UPORABNA INFORMATIKA 75 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih slovenskih podjetij Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana dp2832@student.uni-lj.si, mojca.stemberger@ef.uni-lj.si Izvleček Od leta 2019 se lahko slovenska mala in srednje velika podjetja (MSP) prijavljajo na razpise za vavčerje za digitalizacijo, s pomočjo katerih lahko pridejo do potrebnih sredstev za digitalno preobrazbo. Namen prispevka je ugotoviti, kakšen je pomen vavčerjev za digitalizacijo za slovenska MSP ter predlagati izboljšave sistema, ki jih lahko ključni odločevalci uporabijo pri sestavi nadaljnjih shem sofinanciranja. Na podlagi intervjujev s predstavniki štirinajstih slovenskih MSP , s tremi zunanjimi izvajalci ter s predstavnico DIHS smo oblikovali pet predlogov za izboljšanje sistema vavčerjev za digitalizacijo: manj dokumentacije, večja transparentnost, sprememba višine sofinanciranja glede na dodatne dejavnike, posodobitev odobritvenih kriterijev in posodobitev vavčerja za digitalni marketing. Ključne besede: digitalizacija, digitalna preobrazba, mala in srednje velika podjetja, vavčerji za digitalizacijo, statistika koriščenja vavčerjev , slovenska podjetja. Possible improvements of the digitalization voucher system for small and medium-sized Slovenian companies Abstract Starting in 2019, Slovenian small and medium-sized enterprises (SMEs) can apply for tenders for digitization vouchers, with the help of which they can obtain the necessary funds for digital transformation. The purpose of the paper is to determine the importance of vouchers for the digitalization for Slovenian SMEs and to propose improvements to the system that key decision-makers can use when drawing up further co-financing schemes. Based on interviews with representatives of fourteen Slovenian SMEs, three external contractors and a re - presentative of the DIHS, we have formulated five proposals for improving the vouchers for the digitalization system: less documentation, greater transparency , changing the level of co-financing according to additional factors, updating the approval criteria, and updating the voucher for digital marketing. Keywords: Digitalization, digital transformation, small and medium-sized companies, vouchers for digitalization, voucher usage statistics, Slovenian companies 1 UVOD Zaradi vse hitrejšega tehnološkega razvoja in priti - ska s strani deležnikov se večina podjetij po celem svetu odloča za vključevanje ene ali več tehnologij v svoje poslovne procese (Capgemini Consulting & MIT Center for Digital Business, 2011). Okrog tega se v literaturi pojavlja izraz digitalizacija oziroma digitalna preobrazba, ki jo Vial (2019) definira kot proces, ki s kombinacijo digitalnih tehnologij iz - boljša bistvene lastnosti določene entitete oziroma podjetja. Z uporabo kombinacij digitalnih tehnolo - gij lahko podjetja optimizirajo svoje poslovne pro - cese ter se s tem uspešno odzovejo na nenehne spre - membe v okolju. STROKOVNI PRISPEVKI UPORABNA INFORMATIKA 76 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Glede digitalizacije mala in srednje velika podje - tja (v nadaljevanju MSP), ki predstavljajo 99,8 % vseh podjetij znotraj Evropske unije in 53 % celotne do - datne generirane vrednosti (Muller idr., 2021), zao - stajajo za velikimi podjetji (OECD, 2021). Leta 2021 je Evropska komisija prišla do zaključka, da manjše, kot je podjetje, manj pomembna se jim je zdela vpe - ljava osnovnih in naprednejših digitalnih tehnologij (Muller idr., 2021). Na konferenci GoDigital novembra 2021 so bili predstavljani podatki pridobljeni v raziskavi, kjer so MSP opravile samooceno o digitalni zrelosti. Iz re - zultatov je možno razbrati, da se podjetja zavedajo pomembnosti digitalne preobrazbe. V skoraj polovi - ci primerov MSP že uporabljajo posamezne digitalne rešitve. Pri večini podjetij gre le za osnovne tehno- logij (Pucihar, 2021). Po raziskavi državnega stati- stičnega urada (v nadaljevanju SURS) dosega največ slovenskih malih podjetij – 74 % nizko ali zelo nizko stopnjo digitalizacije (merjeno s pomočjo kazalnikov uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih). Pri srednje velikih podjetjih se ta odstotek izboljša. O težavah pri digitalni preobrazbi poroča 56 % majhnih in 67 % srednje velikih podjetij. Kot glavni razlog za to tretjina podjetij navaja pomanj - kanje ustreznih kadrov in finančnih sredstev (SURS, 2022a). Do podobnih zaključkov je prišla raziskava iz leta 2017, kjer so avtorji preko anketnega vprašalnika želeli ugotoviti stanje in trende digitalne preobraz- be v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so slovenska podjetja manj zrela v primerjavi s podjetji po svetu. Za manjša podjetja navajajo pomanjkanje sredstev, potrebnih za digitalno preobrazbo, kot ključni razlog za zaostanek (Erjavec, Manfreda, Jaklič & Indihar Štemberger, 2018). Težave potrjujejo tudi ugotovitve iz spletne ankete, izvede leta 2020, kjer so organizaci - je izpostavile pomanjkanje kadrov in finančnih sred- stev kot ključno težavo pri digitalni preobrazbi slo- venskih MSP (Pucihar, Mohar Bastar & Lenart, 2022). Od leta 2016 delujejo po Evropi digitalna inovacij - ska stičišča. To so neprofitne organizacije ali združe- nja organizacij, ki služijo predvsem MSP kot vozlišča podpore. Podjetja se lahko s pomočjo njihove pomoči seznanijo s tem, kako jim lahko digitalne tehnologije pomagajo pri izboljšavi njihovih poslovnih procesov, izdelkov ali storitev. Vloga digitalnih inovacijskih stičišč je predvsem: da omogočajo podjetjem testira- nje novih digitalnih tehnologij, preden se ta odločijo za investicijo, podpora podjetjem pri usposabljanjih in razvijanju spretnosti, podpora pri iskanju ustre - zne naložbe za digitalizacijo in nudenje priložnosti mreženja okrog inovacijskega ekosistema (European Commission, 2021). Z enakim namenom obratuje tudi Digitalno ino - vacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIHS). V sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom (v nadaljevanju SPS) se MSP v obliki vavčerjev za di- gitalizacijo ponuja finančna pomoč za digitalno pre- obrazbo. S pomočjo teh vavčerjev lahko MSP delno financirajo ključna področja digitalizacije (Kljajić Borštnar & Pucihar, 2021). Osnovni namen vavčerjev je poenostaviti dostop do sofinanciranja posameznih storitev, ki lahko MSP povečajo konkurenčnost in kompetence (SPS, brez datuma a). Od leta 2019, ko se je program začel, so številna podjetja izkoristila omenjene vavčerje (Evropska ko- misija, 2021b). Pri tem se začne postavljati vprašanje, v kolikšni meri so vavčerji za digitalizacijo pomemb- ni za slovenska MSP in kako uspešna bi bila digitali - zacija slovenskih MSP , če vavčerjev ne bi bilo. Namen raziskave, katere rezultati so predstavlje - ni v članku, je ugotoviti, kakšen je pomen vavčerjev za digitalizacijo za slovenska MSP ter predlagati iz - boljšave, ki jih lahko ključni odločevalci uporabijo pri sestavi nadaljnjih shem sofinanciranja. Članek je poleg uvoda sestavljen iz petih poglavij. V prvem so predstavljeni vavčerji za digitalizacijo. Opredeljen je namen programa, sledi opis posame - znih vavčerjev za digitalizacijo. