Slsfus : Caio teto . . K 12* Pol feta , t&ii teta . . „ 3 — Mieseèno. . . „ 120 XfmiKj AvsirfJe :--- Q|lo leto . . „ IS— Fosataeaaje Številke — 10 vinarjev. ~ Wmm.mmwmm* ftwilhm sfama 12 Maribor, dm® 13 septembra 1918, * m m Inserat! ali oznanila se računajo po 18 od Čredne petitvrste: večkratnih oznanilih’ — popust. —» „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo, Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica. S. - Telefon St. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko IJndslvo T Z uredništvom se more govoriti *9an od 11.—12. ure dopoldne. 5^? Tugo«! aerilo Graški „Volksblatt“ se v št. 51. z dne 7. sept. v posebnem članku peča a knjigo dr. 'Ušeničnika: „Um die Jugoslavija.“ Ozreti se nam je na ta članek, ne morda radi njegove važnosti, marveč, ker Dam raizodeva duševno razpoloženje nemštva, ki se bojuje proti Jugoslaviji. Globoki starozakonski psiholog, modri 'Sirajh , omenja ljudi, ki pravijo: Le ml smo kaj, poleg nas m nihče nič. Kajpada je biblični pisatelj po božjem navdihu tudi dostavil besede: Potar! njihove glave, ki tako govorijo! Mi smo, in drugi niso nič! To je najboljši iz-raa za duševno razpoloženje političnega nemštva, ki ne more pojmiti, da bi kdo drug poleg Nemca imel Mako pravioo ali bi ge oelo drznil zahtevati -enako pravnost 2 njim. Dr. U, je hotel s svojo knjigo jugoslovansko i-dejo le psihologično razložiti in opravičiti ter jo je spisal v nemškem jeziku, da bi vendar tudi resnici m pravici dostopni Nemci mogli razumeti naše stališče. Kakor kaže „Volksblatt“, je vse bob v steno. Da pudern „Mariboržankinega“ mišljenja ni moč o takih rečeh kaj dopovedati, je umljivo, a tudi listi, ki hočejo biti krščanski, so ravno tako nedostopni za vse razloge. Clan kar pritrjuje dr. U. potrebo demokratiza -cije in da se „vse“ dosedanje predpravice in krivičnosti (torej nekatere še naj ostanejo naprej!) ne morejo dalje vzdržati in pripoznava, da mora priti do nekega narodnostnega prava in reda, zagotavlja dr. U., da je nepotrebno o tem razpravljati, očita pa dr. Ü\, da ni dokazal potrebe in opravičenosti jugoslovanske države in njene skladnosti z interesi celo -kupne monarhije. Dokazov je v, knjigi dovolj, toda Nemec je gluh in slep za nje. Dr. U. je z besedami nemških pisateljev naštel najmarkantnejše krivice, ki se nam gode, iz merodajnih nemških pisateljev in vladinih izjav,‘je pokazal, kako „narodno avtonomijo“ nam pripravljajo Nemci, za vse to je Nemec gluh in slep. Da govorimo v podobi, on je tako kakor sodnik, pred katerega pride revna žena in prosi, naj jo ščn- proti surovemu možu in jo loči od njega, ker nečloveško ž n o ravna. V dokaz kažie svoje bledo in izkrvavljeno lice, svojo razcapano obleko, pohabljene ude in braz-ge na životu. Vse zastonj, sodnik' ne prizna teh dokazov in spodi ženo. Taka žena je jugoslovansko liudstvo. razloček je le ta, da zveza med nemštvom in nami ni enaka zakonski zvezi. Dokazov hočete za opravičenost Jugoslavije?! Dokaz vam daje naša tisočletna mukotrpna zgodovina- Naravnost historično zločinstvo ste stprili na našem narodu. Po novejših raziskavah so bili Slovenci najštevilnejše izmed slovanskih plemen, vse alpske dežele so bile več ali manj slovenske z Dunajem vred. Kaj sle napravili iz nas? Skozi 1000 let ste nas tlačili in decimirali, ovirali vsak razvoj in sedaj nas še zasramujete radi naše maioštevilnosti in revščine, to se pravi, nekomu odsekati roko, potem pa se norčevati iz njegove pohabljenosti. In novejša zgodovina od 1. 