160
Kmetijstvo.
Križi in težave soseda Antona z živinskimi
boleznimi.
I. Kje se je našla zgubljena kvačka.
Odrasla hči kmeta Antona krmi skupno z deklo krave in drugo živino. Vedno je to delo rada opravljala in je bila vesela, ako je živina dobro rastla. Kravam, katere so se začele molzti, je sama napravljala napoj. Več ko dvanajstkrat je šla po dnevi v hlev. Deklica je bila zelo pridna, in nikdar niso počivale njene roke.
Danes je nedelja! Hči kmeta Antona bavi se z nekim ženskim ročnim delom.
Nakrat se spomni, da tam zunaj v hlevu ima dobiti napoj krava, katera je pred tednom teletila.
Začeto delo dene hitro iz rok in vtake porabljeno iglo v lase. Zunaj v kuhinji pripravila je domača hči napoj. Končno se je pripognila in kakor po navadi zmešala pripravljalno jed za kravo. Pri mešanju je pač čutila, da je v napoju neki trd, dolg predmet, a ga ni mogla več najti in je zatorej mislila, da se je zmotila. Opustila je iskanje in kravi nesla hrano narejeno deloma iz razdrobljenih krompirjev. Krava je z veliko slastjo za-vžila ves napoj do zadnjega ostanka, na kar je šla domača hči zopet k delu v svojo sobo. Ko je hotela svojo kvačko vzeti iz las, je ni več našla. Išče jo in išče po celi sobi, v kuhinji, v hlevu in na hodniku. Tudi v na-pojni škaf je pogledala. Škaf je prazen, in na dnu ni nobene kvačke. Kvačka je zgubljena in ostane zgubljena.
Tedni so minili. Krava je bila zopet breja.
Nekega   dne   sliši   dekla,   ko   stopi   v hlev,    da je
krava parkrat tiho, a bolestno zaječala, tudi je zapazila pri kravi, da ima nekaj dni sem malo teka.
Na levi lakotnici  je   bila krava nekoliko zatečena.
Dakla je to povedala domači hčeri. Ta je prišla z osoljenim koščekom kruha, kateri je pomolila kravi. Košček kruha je krava snedla z največjo slastjo.
Kmalu zatem je začela krava prež vek vati. To je pomirilo oba dekleta.
Minulo je več dni. Ječanje je postajalo čimdalje hujše. Posebno močno je bilo po jedi, in če je krava legla.
Če je legla, je kmalu potem vstala ni ni nikoli dolgo časa ležala.
Če je vstala, bilo je očividno nekaj bolje. Seda se je zdelo hčeri potrebno, da pove svojemu očetu, kmetu Antonu, kako je s kravo. Ko pride Anton v hlev, vidi kravo prežvekvati in slišal je tudi ječanje. Kmet pravi:
»Dokler krava je in prežvekva, tudi bolna niu, iti zapusti kravjak, ne da bi se dalje brigal zato.
Dva dni za tem je kravo minila vsa slast. Prežvekovanje ni bilo tako živahno in natančno kot druge krati.
Hči je pozvala zopet svojega očeta. Prinesel je nekaj krme s seboj in pomolil kravi, katera je boljšo krmo snedla, slabejše pa se ni niti dotaknila.
Kmet je poslal po soseda. Sosed pride takoj. nKrava je bolna in ni bolna", reče Anton sosedu.
Sosed pregleda kravo natančno, potem pa reče kmetu Antonu: „Gobec je še mokroten, a ušesa in rogje so nekaj gorki.
Zdaj sliši tudi sosed ječati kravo. To se zdi tudi njemu sumljivo. „ Krava je mogoče pogoltnila kak žrebelj ali kako žico", pravi sosed; »Če je žrebelj, kateri se je zavrtal v smeri proti srcu, potem mora biti ječanje hujše, če peljemo kravo nazvdol, ker pri tem poriva teža droba žrebelj dalje proti k srcu.0
Da to poskusijo, peljejo kravo iz hleva. Navzdol ni hotela iti, ko pride ven na dvorišče.