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem je najprej predstavlje- na metodologija raziskave, ki je temeljila na intervju - jih. V naslednjem poglavju so predstavljeni glavni rezultati in njihova interpretacija. Sledi predstavitev predlogov izboljšav sistema vavčerjev za digitaliza- cijo, na koncu pa je še diskusija, v kateri je kritično ovrednotenje glavnih ugotovitev ter razmislek o mo - žnostih njihove uporabe. V zaključku pa smo povzeli izzive in omejitve pri raziskavi ter podali predloge za nadaljnje raziskave). 2 V A VČERJI ZA DIGIT ALIZACIJO Vavčerji za digitalizacijo predstavljajo del programa spodbud malih vrednosti preko vavčerjev. Program, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je sestavljen iz štirinajstih vavčerjev, ki pokrivajo različna podro- čja (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih UPORABNA INFORMATIKA 77 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI 2021). Cilj projekta je MSP zagotoviti poenostavljen dostop do sredstev, s katerimi lahko krepijo kompe - tence, dodano vrednost ter konkurenčnost na trgu (EU Skladi, 2018). S pomočjo vavčerjev si lahko MSP zagotovijo do 60 % sofinanciranja na specifičnem po- dročju. Posamezni vavčer lahko podjetju prinese do 9.999 € subvencije oziroma 30.000 € skozi več vavčer- jev v enem letu (SPS, brez datuma a). 2.1 Namen vavčerjev za digitalizacijo Evropska komisija je leta 2021 predlagala vzpostavi - tev digitalnega kompasa, v katerega so vključili kon- kretne cilje za digitalno preobrazbo EU do leta 2030. Začrtane poti opisujejo digitalne zmogljivosti ljudi ter infrastrukture in digitalno preobrazbo podjetij in javnih storitev (Evropska komisija, 2021a). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je leta 2022 predstavilo obnovljeno strategijo digital - ne preobrazbe gospodarstva. Glavni cilj strategije je Slovenijo postaviti na vodilni evropski položaj glede na napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo rast digitalne ekonomije. Strategija očrta številne ukrepe za podporo digitalne preobrazbe gospodarstva s po - močjo nepovratnih sredstev, povratnih sredstev ozi- roma lastniškega kapitala ter kombinacije različnih oblik (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo - gijo, 2022). Za MSP se v namen digitalne preobraz - be pripravljajo javni pozivi na vavčerje za pripravo digitalne strategije, digitalnega marketinga, digital - nih kompetenc ter izboljšanja kibernetske varnosti (DIHS, brez datuma b). Vavčerji za digitalizacijo pa niso edine spodbude, ki jih SPS razpisuje z namenom spodbujanja digitali - zacije pri MSP. Razpise, ki pokrivajo podobna podro - čja kot DIHS, organizirajo tudi evropska digitalna inovacijska stičišča – EDIH. Njihova osrednja vloga zajema uvajanje novih pristopov in naprednih teh - nologij, kot so: umetna inteligenca, super-računalni- štvo (HPC), kibernetska varnost ter druge digitalne tehnologije v gospodarstvu, MSP ter organizacijah javnega sektorja (European Commission, 2023). 2.2 Opredelitev vavčerjev Vavčerji za digitalizacijo pokrivajo štiri različna po- dročja z različnimi smernicami: vavčer za dvig di- gitalnih kompetenc, vavčer za pripravo digitalne strategije, vavčer za digitalni marketing in vavčer za kibernetsko varnost (DIHS, brez datuma b). V naslednjih letih bo primanjkovalo strokovne - ga znanja, kar bo posledično negativno vplivalo na inovacije, rast produktivnosti in državne blaginje (Evropska komisija, 2021a). Povečanje digitalnih spretnosti je zato ključno za aktivno participacijo v digitalni ekonomiji (Ministrstvo za gospodarski ra - zvoj in tehnologijo, 2022). SURS v poročilu za leto 2022 navaja, da je v slovenskih podjetjih ne glede na velikost največja ovira pri digitalizaciji pomanjkanje ustreznih kadrov in znanj s tega področja (SURS, 2022a). V namen dviga digitalnih kompetenc SPS v sklopu spodbud malih vrednosti preko vavčerjev razpisuje »vavčer za dvig digitalnih kompetenc«. Z vavčerjem želijo spodbuditi MSP , da svojim zaposle- nim zagotovijo ustrezna znanja s področja digitaliza- cije (SPS, brez datuma c). Da lahko podjetje pridobi največ prednosti s po- močjo digitalnih tehnologij, je potrebna digitalna strategija, ki jasno opredeli način, kako integrirati tehnologije v preoblikovanje svojega poslovanja in generiranje dodatne vrednosti (Kane, Palmer, Ngu - yen Phillips, Kiron, & Buckley, 2015). Digitalna stra - tegija podpira podjetja tako pri integraciji digitalnih tehnologij kot tudi pri njihovem poslovanju po preo - brazbi (Matt, Hess, & Benlian, 2015). V letni raziska - vi o stanju MSP v EU so avtorji prišli do ugotovitve, da manjše kot je podjetje, manjša bo verjetnost, da bo to podjetje imelo pripravljeno digitalno strategijo (Muller idr., 2021). SURS ugotavlja, da ima le petina slovenskih podjetij izdelano in od vodstva potrjeno digitalno strategijo (SURS, 2022a). Za izboljšanje tega stanja se razpisuje »vavčer za pripravo digitalne stra- tegije«. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k pripra- vi digitalne strategije z namenom nadaljnje digitalne preobrazbe podjetja (SPS, brez datuma e). S prisotnostjo na spletu si lahko podjetje zagotovi večjo verodostojnost ter na učinkovit način predstavi svojo znamko. Prisotnost na spletu uporabnikom po - nudi tudi osnovne in ažurne informacije o podjetju in produktih, ki so na voljo (Kaplan, 2020). Sloven - ska podjetja najpogosteje uporabljajo spletna mesta za opis svojih produktov ali za objavo cenika (Mul - ler idr., 2021). Leta 2021 je v Sloveniji 83 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi imelo svoje spletno mesto. 