem mogel ugotoviti, in zraven vsega razkošen kristalni pepelnik. Na zmečkanem zgiavniku Je ležala odprt* tnjiga z zelenimi platnicami: Agatha Chri' 1tie »Mrlič v sarkofagu«. Opazila je, da sem si mimogrede ogledal oicno trenutno čtivo, in zardela. »Nimam nič boljšega pri roki,« je rekla- ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA opozarja na razpisni nagradni NATEČAJ Vsa potrebna obvestila lahko dobijo interesenti v upravi podjetja, gospodarskem sektorju osebno ali po telefonu 32-510. za proučitev najprimernejšega načina oblikovanja transportnih dohodkov pri železniških transportnih podjetjih in njihovih transportnih obratih ki je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 17. septembra 1960, in vabi strokovnjake pri železnici in izven železnice da sodelujejo v natečaju sami ali v sodelovanju z drugimi strokovnjaki Spored Radia Ljubljana za teden od 26.septembra do 2.oktobra PONEDELJEK 26. septembra 500—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedj 5.25—5.4-5 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.06 Poje Nat »King« Cole 8.20 Za otroke 9.00 Od Haydna k Čajkovskemu 10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov 11.00 Štirje odlomki iz Cileove opere JUJ5 Naš podlistek 'J.36 Majhen solistični koncert 12.00 Veselo skozi vas ... 12.15 »Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Je^nski motivi v narodna pesmi 14.00 Bogo Leskovic: Domovi- na, simtonija v enem stavku 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Med Brice« Pesmi Heriberta Sveteia 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Veliki zabavni orkestri 16.40 Sopranistka Tatjana Hoškova 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 18 40 Kulturni globus 19.00 Oovesitila. reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 20.30 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 27. septembra 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.06 Isaac Albeniz: Iberia, simfonična suita 8.35 Operetni zvoki 8.56 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.26 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet 9.45 Popularne skladbe za violino 10.10 Ura za optimiste (ponovitev) 11*25 V tričetrtinskem taktu 11.30 Modest Musorgski: Slike z razstave 12.00 Pesmi dobre volje 12.15 Kmetijski nasveti 12.26 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Pojo naši pevci 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Igramo za vas 15.40 Radeljski tečaj za fotoamaterje 15.45 Lokoviška polka in druge domače 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Melodije raznih dežel 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Parada plošč 18.50 Človek in zdravje 20.00 Poje pevski zbor »Branko Krsmanovič« 20.30 Radijska igra — Hans Fallada: Pijanec 21.45 Ivo Lhotka-Kalinski; Zemlja 21.56 še nekaj lahke glasbe 22.15 Spomini na Kurta Weilla 23.10 Nočni komorni koncert dea Danila Švare SREDA 28. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Poje zbor Slovenske filharmonije 8.30 Europa express 9.00 Radi bi vas zabavali 10.10 Arije in dvospevi 11.00 Glasbene razglednice 11.30 Družina in dom 11.40 Dane Škerl: Serenada za godala 12.00 Polke, valčki in koračnice Silva Tamšeta 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pet pevcev — peft popevk 12.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi mladim risarjem 13.30 Klavirske skladbe Glinke, Arenskega in Bala-kireva 13.50 Zabavni orkester RTV Beograd 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.36 Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev 15.40 Priljubljeni pevci jugoslovanske zabavne glasbe 15.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Risto Savin: Štiri skladbe za violino m klavir 18.45 Radijska univerza 20.00—23.0O Giuseppe Verdi: Trubadur 23.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 29. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.G6 Vildm Markovič: Rapsodija 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem letu 8.55 Radijska Sola za višjo stopnjo 9.26 Od tanga do rumbe 10.10 Med lepimi melodijami 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.26 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 igra mariborski godalni ansambel 13.50 Glasba za razvedrilo 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Radijski tečaj za fotoamaterje 15.45 Johannes Brahms: Ciganske 'pesmi 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz oper Richarda Wagnerja 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Sofokles: Kralj Ojdipus 21.30 L. van Beethoven: Daljni ljubici 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Nočni koncert PETEK 30. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.25—6.45 Nekaj domačih 8.05 Orkestralni operni odlomki 8.30 Za vsakogar nekaj 9.00 Glasbeni varietč 10.10 Samospevi Jugoslovan*-skih skladateljev 10.40 Zvočna mavrica 11.00 Za prijetno dopoldne 11.15 Naš podlistek 11.36 Joseph Haydn: Simfonija št. 102 12.00 »Dobra volja Je najbolja1« 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Majhni zabavni ansambli 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vašem okusu 14.06 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.36 Operne arije poje Maria Ca 11 as 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zborovske skladbe Emila Adamiča 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 F. Chopin: 14 preludijev 16.40 Od popevke do popevke 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Popoldanski koncert 18.00 Na balalajko igra Rus Leonid Vladimirov 18.15 Trio Andreja Blumauerja 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pesmi Po.jske 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Mladim plesalcem 23.10 V ritmu današnjih rimi *3.55 Prijeten počitek! SOBOTA L oktobra 5.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Italijanska pevka Miranda Martino 8.20 Klavirske skladbe Edvarda Griega 8.40 Zumberške narodne poje Zenski vokalni kvartet 8.56 Radijska Sola za nižjo stopnjo 9.26 Za prijetno 'razvedrilo 10.10 od tu in tam 11.30 Pionirski tednik 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.00 Po Simi Makedoniji 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 12.45 Ivan Mane Jarnovič' Koncert za violino in' orkester 13.30 Z domačimi ansambli In pevci v sobotno popoldne 13.50 Iz opernega sveta 15.40 George Gershwin: Ame-rlkanee v Parizu 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Z melodijami čez kontinente 16.45 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona 17.10 Pesmi in plesi iz Armenije 17.25 Parada plošč 18.00 Poje moški komorni zbor iz Celja 18.20 Zvočni kaleldoskop 18.46 Okno v svet 20.00 PoJd’mo na Štajersko ... 20.25 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo Se enkratl ‘ H. PROGRAM 22.16—23.00 Glasba za ples NEDELJA 2. oktobra 6.40—6.4-5 Prireditve dneva 6.45 Kmečka godba vam vošči dobro jutro! 7.15 Izletnikom na pot! 8.00 Mladinska radijska — Aleksander Popovič: Povabilo na ples 8.26 Stari mojstri — mladi umetniki 9.45 B.až Arnič: Kladivaijl novega sveta Stanko Binički: Prapor miru 10.00 Se pomnite, tovariši. • * Ferdo Fišer: V okrožni tehniki »Kci&tof-stane Ilc« 10.30 Nekaj melodij za vas 11.00 Radi jih poslušate 11.30 Nace Grom: Razcvet oo Vardarju (reportaža) 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 15.30 Enzo Claudi: Žena s pad" čolanom 16.00 Vese.a trgatev . . Narodne in domače viže 16.25 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orke-ster št. 3 v c-molu 17.00 Šport in glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.06 Glasbeni varietč 21.00 Športna poročila 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl ored polnočjo 23.50 Prijeten počitek! H. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.45 Pol ure s pianistom Walterjem Giesekingom 14.15 Popevke in ritmi 16.10—16.00 Popularen nedeljski operni koncert iX'VWWV>SWWVWWW' ^WWXVVVVVV^XVV^^^XV^XVVVV^XVVVVXVVVXVVVXVVVVVVVSXVVVVV^^^^^^X^^X^OC^^X^^^X^XVVVXXX^XXVVVVVVVVVVVXV^^«^•w evxxxV^ I IZ ROGAŠKE STEKLARNE: 4000 RAZLIČNIH IZDELKOV vrednosti pa je šlo gibanje takole: leta 1957 je bila za 57 °/o večja kakor pred štirimi leti, leta 1959 za 113 %>, letos pa bo za 182 odstotkov večja. Precej drugače pa se je gibalo število zaposlenih. Ce vzamemo za leto 1953 indeks 100, Steklo je krhko! Steklarji pa svetovno vojno bistveno vplival tako dobri, da bi svojo revolu- potem je letos indeks samo 145, Vzdržljivi. Kadar gre človek na dogajanje v tem območju. cionarnost še bolj razvil. Ob za- kar kaže, da se je morala v teh skozi obrate steklarne, se prav Ze ob vsem začetku obrato- četku okupacije je bilo v ste- letih bistveno povečati storil-čudi, kako morejo ljudje delati vanja steklarne se je močno klami zaposleno okoli 160 ljudi, nost. ob takšnih pogojih takšne stva- razmahnilo kulturno življenje, kajti delala je le ena peč. Zelo uspešno se razvija iz- ri. Steklarna v Rogaški Slatini Najprej (leta 1928) je zaživel Ze prve dni sovražnikovega voz. Letos bodo izvozili kar petje po svojih izdelkih prav zna- tamburaški zbor, kmalu nato pa napada se je pokazalo, da roga- krat več kakor pred šestimi čilnost za to. Nič nimajo mno- poseben zabavni orkester, ki so ški steklarji ne marajo ne tu- leti. V dinarjih bi vrednost iz- žičnega, industrijskega. Usmeri- ga sestavljali delavci in ki je jih zavojevalcev in ne novih voza znašala 680 milijonov, li so se povsem na izdelke, ki pretežno igral za proletarsko kapitalističnih izkoriščevalcev. Predvsem izvažajo v Združene so po svoji kvaliteti najbolj ljudstvo. Rogaška steklarna je eden izmed države Amerike, Anglijo in Za- iskani doma in v tujini. »Svoboda« je zaživela v pod- tistih kolektivov, ki je dal naj- hodno Nemčijo. Steklarstvo se je v Rogaški jetju leta 1929 in delovala vse več žrtev za socialno in nacio-Slatini začelo leta 1927. Tedaj do razpusta po znanih dogodkih nalno osvoboditev. Kar 35 čla- v Celju. Tudi godba na pihala, nov tega kolektiva je žrtvovalo sestavljena pretežno iz delavcev svoja življenja za novo Jugo-steklarne, je močno s svojim slavijo. so nekateri kapitalisti pripeljali iz Zagorja nekaj steklarskih mojstrov in pomočnikov in začeli v Rogaški Slatini s steklarsko industrijo. Zanimivo je. zakaj se je pravzaprav osnovala v tem območju steklarska industrija. Pričakovali bi, da je v neposredni bližini dovolj surovin za to. Toda povod za usta- kulturnim in družbenim poslan- Po vojni so začeli zelo skrom- upravljanja, Obdobje zadnjih desetih let pa je prineslo steklarni največji gospodarski razmah. Prav gotovo je to v veliki meri posledica uspešnega delovanja delavskega stvom vplivala na politični raz- no. Julija 1945 je začela obra- tovati edina peč. Ob koncu tega leta so imeli zaposlenih že blizu 200 ljudi. Vsa leta po voj- voj v Rogaški Slatini. Nič čudnega ni, da so se klice socialističnega gibanja pojavile že zelo zgodaj. Boris Kidrič je bil morda eden izmed vala. Leta 1980 so dosegli že Prvi delavski svet so v tem podjetju izvolili 16. septembra 1950. Od tedaj dalje se je kolektiv predvsem zavzemal za ni je steklarna naglo napredo- razširitev podjetja (za nove in- novitev tovarne je bila pred- poglavitnih akterjev tega giba- večjo proizvodnjo oziroma večji vsem cenena delovna sila, ki jo je bilo tedaj na tem območju več kot dovolj. Začetek obratovanja je bil skromen. Zaposlenih je bilo malo. Toda že od vsega začetka se je v tej tbvarni oblikoval ko- nja. Že leta 1927 je na njegovo gospodarski učinek kot v letu pobudo in z njegovo prizadev- 1939. Najbolj pa se je poveče-nostjo vznikla celica Komuni- vala proizvodnja po letu 1953. Ce vzamemo primerjavo količinske proizvodnje, ugotovimo, da je bila leta 1957 za 45 od- stične partije. Še zdaj sta v podjetju zaposlena dve, ki sta doživljala te čase. Tik pred vojno je bil kolektiv, jd je s svojo revolucio- lektiv organizacijsko zelo