List 42
Gospodarske stvari
Janez Mesar,
duhovni sovetnik, župnik na Bohinjski Bistrici in načelnik podružnici c. kr. kmetijske družbe za Bohinj.
Dober mož se ne more  lepše  pohvaliti, nego če  ljudje govore o njem, da je vreden imena „vrl kmetovalec".          Eaton.
Hudi časi so prišli za kmeta; reve in nadloge ga tarejo od vseh strani. Slovenskemu kmetu ne smemo očitati, da si je slabo stanje svoje vse le sam zakrivil; krive so največ razmere in pa pomanjkanje požrtvovalnih in domoljubnih mož, kateri bi povsod in vsegdar o pravem času probujali narod naš ne le do narodne zavesti, ampak tudi k kmetijskemu napredku, ki je izvir blagostanju in najtrdnejša podloga narodovemu obstanku. Med malo število onih slovenskih mož, ki so v tem smislu delovali z najboljšim uspehom, moramo šteti župnika na Bohinjski Bistrici, gospoda Janeza Mesarja, čigar podobo priobčujemo danes na čelu našega lista. Kar je gospod župnik storil Bohinjski dolini na korist in v čast vse dežele, to spričuje jasno, kaj more  napraviti   mož   prave
gospodariti, Bohinjcem nove vire dohodkov. Bohinjci so se udali neumornemu in prepričevalnemu delovanju učitelja svojega, in danes stoje vzlic žalostnemu položaju kmetijstva sploh na trdnih nogah, kajti njih dohodki so se zadnji dve desetletji več kot podvojili.
Nam ni namen, z mnogimi besedami gospodu župniku peti hvalo, kajti človeka ne časte besede, ampak njegova dejanja sama. Pričujoče vrste naj le nekoliko priznajo neprecenjene zasluge gospoda župnika za kmetijstvo ter stavijo njegovo delovanje drugim v vzgled in spodbujo.
Gospod župnik Mesar je načelnik podružnici c. kr. kmetijske družbe v Bohinjski Bistrici, odkar je ona, t. j. od 4. januvarija 1871. leta. Uže popreje, zlasti pa kar se je bila ustanovila podruž-
omike in jeklenega značaja. Odprl je, dobro vedoč, da    niča,   deloval je neumorno  za  kmetijski  napredek  v z zastarelim   gospodarstvenim  načinom  ni  moči dalje    podružnici svoji t. j. v Bohinjski dolini.   Poučeval je
330
povsod, koder je bilo potreba, ter pospeševal posamezne stroke kmetijske. Z njegovim sodelovanjem povzdignilo se je v Bohinjski dolini lanarstvo, sadjarstvo, živinarstvo in mlekarstvo. Ne mislimo uspehov župni-kovega delovanja podrobno opisavati, ampak samo uspeh, ki ga je imel s sirarstvom, hočemo z jasno in glasno govorečimi številkami označiti.
Leta 1872. pričel je gospod župnik Mesar truditi se in delati, da bi po zadrugah uvedli umno sirarstvo po Bohinjskih planinah, in danes je uže 9 sir a irskih zadrug. Vsi mlekarski izdelki cele doline in za celo leto niso bili pred 1. 187 5. štiri tisoč goldinarjev vred ni, danes pa u tržijo Bohinjci samo za sir, ki ga naredijo od aprila do konca septembra, nad 21.0 00 gol d. In to je v dveh farab, ki ne štejeta niti 4000 duš! Uspeh je uže sam na sebi velikanski. Kdor pa pozna našega nad vse poštenega, a zelo konservativnega Bohinjca; kdor ve, koliko da je gospod župnik uže prebil v življenju svojem; kdor ve, kako težko mu je vsled slabo ozdravljene plučnice z bolnimi prsimi po slabih in strmih potih laziti na Triglavske planine in tam učiti in svetovati: tist ne bode zaslug gospoda župnika Mesarja le cenil, ampak tudi čudil in divil se jim bode.
Gospod župnik Mesar bil je rojen 12. junija 1832. leta na Jesenicah na Gorenjskem. Gimnazijo je dovršil 1. 1851. v Ljubljani. Za gimnazijskih študij obolel je hudo za plačnico, od katere še sedaj čuti nasledke, ker niso prav zdravili bolezni. L. 1855. dovršil je z najboljšim uspehom bogoslovske študije ter nastopil 4. oktobra 1.,1855. prvo službo kot kaplan na Bohinjski Bistrici. Jeseni leta 1859. šel je za kateheta v Radovljico, kjer je ostal do adventa 1. 1861.; v tem času imenovan je bil namreč za župnika na Bohinjski Beli. V novembru 1. 1863. prevzel je pa bistriško župovino, katero še sedaj oskrbuje. — V avgustu leta 1873. napotil se je gospod župnik Mesar na Predarlsko in v Švico, da si je tam temeljito ogledal sirarske naprave in zadruge.
Ne le da je imel gospod župnik s smrtjo najbliž-njejših sorodnikov svojih obilo skrbi in žalosti, zbolel je 1. 1864. tako hudo za vročinsko boleznijo, da je ležal od maja do avgusta meseca največ nezavesten. Komaj je pa nekoliko okreval, uže zboli sestra njegova, katera mu je bila ob bolezni stregla, tudi za isto boleznijo. Na srečo je kmalu ozdravela. Leta 1870. zlomil si je gospod župnik roko, katero so mu po hudih bolečinah šele čez leto dni ozdravili. Te nesreče in še druge hujše, ki so ga še potem zadevale, pa niso upognile železne volje vzornemu možu. Vzlic vsem tem nezgodam je skoraj na novo zidal župniško hišo in pristojna gospodarska poslopja ter si postavil najlepši sporni n i k z zgradbo nove prekrasne in velike cerkve na Bohinjski Bistrici.
Gospod župnik pa poleg vseh svojih uspehov ne misli še rok križem držati, ampak dela neprestano za napredek župljanov svojih.   V torek 18. t. m. bode na
Bohinjski Bistrici živinska razstava, ki je zopet delo njegove podjetnosti.
Opisovati ga kot duhovnega pastirja ni naša naloga, a gotovo je vzoren delavec v vinogradu Gospodovem, kajti Bog ga je obilao poplačal s tem, da mu je dal učakati uspehov njegovega pravega krščanskega in človekoljubnega delovanja, in premil. gospod knez in škof imenoval si ga je za duhovnega sovetnika.
Bodi gospod župnik Mesar vzor našim razumnikom, kako jim je delovati za narod naš; Bohinjci pa bodite hvaležni njemu, ki vam ni samo učitelj in vodnik v verskih rečeh, ampak vaš pravi oče!