22 % od teh je omogočalo spletno prodajo, oddajo naroči- la ali rezervacije (SURS, 2021). Namen »vavčerja za digitalni marketing« je spodbuditi MSP k izboljšanju digitalnega marketinga. MSP lahko izkoristi vavčer za razvoj spletnih mest, mobilnih aplikacij, lastnih spletnih trgovin ali rezervacijskih platform (SPS, Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih UPORABNA INFORMATIKA 78 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI brez datuma b). Trendi kažejo, da podjetja med digitalno preo- brazbo velikokrat spregledajo kibernetsko varnost. V večini primerov se to zgodi MSP , ki nimajo ustreznih virov in kadrov, ki bi skrbeli za varnost, ali ustreznih procesov za odziv v primeru napada. Od začetka pandemije covid-19 se je stopnja kibernetskih napa - dov izraziteje povečala (OECD, 2021). Brezavšček (2021) navaja tri razloge za to: varnostne pasti dela od doma, rekorden porast uporabe internetnih storitev in storitev v oblaku, ki niso najbolje zaščitene, ter iz- koriščanje izrednih razmer za lažne novice in spletne prevare. Z namenom spodbujanja MSP k povečanju kibernetske varnosti se razpisuje »vavčer za kibernet- sko varnost«. Podjetja lahko izkoristijo ta vavčer za iz- vedbo sistemskega varnostnega pregleda ali izdelavo penetracijskega testa (SPS, brez datuma d). 3 METODOLOGIJA RAZISKA VE Z namenom, da bi boljše razumeli stanje MSP, nji - hove motivacije ter spodbude za digitalizacijo ter vavčerje, smo se lotili empirične raziskave. Izvedli smo jo preko kvalitativne metode individualnih po - globljenih intervjujev. Ker so sogovorniki prihajali iz različnih regij in panog, se soočali z različnimi izzi- vi ter so izkoristili različne vavčerje, je prihajalo do velike variabilnosti poteka intervjuja. Zato smo se predhodno odločili za pol strukturiran intervju, za katerega smo si pripravili manjše število izvornih vprašanj, ki smo jih nato dodatno poglobili na podla - gi pridobljenih odgovorov. Skupno je bilo izvedenih osemnajst intervjujev. Izvedli smo tri skupine intervjujev: s predstavniki slovenskih MSP, z zunanjimi izvajalci ter s predstav - nico DIHS. Intervjuvali smo predstavnike štirinajstih slovenskih MSP, ki so se prijavili na vsaj en razpis vavčerjev. Intervjuje smo opravili z zaposlenimi, ki so v izbranih podjetjih sodelovali pri prijavi ali iz - vedbi aktivnosti povezanimi z vavčerji za digitali- zacijo. Namen intervjujev z MSP je bil razumeti, v kolikšni meri so bili vavčerji dejanska spodbuda za digitalizacijo, in ugotoviti ključne dejavnike uspeha ter izzive pri tem. Glede na to, da se zunanji izvajal - ci, ki skrbijo za izvajanje aktivnosti iz vavčerjev, na dnevni ravni ukvarjajo z vavčerji za digitalizacijo, je bilo njihovo mnenje ključno pri razumevanju tren- dov in motivacije MSP. V ta namen smo izvedli in - tervjuje s tremi predstavniki zunanjih strokovnjakov. Vse skupaj smo lahko postavili v kontekst s pomočjo intervjuja s predstavnico DIHS, ki skrbi za vavčerje Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih T abela 1: Intervjuvana podjetja M – vavčer za digitalni marketing, V – vavčer za kibernetsko varnost, S – vavčer za pripravo digitalne strategije, K – vavčer za dvig digitalnih kompetenc. V elikost podjetja Glavna dejavnost (SKD) Intervjuvanec Digitalni vavčer* 1 Mikro Pomožne dejavnosti za zavarovalništvo in pokojninske sklade Lastnik (M), K 2 Mikro Predelava mleka Soustanovitelj in direktor (M) 3 Mikro Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti Lastnik in direktor M, K 4 Majhna Dejavnost restavracij in druga strežba jedi Direktor M, S 5 Majhna Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov V odja računovodstva M, S 6 Majhna Inštaliranje pri gradnjah V odja trženja M, S 7 Majhna Organiziranje razstav , sejmov , srečanj Podpredsednica uprave M, S, K 8 Majhna T rgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah Direktor S 9 Majhna T iskarstvo in z njim povezane storitve Lastnik in direktor V, (S) 10 Srednja Proizvodnja medicinskih instrumentov , naprav in pripomočkov V odja službe za informatiko V, K 11 Srednja Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb V odja službe za informatiko M, K 12 Srednja Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov Direktor (M), S, K 13 Srednja T rgovina na debelo z živili, pijačami, tobačnimi izdelki V odja službe za informatiko V 14 Srednja T rgovina z motornimi vozili Direktor poslovne enote M, S, K UPORABNA INFORMATIKA 79 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI za digitalizacijo. Na osnovi njenih odgovorov smo lahko lažje razumeli vavčerje ter prihodnost sistema sofinanciranja. Seznam intervjuvanih MSP je viden v tabeli 1. Za vsako podjetje smo navedli velikost podjetja in glav - no dejavnost preko standardne klasifikacije dejav - nosti, ki je bilo določeno na nivoju skupine. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnnega portala AJPES. Za vsako podjetje smo navedel še vrsto dela, ki jo v podjetju opravlja intervjuvanec, ter na kateri digi - talni vavčer so se prijavili. Če vavčer ni bil odobren oziroma ga podjetje ni izvajalo, smo črko vstavili v oklepaj. V tabeli 2 so predstavljeni intervjuvani zunanji izvajalci – podjetja, ki skrbijo za izvajanje aktivnosti digitalnih vavčerjev. Za vsako od njih smo navedli, za kateri vavčer za digitalizacijo se specializirajo, in vrsto dela, ki ga v podjetju opravlja intervjuvanec. Osnovna vprašanja za intervjuje se razlikujejo glede na to, ali smo intervju opravili z MSP, zuna - njimi izvajalci ali s predstavnico DIHS. Za intervju z MSP smo si pripravil 21 vprašanj različnih tipov, ki smo jih strukturirali po posameznih segmentih: uvod, motivacija za digitalizacijo, prijava na digital - ne vavčerje, izvajanje projekta in prihodnost. Raz- delitev je pomagala pri lažjem sledenju pogovora. Za intervju z zunanjimi izvajalci smo imeli pripra - vljenih 16 osnovnih vprašanj, ki so bila razdeljena na segmente: uvod, potreba po digitalizaciji MSP, digitalni vavčerji, izbrano zunanje podjetje ter pri- hodnost. Za intervju s predstavnico DIHS smo pri - pravili 21 vprašanj, razdeljenih na segmente: zgo - dovina vavčerjev, digitalni vavčerji danes, trendi in interes ter prihodnost. Intervjuji so potekali med 10. majem 2022 in 16. junijem 2022. Na intervjuju s predstavnico DIHS nismo pridobili ažurnih podatkov o koriščenju vavčerjev, zato smo te podatke pridobili naknadno. Intervjuji so bili izvedeni na tri načine, in sicer pre- ko telefonskega pogovora, spletne videokonferenčne platforme ali osebnega srečanja. Povprečno traja- nje