mo-narnostjo pred drugo svetovno čan in politično dovolj zrel. Žal vojno, zlasti pa še med drugo še niso bili ekonomski pogoji vmprsv vv " ^.... TTL vestidije), za izboljšanje delovnega procesa, za izboljšanje kakovosti izdelkov, hkrati pa tudi za izboljšanje delovnih pogojev, za zaščito na delovnem mestu in pa za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. Leta 1951 so dogradili novo stotkov večja kakor pred štirimi topilnico z drugo pečjo, dve let. leti, da je bila leta 1959 za 108 odstotkov večja in da bo letos že za 168 odstotkov večja. Po kasneje novo brusilnico in dve leti kasneje spet novo — grobo brusilnico. Lani so si uredili tudi tretjo topilno peč, ki jim bo precej pripomogla, da bodo svoj bruto produkt povečali skoraj na eno milijardo dinarjev. Ves čas gospodarskega raz- .... , čeno vsoto, ki jo potem razdeli movini. najbolj delovnim (po kriterijih Še imajo težave v tem kolek-podjetja in družbeno-političnih tdvu. Njihov gospodarski razvoj voja podjetja pa niso zanemar- organizacij) za večdnevno brez- še ni povsem zaključen. Toda Ijali področja skrbi za delavca, plačno letovanje. danes, ob desetletnici delavske- V zadnjih letih so zgradili 41 Prav gotovo pa sodi ureditev ga upravljanja lahko s ponosom stanovanj, uredili menzo, pri- splošne ambulante in zobo- pogledajo na prehojeno pot. pravili obrat za topli obrok in zdravstvene ambulante k naj- Tovarno steklenih izcjclkov v prispevali precej tisočakov za večjim pridobitvam podjetja na Rogaški Slatini poznajo po vsem prijeten oddih svojih delavcev, področju skrbi za delovnega svetu, kajti izdelujejo kar štiri Zanimivo je, da se niso odločili človeka. Kaže, da je zdravstve- tisoč različnih proizvodov. Iz za zgraditev lastnega doma, niti na služba v tem podjetju lahko leta v leto se proizvodnja sko-ne za regresiranje dopusta vseh zgled mnogim, če že ne skoraj , ko vito povečuje in tudi letos so zaposlenih, Sindikat dobi dolo- vsem podjetjem v naši ožji do- družbeni načrt že izpolnili. ,VXX'O.XXWXN ;'^\xvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> Deset let delavskega samoupravljanja v tovarni »Titan« Kamnik Osnovanje majhne obrtne delavskem svetu, so se odprle pisati še večji pomen, če upo- delavnice v letu 1896 pomeni nove velike možnosti za nadalj- števamo stanje strojnega parka začetek razvoja kovinsko-pre- nji razvoj. v tovarni, Id je večinoma za- delovalne industrije na območ- Uspehi, ki jih je pri svojem starel. ju Kamnika. Podjetje je do delu dosegel delavski svet v V prizadevanju za dosego prve svetovne vojne in med preteklem desetletju so bili za čim večje storilnosti so organi obema vojnama večkrat menja- razvoj podjetja in porast pro- delavskega samoupravljanja polo lastnike, ki so, izkoriščajoč izvodnje izrednega pomena. svečah veliko skrb izboljševa-prehodne konjunkture, razširje- y lanskem letu zaključena niu organizacije dela ter uva- vali obrate. Pri tem je zlasti prva faza gradnje je tovarni janju novih stimulativnejših na- važna gradnja majhne livarne, popolnoma spremenila videz, činov nagrajevanja. Rezultati ki je dala tovarni tudi značaj ]\ja mestu brez vsake organske tega prizadevanja se odražajo v metalurškega obrata in začrtala povezave razmetanih obratov stalnem porastu realnega za-njen nadaljnji razvoj in razširi- Sq zrasli novi, po sodobnih za- služka delavcev. Zaslužek de-tev proizvodnega programa, htevah tehnološkega procesa in lavcev je zelo porastel prav v Pred pričetkom druge svetovne higiene dela zgrajeni objekti. ŠE PETKRAT umivalnice in kopalnice oskrbo- stanovanjski problem. Tudi nčv kolektiva, ki so se na 95 zadnjem času kot rezultat uved- vane s toplo vodo. temu vprašanju je delavski svet zasedanjih delavskega sveta, — v okviru možnosti najboljših 138 sejah upravnega odbora in 1 1 vojne je podjetje zaposlovalo S potopno gradnjo posamez- be mesečnega obračuna proiz- Za higiensko-tehnično zašči- v oKviru možnosti najooijsm is« sejan upravnega