Vlekli so jo navzdol z vrvjo in so ji dali par udarcev s šibo po hrbtu. Krava je šla sedaj kakih 20 stopinj navzdol. Tu je začela hudo ječati, na kar so opustili nadalnje poskuse. Navzgor je šla krava brez vsake težave. Komaj je stopila nekaj naprej, že se ji je pomirilo ječanje.
V hlevu je že bila veselejša in živahnejši kot prej, tudi je snedla krmo, katero je poprej pustila.
»Ta krava je gotovo požrla kakoojstro reč8, pravi sosed Antonu.
„Potem je  krava  zgubljena",   seže   vmes Anton",
„Vsekdar je ta reč jako nevarna", reče sosed, ,hočemo še nekaj poskusiti.
Ako bi se moglo kravo spredaj postaviti precej visoko, in se ji bi moglo dati izdatno čistilo, in če se bi dajalo kravi osem dni manj nego druge dni,   tako da
močne pojema obseg trebušnega droba,   potem   se   lahko žrebelj   končnu   še umakne nazaj, če ni pregloboko vdrt
in ni še v prečni mreni.
Sosed da kravi 1 kg. Glavberjeve soli in 2 litra kamiličnika.
Krava se je morala 8 dni trdo postiti. Glavberjeva sol je krepko delovala. Vamp je zelo vpadel. Krava je v hlevu stala na koncu cele vrste živine. S plastenjem gnoja se je spredaj povišal stalni prostor za 15 cm.
(Konec sledi.)
168
Kmetijstvo.
Križi in težave soseda Antona z živinskimi
boleznimi.
L Kje se je našla zgubljena kvačka?
(Konec.)
Anton  je   hotel   povzdigniti  prostor   za   20 cw, a sosed tega ni pripustil, ker se je bilo bati predvržka.
Prešla sta zopet dva meseca. Skoraj se je pozabilo, da krava ni zdrava, da jo nekaj boli. Anton ima poleti na druge stvari misliti, kot na svojo nekdaj bolno kravo. Po košnji otave gnal je kmet svojo živino na pašnike. Tudi bolna krava je šla na pašo. Anton je bil mnenja, da hoja dobro sfori kravi, katera je bila že 6 mesecev breja. Prvikrat, ko je šla krava na pašo, je bila ta hoja za bolno kravo usodepolna. Če se je hotelo priti na pašnik, je bilo treba iti čez strmino. Ko je prišla krava z drugo živino k strmini, šla je pričetkoma čvrsto navzdol. Nakrat se ustavi. Ko je pastir zagledal, da je ostala jedna krava zadaj, šel je h kravi in ji dal par gorkih na hrbet, na kar je krava začela teči. Prisedša doli je pričela ječati, in ni mogla niti jednega koraka storiti. To se je zdelo pastirju zelo sumljivo. Pokliče kmeta Antona. Ko pride Anton, je krava žalovito ječala. To je Antona zelo iznenadilo. Skušal je kravo pripeljati v svoj hlev. Končno se mu posreči to z velikim naporom. V hlevu ni bilo nič bolje. Poklicani 803ed je pregledal kravo; pri pregledovanju je parkrat sunil na lahko v grodnični hrustanec, na kar je krava začela hudo ječati. Pri vsakem sunku je bilo ječanje bolestneje.
169
Sosed svetuje Antonu, da pošlje po živinozdrav-nika. Živinozdravnik je prišel za nekaj ur in je kravo pregledal. Največjo pozornost je posvetil pregledovanju srca. Ko je bila konečno preiskava dovršena, katera je trajala več ko pol ure, se je izrazil preiskovalec naslednje: nZagotovo se je vrinilo iz želodca v osrčnik kako ojstrilo in je ranilo srce. V osrčniku se je že nabralo nekaj litrov gnojnice. Najpametneje je, zakljati kravo kar precej."