intervjujev s predstavniki MSP je bilo med 15 in 30 minut, s predstavniki zunanjih izvajalcev okrog 30 minut, s predstavnico DIHS pa slabo uro. Zunanji izvajalci so bili izbrani s pomočjo katalo- ga strokovnjakov, ki je objavljen na spletnem mestu DIHS (DIHS, brez datuma a) ali preko poznanstev. Izbira podjetij iz kataloga strokovnjakov je bila slu - čajna. Potencialna podjetja, ki so izkoristila vavčer- je, pa so bila izbrana na tri načine: s pomočjo posre- dovanja zunanjih izvajalcev, seznama prejemnikov sredstev, ki je objavljen na spletnem mestu SPS (SPS, brez datuma f) ali poznanstev. Razporeditev inter - vjuvanih podjetij po značilnostih je vidna v tabeli 3. V njej smo prikazali razporeditev intervjuvanih pod - jetij po treh značilnostih. Prva značilnost je velikost podjetja, kjer smo podjetja razdelili glede na velikost. Intervjuvana podjetja so se skupno prijavila na 28 vavčerjev za digitalizacijo, od tega je bilo odobrenih 25 in izvedenih 24. V tabeli smo prikazali tudi vrsto vavčerja za digitalizacijo in vlogo, ki jo v podjetju opravlja sogovornik. 4 REZUL T A TI V tem poglavju povzemamo ugotovitve iz treh sku - pin intervjujev. 4.1 Analiza koriščenja vavčerjev za digitalizacijo V celotnem sistemu vavčerjev za digitalizacijo nasto- pa DIHS kot vsebinski partner pri naložbah v digi- talne projekte. Na osnovi intervjuja s predstavnico DIHS smo ugotovili značilnosti koriščenja vavčerjev ter načrte za prihodnost. Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih T abela 2: Intervjuvani zunanji izvajalci Intervjuvanec Digitalni vavčer* A Svetovalec in glavni izvršni direktor podskupine M, V, S, K B Lastnik in direktor S, K C Direktor in soustanovitelj M, S T abela 3: Razporeditev intervjuvanih MSP po značilnostih Št. podjetij Delež v % V elikost podjetja Mikro 3 21,4 Majhna 6 42,9 Srednja 5 35,7 V avčer za digitalizacijo Marketing 10 35,7 Kibernetska varnost 3 10,7 Strategija 8 28,6 Kompetence 7 25,0 Vloga predstavnika V odstvo 9 64,3 Računovodstvo 1 7,1 Informatika 3 21,4 T rženje 1 7,1 UPORABNA INFORMATIKA 80 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI V Sloveniji predstavljajo digitalni vavčerji ene iz- med ključnih pobud za MSP k digitalni preobrazbi. Pobuda vavčerjev je prevzeta po dobri praksi iz Ir- ske, kjer se dodeljujejo lokalni vavčerji glede na po- trebe podjetij. Do junija 2022 je bilo odobrenih skupno 5.577 vavčerjev za digitalizacijo. Tabela 4 prikazuje razpo- reditev glede na velikost podjetja, vrsto vavčerja za digitalizacijo ter leto odobritve. Podjetje, ki je koristi - lo več vavčerjev, je v analizi upoštevano tudi večkrat. Informacijo o velikosti podjetja je podjetje navedlo samo ob prijavi, zato se najverjetneje ne ujema v celo - ti z uradnimi podatki. Pri tem je pomembno poudari - ti, da podjetja vseh odobrenih vavčerjev ne izkoristi- jo. Enemu izmed sodelujočih podjetij je bil odobren tudi vavčer za pripravo digitalne strategije, ampak so zaradi razmer na trgu odstopili od pogodbe. V nadaljnji analizi so upoštevani odobreni vavčerji ne glede na poznejše odstope od pogodb. Po razčlenitvi na velikost je možno razbrati, da je bilo največ vavčerjev za digitalizacijo odobrenih mi- kro podjetjem – 70 %, ki jim sledijo majhna podjetja z 24,8 % ter srednja podjetja s 5,2 %. Glede na to, da je v Sloveniji največ mikro podjetij – 94,9 % (SURS, 2022b), lahko predvidevamo, da je to tudi razlog, zakaj je bilo največ vavčerjev odobrenih tem podjetjem. Predstav- nica DIHS je omenila, da sami še niso opazili nobene povezave med velikostjo podjetja in področjem izko- riščenega vavčerja. Na razpise za vavčerje se podjetja prijavljajo glede na dejanske potrebe znotraj podjetij, na katere vpliva še vrsto drugih dejavnikov. Iz tabele 4 je možno razbrati, da je bil vavčer, ki je bil največkrat odobren, vavčer za digitalni marke- ting, ki predstavlja več kot polovico vseh vavčerjev za digitalizacijo. Za ta vavčer je razpisanih tudi naj- več sredstev (SPS, brez datuma b), kar pomeni, da bo ta vavčer tudi največkrat razpisan. Na intervju- ju je predstavnica DIHS omenila, da: »sredstva, ki so razpisana, se vedno porabijo«. Zaradi tega bo na razčlenitev odobrenih vavčerjev vedno vplival SPS s tem, katerim področjem bo namenil določeno koli- čino finančnih sredstev. Posredno lahko ugotovimo, da je vavčer za digitalni marketing tudi najbolj popu- laren vavčer. Večji kot je interes, manj časa bo odprt določen razpis za vavčer za digitalizacijo, saj bodo sredstva prej izkoriščena. Povedala je tudi, da se raz- pis za vavčer za digitalni marketing najhitreje zapre – »včasih že v uri ali manj«, medtem ko so razpisi za ostale vavčerje za digitalizacijo lahko odprti tudi več tednov ali mesecev. Na podlagi tega lahko pridemo do ugotovitve, da je vavčer, ki je najbolj popularen in največkrat odobren vavčer za digitalni marketing. Najmanj popularen in najmanjkrat dodeljen pa je vavčer za kibernetsko varnost. Kljub temu, da iz leta v leto narašča zanimanje za digitalizacijo in vavčerje, se trend odobritve ne po- večuje. Posledično pridejo MSP težje do finančnih sredstev. Na odpiranje vavčerjev vpliva v največji meri SPS, ki preko razpoložljivih sredstev iz letnih načrtov sestavlja razpise. Osnovna sredstva, ki so jih leta 2019 ob začetku izvajanja programa dodelili za vavčerje, so pošla že v prvih dveh letih. Največ vavčerjev za digitalizacijo je bilo odobrenih leta 2021, ko je SPS pridobil dodatna finančna sredstva za omi- litev posledic pandemije. Trenutni program financiranja z vavčerji za digi- talizacijo se zaključi leta 2023. Glede točnih operacij še potekajo usklajevanja z Ministrstvom za gospo - darski razvoj in tehnologijo. S pomočjo kazalnikov uspešnosti zadnjih štirih let se bo določilo, katere operacije se vključijo v nove programe. Kljub temu pa si DIHS prizadeva, da bodo vavčerji za digitaliza- cijo ostali, ter so tudi prepričani o tem. 4.2 Mnenja zunanjih izvajalcev o vavčerjih za digitalizacijo Mnenja zunanjih izvajalcev so bila ključna pri ugota- vljanju izzivov in pomena s perspektive podjetij, ki izvajajo aktivnosti financirane z vavčerji za digitali- zacijo. Vsak izmed intervjuvanih izvajalcev je vpisan Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih T abela 4: Analiza odobrenih vavčerjev Prirejeno na osnovi podatkov iz intervjuja s predstavnico DIHS. Št. podjetij Delež v % V elikost podjetja Mikro 3.904 70,0 Majhna 1.383 24,8 Srednja 290 5,2 V avčer za digitalizacijo Marketing 3.446 61,8 Kibernetska varnost 304 5,5 Strategija 917 16,4 Kompetence 910 16,3 Leto 2022 (do 24. 