oaoora in okrog 300 delavcev. nih objektov se je širil tudi ob- vodnje po enoti proizvoda in to dela je bilo v preteklih petih rešitev. V tem razdobju je bilo številnih sestankih komisij, se pgo osvoboditvi, ko je pod- prS^nte.3 VrSnost pro- vpeljevanja delovnih norm pri letih vloženo 102 milijona di- zgrajenih 69 družinskih m 30 znanjah s p^blemat.ko razvoja j- seg proizvodnje. jetje prešlo v družbeno last, je izvodnje se je v primerjavi z ...........delih, ki doslej niso bila normi- nar jev. Vsi stroji so opremlje- samskih stanovanj. Ker pa je našega gospodarstva. kolektiv, zavedajoč se nujnosti letom T950~ povečala' "ziTpetkrat rana- Ta porast je občuten zla- ni s potrebnimi varnostnimi na- bilo s temi stanovanji možno velja omeniti tudi vlogo or- S^Bnlp1SSH ESIH« as&HsSS SssSa« ‘SfS SBrSSB da obstoječe kapacitete ne bodo vpraševanje po izdelkih tovar- no™. za ^ odstotkov. zdravju škodljivem delu preje- Vprašanje strokovnih kadrov, čaJa namenjena znatna finanč- naS^Ss^kliScijJ dS z^lo^elikm “/^je^^- povSI^izv^T^S S^mestth k^uno rv^če^ svz—“ “ES« Fitingi je izvoz omejen predvsem na fi- Za uspešno rešitev te nalo- kažejo vsa leta v upadanju in skrbf otroke, obratov družbene pre- Stavbne in pohištvene kiju- tinge in v manjši meri na ku- ge je bilo nujno izpolniti osnov- obratnih nezgod. V letu 1955 je z . ‘ hrane in podobno, čavnice hinjske strojčke in orodje. Pod- ne pogoje. Tako vprašanje pre- znašalo število obratnih nezgod Podjetje štipendira večje Velike potrebe po ulitkih iz Kuhinjski strojčki jetje izvaža svoje izdelke v 16 skrbe s pitno vodo in kanali- 139 z 2000 izgubljenimi delov- število študentov in dijakov temprane litine in ostalih izdel- Tehtnice držav raznih kontinentov. Vred- zacije. S priključitvijo na vodo- nimi dnevi, lani pa je bilo samo strokovnih sol. Vprašanje izo- kov na tujih tržiščih, so na nrm>voHov ki iih te to- nost izvoza je v preteklem letu vodno in kanalizacijsko omrež- 94 nezgod in 1127 izgubljenih brazevanja zaposlenih pa se je osnovi podrobnih analiz nare- varna tS Svtoala (n m! znašala 17% celotne realizacije, je Kamnika, so bili dani pogoji dni. urejalo z organiziranjem raz- kovale delavskemu svetu odlo- eradh o okoviel oa se ie za- Doseženim uspehom v pro- za ureditev sanitarnih prosto- Porast proizvodnje je zahte- mb sc'rnir\fr‘lfV,.y podjetjL! ln pa.’ čitev za nadaljnjo razširitev radi snrostitve dela kapacitet izvodnjo, tako glede obsega, ka- rov — umivalnic in kopalnic. Z val tudi več delavcev, kar je v zadnjih letih, z večernimi proizvodnih kapacitet. Ta raz-prenesel v proizvodnjo drugim kor tudi kakovosti, moramo pri- zgraditvijo kotlovnice pa so vse še zaostrovalo že tako pereč strokovnimi solarni v^ okviru širitev naj bi obsegala novo podjetjem. -- 1 i j šl< CniMlliiillll Na podlagi določenega proizvodnega programa je bil izdelan načrt rekonstrukcije tovarne. Ta načrt je predvideval predvsem gradnjo nove livarne za temprano litino, kot temelj za povečanje proizvodnje ostalih grup proizvodov. Z novo tovarno naj bi se proizvodnja povečala petkrat. S tem bi bile zagotovljene zadostne količine ulitkov za 450-odstotno povečanje proizvodnje fitingov. Istočasno pa bi bilo mogoče vsaj delno kriti potrebe razvijajoče se industrije poJulitkih iz temprane litine. S tem, ko je leta 1950 prešlo podjetje v upravljanje po šolami Delavske univerze v Kamniku, mehanizirano livarno s 5-krat Večerne strokovne šole poseča povečano kapaciteto, vzporedno okrog 30 članov kolektiva, ka- s tem pa tudi obdelovalnice fi-terim plača podjetje stroške tingov, katerih proizvodnja naj šolanja, razen tega pa jim s foj se povečala za 400 odstotkov skrajšanim delovnim časom jn povečanje proizvodnje v omogoča uspešnejše napredova- grupi okovje za 450 odstotkov, nje v šoli. V lastni vajeniški y zvezi s predvideno rekon-delavnici pa pridobiva strokov- strukcijo je v teku izdelava in-no znanje trideset vajencev. vesticijskega programa, ki bo Vredno