1848 ali ni sijajen dokaz, da je v Avstriji vsa narodna enakopravnost gola hinavščina? Pred 50 leti so naši rodoljubi na taborih proglasili „Zedinjeno Slovenijo“, torej neko zgolj narodno avtonomijo. Niste nam. je dali, ampak teh 50 let dokazali, da so vse lepe besede o enakopravnosti gole fraze. „Volksblatf-člaukarju in dru -gim Nemcem bi bili prav hvaležni, da nam pokažejo enkrat, kako si vendar mislijo ustavo, da bi se „vsi avstrijski narodi dobro počutili“ — brez samosvojih 'držav, torej mi brez Jugoslavije. Ta 'dokaz ste nam v dejanju in teoriji ostali doslej dolžni.. Vse to, s Čemur vi hočete osrečiti avstrijske narode, pomeni našo narodno smrt. Clankar imenuje dr. U. izrek „Jugoslavija ali smrt“ — strasten bojni klic. Seveda, vam je vse strastno in pretirano, kar mi zahtevamo. Da so na nemških Volkstagih celo duhovni nemški gospodje ploskali klicu: Avstrija bodi ali nemška ali pa Je ni, to seveda ni bilo „strastno.“ Da gre med Nemci od ust do ust kot cilj sedanje vojne klic: Germanom 'dan, Slovanom noč, in se je to ‘isto v drugi obliki slišalo celo iz ministrskih sedežev, to vse ni pretirano in strastno. Nemci ge radi imenujejo filozofičen narod, toda njihova logika jih bo kmalu spravila ob ves kredit Koliko hinavščine, laži, zaVijan’ia, gorostasne nedoslednosti je v teh nemških učenih in neučenih glavah! Zoper Jugoslavijo se bojujejo, da je nevarna e-notnosti države, v isti sapi pa zahtevajo ločitev Galicije, Bukovine in Dalmacije. Prod nam se sklicujejo na nistorično pravo v obrambo ned fevdalnim vplivom slučajno nasla! h kronovioskih mej, proti Hrvatom in iCehom pa zanikajo historleuo pravo in zahte- vajo celo, da se sploh zatre češko 'državno pravo! Na Češkem zahtevajo razdelitev v okrožja, pri nas l na jugu to odklanjajo. Dualizem jim je višek držav-I niške modrosti, a, Če Cehi in Jugoslovani zahtevamo I isto, kar imajo Madžari* ki so leta 1,848 odstavili di-I mastijo, smo mi veleizdaji alci, Majdžari pa velepatri-\ otje. j Nam Slovencem pripravljajo narodno smrt, ker I smo jim na poti do Trsta, % 'druge strani pa so pro-I glasili kot cilj svetovne vojne prosto pot od Berolina ! — pozneje celo od Severnega kapa <— do Bagdada, I in- še to le začasno, polagoma bi se to raztegnilo do I Pekinga in do Tihega oceana. Ali vam tukaj narodi I in države niso na poti? Ali mislite vse to v kratkih I letih zatreti? Pravijo, da se je zveza z Nemčijo v \ svetovni vojni „sijajno“ obnesla“ in se zato mora o -? vekovečiti in še „poglobiti.