6. 2022) 1.242 22,3 2021 1.805 32,4 2020 982 17,6 2019 1.548 27,8 UPORABNA INFORMATIKA 81 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI v katalog strokovnjakov, ki ga vodi DIHS. Že od sa- mega začetka vavčerjev za digitalizacijo se vsi ukvar- jajo z razpisi in aktivnostmi. Vsi trije zunanji izvajalci navajajo, da se večino nji- hovih strank zaveda pomena digitalizacije. Ne znajo pa opredeliti točnih potreb in korakov ali kako bi uporabili določeni vavčer. Opažajo izrazit porast za- nimanja za vavčerje za digitalizacijo, ki se je bistveno povečal med pandemijo covid-19, ko je postala po- treba po spletnih mestih in spletnih trgovinah ključ- nega pomena za uspešno poslovanje podjetij. Zuna - nji izvajalci na osnovi izkušenj z MSP opažajo tudi različne razloge za prijavo na posamezen vavčer:  MSP se zavedajo pomembnosti področja in želijo narediti prvi korak v tej smeri;  MSP želijo izkoristiti sredstva, ki jih drugače ne bi investirali;  podjetja potrebujejo določene aktivnosti, s kate- rimi pridobijo dodatne točke za prijavo na večje razpise (predvsem pri vavčerju za kibernetsko varnost in pripravo digitalne strategije). Menijo tudi, da vsak vavčer ni primeren za vsa- ko podjetje. Vavčer za digitalni marketing je najbolj primeren predvsem za manjša podjetja, ki nimajo la - stnega spletnega mesta. Vavčer za pripravo digitalne strategije v največji meri uporabljajo srednje velika podjetja, ki se zavedajo pomembnosti digitalnega poslovanja in pri tem iščejo konkretne korake, kako doseči digitalno zrelost. Povpraševanje za vavčer za kibernetsko varnost iz leta v leto izrazito narašča – predvsem pri srednje velikih podjetjih. Primeren pa je predvsem za srednje velika podjetja. Na vavčer za dvig digitalnih kompetenc pa se prijavljajo pred - vsem podjetja s starejšimi zaposlenimi. Če vavčerjev ne bi bilo, bi po mnenju zunanjih izvajalcev bilo še vedno povpraševanje po projektih, povezanih s področji, ki jih krijejo vavčerji za digita- lizacijo. Se pa strinjajo, da bi bilo tega povpraševanja veliko manj. Projekti na področjih digitalne strategije in kompetenc bi se izvajali v veliko manjšem obse - gu. Aktivnosti povezane s kibernetsko varnostjo in digitalno strategijo pa se večina manjših podjetij ne bi nikoli lotila. Aktivnosti ter njihov obseg pa bi po mnenju sodelujočih ostali podobni za srednje velika podjetja. Ob tem je eden izmed intervjuvancev do - dal, da »tudi manjša podjetja potrebujejo osnovne korake na poti do digitalne preobrazbe«. V pogovoru s predstavniki podjetij smo ugotovi - li tudi, da v večini primerov zunanji izvajalci sami kontaktirajo podjetja, s katerimi so že sodelovali, ali nova podjetja, ki jih najdejo na spletu, če menijo, da bi bil določeni vavčer zanje koristen. Za dve od treh podjetij so vavčerji za digitalizacijo predvidljiv de- narni tok, ki predstavlja le del njihovega celotnega poslovanja. Vsi trije zunanji izvajalci si prizadevajo, da se program, ki zajema tudi vavčerje za digitaliza- cijo, nadaljuje po letu 2023. 4.3 Pomen digitalizacije in vavčerjev za digitalizacijo za MSP V nadaljevanju tega poglavja predstavljamo ključne ugotovitve s štirinajstih intervjujev s predstavniki MSP. Vseh štirinajst se do neke mere zaveda po - membnosti digitalizacije in dejstva, da se ta ne zgodi čez noč. Na vprašanje o razlogih za digitalizacijo so najpogostejši odgovori zajemali sledeče:  digitalizacija bo pomagala MSP pri poenostavitvi notranjih procesov,  s pomočjo digitalizacije lahko MSP postane kon- kurenčnejše na trgu ter  treba je slediti trendom na trgu in željam strank. MSP vidijo vavčerje za digitalizacijo kot ključno pobudo, da so se odločili za – za nekatere celo prve – osnovne korake k celostni digitalni preobrazbi pod - jetja. Ključni dejavnik za prijavo so finančna sred- stva, ki jih podjetje dobi za izvedbo projekta. Ob tem je eno podjetje dodalo, da »pomaga vsak cent, ki ga dobiš«. Okrog polovica (predvsem manjših) podjetij je cene zunanjih izvajalcev ocenila za previsoke, zato jim vavčerji vsekakor pomagajo, da lahko izvedejo aktivnosti s področij digitalizacije. Z vavčerjem za digitalni marketing želijo pod- jetja v največji meri prenoviti svoje spletno mesto v modernejšo preobleko ter s tem posledično dvigniti kredibilnost. Vavčer so prav tako želeli izkoristi za vzpostavitev spletne trgovine, ki je prej niso imeli. Poleg zagotavljanja novih dostopnih kanalov je eno podjetje tudi izkoristilo vavčer za razvoj aplikacije, ki poenostavi njihove notranje procese. Pri vavčerju za dvig digitalnih kompetenc je bil glavni razlog za prijavo poenostaviti dostopnost do digitalnih znanj ter s tem izboljšati pomanjkanje ključnih veščin na tem področju. Z vavčerjem za kibernetsko varnost so podjetja želela pridobiti priporočila za izboljša- vo svoje kibernetske varnosti. Eden izmed razlogov za izvedbo aktivnosti v povezavi s tem vavčerjem je tudi pridobitev dodatnih točk, ki podjetju lahko ko- ristijo pri drugih razpisih. To je bil tudi eden izmed Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih UPORABNA INFORMATIKA 82 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI razlogov za nekatera podjetja, ki so se prijavila na vavčer za pripravo digitalne strategije. Med glavne razloge za ta vavčer pa spadajo tudi: začrtati korake k digitalni preobrazbi, si postaviti dobro podlago za nadaljnje projekte ter oceniti trenutno stanje. Večina podjetij poroča, da so po zaključku projek- tov, ki so povezani z vavčerji za digitalizacijo, že bolj »digitalni« v primerjavi s svojo konkurenco. Pri tem pa jih je večina dodala, da so potrebni še dodatni pro- jekti, ki jih želijo doseči s prijavo na ostale vavčerje za digitalizacijo. Pri majhnih podjetjih gre predvsem za vavčer za pripravo digitalne strategije. Pri srednje velikih pa gre za vavčer za kibernetsko varnost. Pri intervjujih smo predstavnike vprašali tudi o izvedbi projektov brez vavčerjev. Na osnovi tega smo lahko sklepali, do kakšne mere vavčerji spodbujajo podjetja k digitalizaciji. Večina intervjuvanih MSP bi vseeno izvajale projekte. Samo predstavnika dveh podjetij sta v intervjuju omenila, da projektov ne bi izvajali brez vavčerjev. Največ podjetij je omenilo, da bi vseeno realizirali aktivnost iz vavčerja, ampak ne v tako velikem obsegu. V dobri tretjini primerov je bil odgovor, da bi v primeru, da ne bi dobili vavčer- jev, vseeno