je poudariti, da so podrobno obdelal obseg investi- tudi sami delavski sveti šola proizvajalcev, ki svoje člane z organiziranjem seminarjev in s cij in njih ekonomsko utemeljenost. Spričo navedenega čaka or- samim delom na zasedanjih, se- gane delavskega samoupravlja-znanja s problematiko dela in nja v prihodnosti vrsta odgo-življenja kolektiva v okviru vornih in težkih nalog. Naša naše družbene skupnosti. Skozi želja je, da bi jim uspehi in to šolo delavskih svetov je šlo izkušnje iz preteklosti bile v v preteklem desetletju 173 čla- spodbuda za nadaljevanje dela. llllllli:«llllMllllllll,lllltla,,lJlWlllllll»%l^ ................................................................................. .................................................................................................................................................................. Kombinirajmo V'v::. ' K- KRIŽ1MA ŠTEV. 36 Vodoravno: 1. barva zidu, 6. morski razbojniki, 11. enaka soglasnika, 12. v razpravi pobijanje nasprotnih nazorov, 15. kratica mednarodne človekoljubne organizacije, 16. kemična prvina, razkužilo v zdravilstvu, 18. poljedelsko orodje, 19. oznaka evropske države, 20. lahko hlapljiva tekočina, 22. vrsta orodja, 23. ostro dišeča rastlina, 24. del obraza, 25. oziralni zaimek, 26. velika lesena posoda, 27. dolg, ozek kos blaga, 29. izrastki na drevesu, 31. velika luknja v zemlji, 34. zavetnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 35. način dela, 37. priprava za dviganje ladij, 38. na j višja karta, 39. geometrijsko telo, ki nastane s sukanjem, 41. izraz pri Igri, 42. vrsta bombažne tkanine, 43. vrsta lovskega psa. Navpično: 1. rastlinska maščoba, 2. ograja, 3. pripovedna pesnitev, 4. velika riba, 5. za-jedalec, ki ga dobimo v listju, 6. ločilo, 7. letoviški kraj blizu Opatije, 8. staroegipčansko božanstvo, 9. mesto ob Severnem Jadranu, 10. ribje jajčece, 13. nalepke, 14. veliko število, 17. plačilno sredstvo, 19. furlansko mestece ob Nadiži, 21. časovni termin, 23. eden od mesecev leta, 27. kamnita podlaga, 28. človeška vrsta, 29. prepoved, ugovor, 30. glavni junak znane Sofoklesove drame, 32. hude sanje, 33. tuja ploskovna mera, 35. zatemnitev nebesnih teles, 36. pripadnik staroslovanskega plemena, 39. osebni zaimek, 40. troprstni lenivec, ki živi v Braziliji. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kolovrat, 8. namaz, 13. kilopond, 14. krdela, 15. on, 16. sel, 17. ena, 19. Eros, 20. lovor, 22. vnema, 24. nat, o, 25. oseka, 27. tanki, r, 29. NUK, 31. metro, 33. Kokra, 35. arak, 37. pat, 38. pet, 39. ež, 40. dalija, 42. izoterme, 45. Alija, 46. učitelji. Beli poveča svojo prednost Beli: Kgl, De3, Tfl, Lg2, Lh4, Sd2, Pa2, c3, c4, d5, g3 h2 (12) Črni: Kg8, Dg7, Ta8, Lc8, Le5, Sb8, PaT, b7, c5, d6, g6, h6 (12) Ustavimo se najprej nekoliko natančneje pri poziciji na diagramu! Prednost belega je očitna: vse njegove figure so razvite, edina odprta linija je v njegovih rokah, vtem ko so črne figure na damskem krilu na izhodiščnih položajih in trenutno še ne sodelujejo v igri. Ima pa črni za zaostanek v razvoju vendarle nadomestilo: na muho si je vzel belega kmeta na c3 in še belega lovca na h4 grozi ujeti. Ni mar trditev o prednosti belega netočna? Ne, nikakor ne, kakor to nazorno kaže že naslednja bela poteza, združena s kratko, začasno žrtveno kombinacijo, ki ga pripelje še v boljši položaj. Poskusite jo najti! Tako lepa je, da boste uživali ob njej. vuezaAz« afiepeu a? at iujj ut 8J'-a '£ ‘(3§qe(s i[CdCc>i at 8JQ) U1H ‘+8aa 'Z ‘(a-mzi buiiu im?) 9j:t ‘(e;aui^ mqop tzojg ui uiauaqo boaO[ ui oui -•ep epedeu) ign 'j :Aa’isoy ■- Vedno moraš vzbujati pozornost. Zakaj si vrgel ta papir v koš za odpadke?! — Res je, da je Petrov televizijski sprejemnik večji, vendar ima Milan mnogo boljšo slivovko. — Najprej povejte, koliko ste stari, potem pa prisezite, da boste govorili resnico! BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED POTJS^AZ O JS A/A OPMO—