Zatem je pokazal živinozdravnik Antonu in sosedu podolgasto, okroglo zateklino na obeh straneh vratu. Za-teklina odskoči pri vsakem srčnem udarcu nekoliko proti grlu. To je gotovo znamenje, da ne gre več odlašati in da treba kravo zaklati", reče živinozdravnik, „ sicer, če se odlaša še par dni, ne bode kravje meso za nobeno rabo."
Pri tem naznanilu sta Antona pretresla groza in strah.
Tako hudo se vendar mu ni zdelo. Najprvo se ni niti hotel odločiti, da zakolje najboljšo molzno kravo, katera bode teletila v par tednih. Še enkrat je hotel to reč poskusiti.
V njegovi misli ga je potrjevalo boljše stanje krave. Namreč, isti dan je jedla nekaj bolje in prežvekvala živa hneje.
Za prvi hip se je odločil, da opusti klanje za sedaj.
Čez tri dni se je pokazala zateklina na spodnji čeljusti, štiri dni pozneje se je pokazala oteklina na pred-prsji. Sedaj ni hotela krava niti vstati. Največ je ležala na desni strani v slami in je vedno bolestno ječala, ter tudi jesti ni hotela več
Sedaj pokliče Anton mesarja. Kravo so zaklali. Pri klanju je bil prisoten tudi sosed, ki se je zelo zanimal za izid preiskave. Ko so s krave potegnili kožo, našli so dele mesa pod isto vse strjene. Meso je postalo vse v ogadnem načinu strjeno in umazano. Na porabo mesa ni bilo niti misliti. Ko se je odprlo trebušno luknjico, in je hotel mesar vzeti ven želodec, našel je neki ovirek. Pogleda in zapazi, da je želodec zraščen s prečno mreno. Ko je hotel z nožem želodec odstraniti od prečne mrene, trčil je ob neki trdi predmet. Preišče z roko in najde dolg predmet, kateri izvleče. Bila je kvačka. „To je moja kvačka!" zakriči domača hči, katera je gledala, „kvačka, katero sem izgubila pred pol letom."
Vse je zrlo v deklino.
Sedaj je bilo popolnoma jasno vsem, kaj je bilo kravi, in   kaj  je bil vzrok usodepolni bolezni krave.
Ko je domača hči tisto nedeljo pripravljala napoj kravi, se je pripognila, in pri tem ji je padla kvačka iz las v napoj. Našla je ni, ko je brskala po kravji hrani, ker kvačka se je zamešala z razdrobljenim krompirjem. Tudi ni imela časa, še enkrat pregledati natančneje. Tako je prišla kvačka v kravji želodec in preselila se je v teku časa v srce krave. Bolje je bilo, ko se ji je dalo čistilo, in ko so jo postavili spredaj nekoliko višje. Skoraj gotovo  ne bi bilo prišlo  do tako slabega posledka,  vsaj
tako hitro ne, ako ne bi pastirji tepli kravo pri kaki strmini. Ko so gnali kravo navzdol, prišel je trebušni drob naprej, in kvačka je bila sunjena skozi prečno mreno v srce. S tem je bila usoda krave zagotovljena. Ko je kvačka prebodla prečno mreno, ni pomagalo, kravo visoko postavljati in ji dajati čistila. Hči si je zapomnila, da je ona prouzročila s svojo brezskrbnostjo smrt tako lepe krave. Rekla je sama pri sebi: „Kaj mi pomaga moja pridnost in moja dobra volja, če sem neizvedena in ne poznam stvarij, katere postanejo lahko zelo usodepolne. Vse osebe ženskega spola v oni vasi so si zapomnile to strašno dogodbo, in nobena Antonova krava ni več poginila vsled pogoltnjenja kake kvačke.