izvajali projekt, ampak enkrat v priho - dnosti, ko bi bila potreba po aktivnosti večja. Samo eno podjetje je izpostavilo, da bi izvedli projekt v is - tem obsegu in po isti časovnici, tudi če vavčerja ne bi dobili. Iz teh odgovorov je možno sklepati, da bi se MSP tudi brez vavčerjev za digitalizacijo odločala za aktivnosti, ki jih pokrivajo vavčerji. Razlika bi bila v tem, da aktivnosti ne bi izvedli v takem obsegu, kot so jih lahko sedaj, ali pa bi se projekta lotili enkrat v bližnji prihodnosti. Trem podjetjem, ki smo jih intervjuvali, ni bil odo - bren vavčer za digitalizacijo. V vseh primerih je bil to vavčer za digitalni marketing. Kot vzrok za zavrnje- no prijavo so navedli prepozno prijavo. Vsa tri pod - jetja čakajo na ponovni razpis. Glede prijavljanja na vavčerje so bili predstavniki podjetij skoraj enakomerno razdeljeni med tiste, ki so pohvalili enostavnost prijave, in med tiste, ki so imeli težave pri prijavi. Z vsakim novim razpisom se po- veča zanimanje za vavčerje za digitalizacijo. Razpisi so čedalje manj časa odprti in zainteresirana podjetja težje pridejo do sredstev. Predvsem manjša podjetja se zato obračajo na zunanje izvajalce, ki jim poma- gajo pri prijavi. Sodelovanje z zunanjimi izvajalci so MSP ocenile kot ključni dejavnik uspeha za prijavo na vavčer ter izvedbo aktivnosti, ki ga pokriva. Zu- nanje podjetje mora razumeti zahteve MSP ter jim pri tem ponuditi strokovno in profesionalno znanje. V tabeli 5 smo povzeli ključne dejavnike uspeha ter izzive, ki so jih MSP ocenili za pomembne, da se lahko podjetje uspešno prijavi na digitalni vavčer in izvede aktivnost, ki je povezana z njim. Dejavniki in izzivi so razvrščeni glede na pogostost omemb. Eden izmed ciljev spodbud malih vrednosti preko vavčerjev je poenostavitev dostopnosti do fi- nančnih sredstev. Pri tem je poudarjeno, da program omogoča vsem MSP , da lahko na zelo enostaven in hiter način pridobijo finančne spodbude (SPS, brez datuma a). Kljub temu pa je tretjina intervjuvancev izpostavila težave ob prijavi. Pri tem so izpostavlja- li kompleksnost, slab uporabniški vmesnik ter od - večno »birokracijo in papirologijo«, ki je potrebna za prijavo. 5 RAZPRA V A Glede na podatke, ki smo jih pridobili na intervjujih, je možno razbrati, da je bilo v zadnjih štirih leti iz- vedenih več kot pet tisoč projektov, ki so jim finanč- no pomagali vavčerji za digitalizacijo. Iz intervjujev smo prepoznali, da so sredstva, pridobljena z vavčer- ji za digitalizacijo, bistveno pomagala intervjuvanim MSP , ki so želela ali pa so bila primorana narediti ko- rake k digitalni preobrazbi. Projekti so bili izvedeni hitreje in v večjem obsegu, kot bi bili drugače. Vsi intervjuvanci, vključno z DIHS, so mnenja, da so vavčerji za digitalizacijo potrebni tudi v priho- dnosti, saj bo digitalizacija ključnega pomena tudi v prihodnjih letih. Iz ugotovitev smo sestavili pet pre - dlogov za spremembo trenutnih smernic. Te bodo lahko pomagale ključnim odločevalcem, ko bodo sestavljali nove smernice okrog celotnega ekosiste - ma vavčerjev za digitalizacijo. Se pa zavedamo, da vsakega predloga ni enostavno implementirati, saj Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih T abela 5: Ključni dejavniki uspeha in ključni izzivi Ključni dejavniki uspeha Ključni izzivi Sodelovanje z zunanjimi izvajalci T ežave pri prijavljanju Enostavna prijava Papirologija Pravočasna prijava Nerazumevanje področja Ni strogih omejitev Stroge smernice Jasno opisani vavčerji Koordinacija z zunanjim izvajalcem Čakanje na odobritev Adaptacija UPORABNA INFORMATIKA 83 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI lahko vsak dodaten korak ali kriterij bistveno poveča kompleksnost. DIHS si prizadeva, da bi po letu 2023 vavčerji ostali v takšni ali podobni obliki. Glede podrobno - sti se še dogovarjajo s SPS, vlado in glavnimi viri financiranja. Kljub nekaterim že predvidenim spre- membam lahko ključni odločevalci uporabijo tudi predloge iz tega članka, ki temeljijo na intervjujih z zunanjimi izvajalci ter MSP. Med najpogostejšimi priporočili, ki so se pojavljala pri obeh skupinah, so bili: več transparentnosti, poenostavitev prijave, ve- likost sredstev, odvisna od velikosti podjetja ter do - datna merila pri odobritvi vavčerjev. Na podlagi teh ugotovitev ter predvidenih sprememb smo v nada - ljevanju sestavili pet predlogov za izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo.  Manj dokumentacije Polovica predstavnikov MSP je v intervjujih ome - nila, da imajo težave pri prijavljanju na vavčer- je. Kot ključni razlog pa jih je večina navedla po njihovem mnenju odvečno dokumentacijo, ki jo morajo ob prijavi na posamezen vavčer posla- ti . Med drugimi so izpostavili obširno poročilo o izvajanju projekta in obrazec o predhodnem mnenju DIHS. V nadaljevanju si MSP želijo manj potrebnih dokumentov, ki jih je potrebno oddati pred ali po izvajanju določene aktivnosti. Ocena digitalne zrelosti je danes obvezna le pri prido - bitvi vavčerja za pripravo digitalne strategije. Na podlagi le-te lahko podjetje lažje definira, zakaj potrebuje strategijo in kakšen bo vpliv le-te na samo podjetje. Ključni odločevalci želijo v nada- ljevanju uvesti obvezno oceno digitalne zrelosti pred in po zaključku aktivnosti, ki ga pokriva vsak vavčer. S pomočjo te ocene bi se lahko izme- ril učinek projektov na MSP ter posledično ocenil vpliv spodbud. Kljub dobri nameri ključnih odlo- čevalcev in DIHS bo uvedba ocene za MSP uve- dla še dva dodatna koraka, ki bosta lahko z nji - hovega vidika sprejeta kot »dodatna birokracija«. V intervjuju z DIHS smo izvedeli, da želijo pred uvedbo tega narediti dodatno raziskavo. Zaradi občutljive tematike je potrebno raziskavo izvesti na večjem vzorcu podjetij s poudarkom na mne- nju MSP o težavnosti prijavljanja. Če se obvezna ocena digitalne zrelosti uvede, je potrebno dobro pojasniti koristi teh dodatnih korakov.  Večja transparentnost glede odobritev MSP in zunanji izvajalci se strinjajo, da bi morali razpise – ne glede na velikost sredstev – zastaviti na čim bolj transparenten način. Potrebna je večja transparentnost pri tem, kdo dobi vavčer in kaj so bila merila, ki so bila pri tem upoštevana. Ker gre za nepovratna finančna sredstva, bi morali odlo- čevalci v celoti predstaviti kriterije in način odo- britve vavčerjev. Ti morajo biti jasno definirani in javno dostopni. Nekateri MSP so izpostavili tudi, da želijo vedeti, kako določeni zunanji izvajalci pridejo v katalog strokovnjakov. Potrebna je do - datna dokumentacija, v kateri so vsa merila pred - stavljena na jasen in pregleden način. Ta pa mora biti preko povratnih komentarjev vedno ažurna. Na intervjuju z DIHS smo izvedli, da trenutna merila niso interno jasno definirana, zato lahko skoraj vsak pride v katalog. V primeru, da bi do - ločena merila bila javno dostopna, bi ta omejila tudi DIHS, da izberejo le strokovnjake, ki izdelu - jejo kakovostne izdelke.  Posodobitev kriterijev za odobritev Pri nekaterih vavčerjih za digitalizacijo je edini kriterij za odločitev o sofinanciranju pravočasnost prijave. Podjetja se morajo od objave razpisa čim prej prebiti čez sam proces prijave, da si zagoto- vijo vavčer. Direktor enega izmed intervjuvanih podjetij je poudaril, da je prijavo za vavčer za digi- talni marketing izpolnjeval zelo hitro, saj ga je bilo strah, da bo sredstev zmanjkalo, preden dokonča prijavo. Podjetja so izpostavila, da si v nadaljeva - nju želijo dodatne kriterije, ki bi jih odločevalci o sofinanciranju pregledali, preden bi sprejeli sklep o odobritvi. Pri tem pa je ključno omeniti tudi, da bi upoštevanje dodatnih kriterijev najverjetneje podaljšalo celoten proces odobritve s strani DIHS ali SPS. Že zdaj je nekaj MSP omenilo, da čakanje na odobritev sredstev poteka predolgo. Če bi se upoštevali dodatni dejavniki, bi bilo treba v pro - ces odločanja vpeljati še dodatne pristope kot je na primer avtomatizirano pregledovanje obraz - cev, da se sam proces ne bi bistveno podaljšal.  Vavčer za digitalni marketing Več priporočil s strani zunanjih izvajalcev in MSP je prejel tudi najpopulnejši vavčer za digitalizacijo – vavčer za digitalni marketing. Intervjuvanci se strinjajo, da je vavčer premalokrat razpisan in je zanimanje zanj preveliko, da bi vsa MSP, ki so za - interesirana, tudi prejela financiranje. Na podlagi že predvidenih sprememb si DIHS prizadeva, da bi se v vavčer vključile tudi dodatne aktivnosti s Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih UPORABNA INFORMATIKA 84 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI področja digitalnega marketinga. Strinjajo se tudi, da bi bila smiselna razčlenitev vavčerja glede na področje digitalnega marketinga. Intervjuvanci idejo o razčlenitvi in povečanju obsega v celoti podpirajo. Na podlagi odgovorov zunanjih izva - jalcev bi se lahko vavčer za digitalni marketing razdelil na tri dele: vavčer za razvoj spletnih mest, trgovin in rezervacijskih platform, vavčer za ra- zvoj mobilnih aplikacij ter vavčer za ostala podro- čja digitalnega marketinga. V tega pa bilo treba vključiti aktivnosti s področja družbenih omrežij, spletne analitike, optimizacije spletnih mest za is - kalnike, oglaševanja ipd.  Višina sofinanciranja glede na druge dejavnike DIHS že sedaj predlaga določene spremembe glede višine sofinanciranja. Po novih predlogih bi lahko MSP pridobila tudi delna sofinanciranja glede na kakovost končnega izdelka. Glede na pri- poročila MSP in zunanjih izvajalcev je smiselno prilagoditi višino sofinanciranja tudi na druge de - javnike znotraj posameznega podjetja – velikost, prihodek, čas na trgu itd. Intervjuvanci so bili mnenja, da enaka sredstva niso primerna za mikro ali majhna podjetja, ki morajo tudi pri najmanjšem možnem sofinanciranju v svoje projekte vključiti še številne po njihovem mnenju nepotrebne stvari. Medtem je tudi najvišje možno sofinanciranje vča- sih premajhno za kompleksne in obsežne projekte srednje velikih podjetij. Sama višina sredstev pa ne bi smela vplivati na izbiro zunanjega izvajalca. Dva od treh intervjuvanih zunanjih izvajalcev sta omenila, da razmišljajo, da bi izvajali samo večje projekte, ki so tudi dobičko nosnejši. 6 ZAKLJUČEK Kljub temu, da je izbira podjetij do neke mere pote - kala naključno, sam vzorec podjetij ni bil reprezen- tativen. Če se je določeno podjetje odločilo, da ne bo sodelovalo pri intervjuju, smo našli zamenjavo, ki je največkrat bila z drugega področja ali regije. Vse ugotovitve so zato osnovane na odgovorih štirinaj - stih MSP in treh zunanjih izvajalcev ter se jih ne da posplošiti na izkušnje vseh podjetij, ki so uporabila vavčerje za digitalizacijo. Posamezne dejavnike oziroma predloge smo ran - girali glede na število podjetij, ki so v takšni ali po - dobni obliki opredelila določeni dejavnik. Menimo, da bi se s posameznimi dejavniki strinjala tudi druga podjetja, čeprav tega niso eksplicitno omenila. MSP se na mesečni ravni prijavljajo na različne razpise. Na začetku posameznega intervjuja z MSP smo predstavniku podjetja opisali, na kateri razpis se navezujemo. Iz odgovorov pa je bilo možno razbrati, da nekateri intervjuvanci mešajo vavčerje za digitali- zacijo z drugimi podobnimi razpisi, na katere so se v preteklosti prijavljali. Pri tem je bil ključen izziv pre- poznati te odgovore in pogovor pripeljati nazaj na njihove izkušnje z vavčerji za digitalizacijo. Na podlagi ugotovitev raziskave bi bilo smiselno izvesti tudi kvantitativno raziskavo, v kateri bi lahko s pomočjo statističnih analiz ugotovili dejanski uči- nek vavčerjev za digitalizacijo na MSP in opredelili izzive pri tem. Iz intervjujev je bilo možno prepozna- ti željo po sodelovanju MSP in zunanjih izvajalcev v takšni raziskavi. Če želijo DIHS in ključni odločevalci izboljšati trenutni sistem, morajo v nadaljevanju te - sno sodelovati z vsemi deležniki. Celoten ekosistem vavčerjev za digitalizacijo lahko najboljše deluje le takrat, ko vsi glavni igralci med seboj sodelujejo. LITERA TURA [1] Brezavšček, A. (2021). Vpliv pandemije COVID-19 na kiber- netsko varnost: Analiza stanja s priporočili za mala podjetja. V U. Rajkovič & A. Baggia (ur.), Znanstveno-raziskovalni tren- di na področju digitalne preobrazbe (str. 159–203). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. [2] Capgemini Consulting & MIT Center for Digital Business. (2011). Digital transformation: A roadmap for billion-dollar organizations. Pridobljeno 14. marca 2022 s https://www.ca- pgemini.com/resources/digital-transformation-a-roadmap- -for-billiondollar-organizations. [3] DIHS. (brez datuma a). Katalog strokovnjakov. Pridobljeno 29. maja 2022 s https://dihslovenia.si/en/catalog. [4] DIHS. (brez datuma b). Vavčerji. Pridobljeno 11. marec 2022 s https://dihslovenia.si/vavcerji. [5] Erjavec, J., Manfreda, A., Jaklič, J. & Indihar Štemberger, M. (2018). Stanje in trendi digitalne preobrazbe v Sloveniji. Eco- nomic and Business Review, 20(4), 109–128. [6] EU Skladi. (2018, december 24). Evropska sredstva za vzposta- vitev vavčerskega sistema spodbud malih vrednosti za MSP. Pridobljeno 13. decembra 2022 s https://www.eu-skladi.si/ sl/aktualno/novice/evropska-sredstva-za-vzpostavitev-vav- cerskega-sistema-spodbud-malih-vrednosti-za-msp [7] European Commission. (2021, 12. januar). Digital Innova- tion Hubs: Helping companies across the economy make the most of digital opportunities. Pridobljeno 11. maja 2022 s https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/digital-in- novation-hubs-helping-companies-across-economy-make- -most-digital-opportunities-brochure. [8] European Commission. (2023, 13. marec). European Digital Innovation Hubs. Pridobljeno 31. marca 2022 s https://digi- tal-strategy.ec.europa.eu/en/activities/edihs. [9] Evropska komisija. (2021a, 9. marec). Digitalni kompas do leta 2030: Evropska pot v digitalno desetletje. Pridobljeno 22. maja 2022 s https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0118. Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih UPORABNA INFORMATIKA 85 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger: Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih [10] Evropska komisija. (2021b). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2021 Slovenija. Pridobljeno 14. marca 2022 s https://ec.europa.eu/newsroom/dae/redirection/docu- ment/80600. [11] Kane, G. C. (2017, 4. april). Digital Maturity, Not Digital Trans- formation. MIT Sloan Management Review. Pridobljeno 4. maja 2022 s https://sloanreview.mit.edu/article/digital-matu- rity-not-digital-transformation. [12] Kaplan, K. (2020, 3. februar). Why Every Business Needs A Website. Forbes. Pridobljeno 24. maja 2022 s https://www. forbes.com/sites/theyec/2020/02/03/why-every-business- -needs-a-website. [13] Kljajić Borštnar, M. & Pucihar, A. (2021). Multi-Attribute As- sessment of Digital Maturity of SMEs. Electronics, 10(8), 885. [14] Matt, C., Hess, T. & Benlian, A. (2015). Digital Transformati- on Strategies. Business & Information Systems Engineering, 57(5), 339–343. [15] Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2021). Mala in srednje velika podjetja. Pridobljeno 29. aprila 2022 s https://www.gov.si/teme/mala-in-srednje-velika-podjetja. [16] Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2022). Stra- tegija digitalne transformacije gospodarstva. Pridobljeno 13. maja 2022 s https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ strategija-digitalne-transformacije-gospodarstva. [17] Muller, P., Devnani, S., Ladher, R., Cannings, J., Murphy, E., Robin, N., … & Frizis, I. (2021). Annual report on European SMEs 2020/2021: Digitalisation of SMEs. Luxembourg: Pu- blications Office of the European Union. [18] OECD. (2021, 3. februar). The Digital Transformation of SMEs. Paris: OECD Publishing. [19] Pucihar, A., Mohar Bastar, K. & Lenart, G. (2022). Organi- zacije v Sloveniji na poti digitalne preobrazbe. V M. Kljajić Borštnar & A. Pucihar (ur.), Znanstveno-raziskovalni trendi na področju digitalne preobrazbe (str. 1–20). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. [20] Pucihar, A. (2021). Kakšno je stanje digitalizacije v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih (MSP)? Pridobljeno 28. junija 2022 s https://vimeo.com/648942689. [21] SPS. (brez datuma a). Spodbude malih vrednosti preko vavčerjev. Pridobljeno 11. decembra 2022 s https://www. podjetniskisklad.si/vsebinska-podpora/vavcerski-sistemi. [22] SPS. (brez datuma b). Vavčer za digitalni marketing. Prido- bljeno 27. decembra 2022 s https://www.podjetniskisklad. si/vsebinska-podpora/vavcerski-sistemi/vavcer-za-digitalni- -marketing. [23] SPS. (brez datuma c). Vavčer za dvig digitalnih kompetenc. Pridobljeno 27. decembra 2022 s https://www.podjetniski- sklad.si/vsebinska-podpora/vavcerski-sistemi/vavcer-za- -dvig-digitalnih-kompetenc. [24] SPS. (brez datuma d). Vavčer za kibernetsko varnost. Prido- bljeno 27. decembra 2022 s https://www.podjetniskisklad. si/vsebinska-podpora/vavcerski-sistemi/vavcer-za-kibernet- sko-varnost. [25] SPS. (brez datuma e). Vavčer za pripravo digitalne strategije. Pridobljeno 27. decembra 2022 s https://www.podjetniski- sklad.si/vsebinska-podpora/vavcerski-sistemi/vavcer-za-pri- pravo-digitalne-strategije. [26] SPS. (brez datuma f). Seznam prejemnikov sredstev. Prido- bljeno 22. decembra 2022 s https://www.podjetniskisklad.si/ sl/o-nas/kljucni-rezultati/seznam-prejemnikov-sredstev. [27] SURS. (2021, 4. november). V 2020 ustvarila prihodek s sple- tno prodajo skoraj četrtina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Pridobljeno 23. maja 2022 s https://www. stat.si/StatWeb/News/Index/9890. [28] SURS. (2022a, december 5). Digitalno preobrazbo poslova- nja podjetij ovira pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja. Pridobljeno 11. decembra 2022 s https://www.stat.si/Stat- Web/News/Index/10766. [29] SURS. (2022b, december 16). Za 2,4 % več podjetij kot v 2020. Pridobljeno 27. decembra 2022 s https://www.stat.si/ StatWeb/News/Index/10745. [30] Vial, G. (2019). Understanding digital transformation: A review and a research agenda. Journal of Strategic Information Sy- stems, 28, 118–144.  Damjan Pjević je magistriral na študijskem programu Poslovna informatika, ki se izvaja na Ekonomski fakulteti UL kot magister poslovnih ved. Raziskava je potekala v okviru priprave magistrskega dela. T renutno je zaposlen kot projektni vodja v podjetju easy .bi, kjer pomaga slovenskim in tujim podjetjem z razvojem orodij v namen digitalne preobrazbe.  Mojca Indihar Štemberger je redna profesorica poslovne informatike na Ekonomski fakulteti UL, kjer predava več predmetov s področja prenove poslovnih procesov , managementa informatike in digitalne preobrazbe, večinoma na magistrskih študijskih programih. Je vodja magistrskega študijskega programa Poslovna informatika. V preteklosti je bila tudi predstojnica Katedre za poslovno informatiko in logistiko, prodekanja za gospodarske zadeve in predsednica upravnega odbora Ekonomske fakultete. Kot prodekanja se je od leta 2009 do leta 2013 ukvarjala z izbolj - ševanjem poslovnih procesov ter digitalizacijo na fakulteti. Zaradi sodelovanja na številnih svetovalnih projektih v zasebnem in javnem sektorju dobro pozna tudi stanje poslovne informatike v praksi. Ukvarja se tudi s poslovnim izobraževanje ter sodeluje na okroglih mizah in strokovnih konferencah.