“ Mogoče je pri tem samo : dvoje: Ali ostaneta Avstrija, in Nemčija samostojni ■ državi ali pa ena izgine in se podredi drugi. Ce pr-? vo, kano bo mogoč skupen nastop in če bo tukaj moji goč, zakaj bi ne bil mogoč, Če se pod isto dinastijo I ustanovi samosvoja državna celota Jugoslavija? Ce § pa se „poglobitev“ misli tako, da . . . potem iščite J „izdajalce“ nekje drugod! Normalno misleči državniki bi si skušali z do-I brohotn.ostjo in pravičnostjo pridobiti srca ljudstev , I ki so jim potrebna za njih velike cilje in v obrambo I njih zavistnih sosedov, ne pa z bičem ih korbači vte- ■ 'jati „ljubezen“ do nemške oblasti. Ali ni psihologi-I Čen monstrum : proglasiti eden narod, ki tvori komaj j tretjino prebivalstva, za gosposki narod in hrbtišče I države? Kaj so potem drugi narodi? Sumljivi tujci ji in nezanesljivi sužnji? Ta nečuveni aksiom pontič-I ne nespameti je globoko razžaljenje vseh drugih na-I rodnosti, in potem se zahteva od njih zvestoba, po-I žrtvovalnost, vnema za državo, ki jim je le mačeha, I kjer se le po milosti trpijo in s solzami jedo svoj f kruh ! Ali ni nekaj nemoralnega in nezmiselnega, celo ljudstvo nalašč ovirati v njegovpm napredku in zlasti inteligentnejšim krogom braniti posluževati se svojega jezika? V ta protislovni položaj je obsojena I slovanska inteligenca v Avstriji. Ce si se nekoliko izšolal in spadaš v „inteligentne kroge“, pa v mate -rinsbem jeziku zahtevaš vozni listek pri železnici ali hočeš' opraviti kako zadevo pri uradu, te bo nahrulil nemški uradnik, tvoje govorjenje v materinskem * jeziku se smatra, za demonstracijo zoper veličanstvo j države, .Torej ker si se nekoliko več učil, si obsojen ! k temu, da ali zatajiš svoj jezik ali veljaš za državi f nevaren element. Renegade so pa stebri države in j prestola! In če imaš veselje za znanstvo, piši ali v 1 nemškem jeziku ali pa pusti zahirati svoj talen! — ‘ drugače veljaš za panslavista! j- Narodnostni princip je Nemcem svet in nedo-i talkljiv, dokler gre za Bismarckovo Nemčijo, ki je I zgrajena na tem principu; kakor hitro se začnejo f avstrijski Slovani sklicevati na isto načelo, kličejo i proti njim vse paragrafe božjih in človeških postav! I — Tako je nemštvo zadnjih 70 let v večnih kontra -f stih med teorijo in prakso, med premisami in posled-I ki. Se Ki je potem čuditi zmedam in bojem v našem I političnem življenju? Nemški člankar očita dr, U, knjigi, 'da se eno-j stransko opira le na nacionalno stran. Razumljivo , i ker tudi Nemci ravno iz nacijonalnih motivov pobija-\ jo Jugoslavijo. Sicer pa povdarja tudi verski moment, zlasti težavno vprašanje vzhodne in zahodne cerkve* V tem oziru čaka Jugoslavijo velika naloga, da po- ■ pravi to, kar je stoletja pokvarila kratkovidna nemška birokracija, ki je pri vzhodnih narodih zasejala globoko mržnjo proti katolicizmu, ker so smatrali Avstrijo za katoliško državo ter njeno ozkosrčno politili ko pripisovali na rovaš katolicizmu, Sicer pa je priji znati, da z dr. U, knjigo vpraišanja o Jugoslaviji ni-S so izčrpana. Daia bi se napisati enaka knjiga iz ‘ versko-cerkvenega stališča, iz gospodarskega, obče- kulturnega itd. Toda Nemcem bi stvar ne bila v pri-? log, Še v slabšo luč bi jih postavila, Ali želite, da vam naštevamo grehe, ki jih je avstrijsko nemštvo zagrešilo na verskem polju? Ali naj začnemo s pokristjanjevanjem 'Slovencev, ko ste se (po izvajanju ponemčenega Ceha dr. Tomeka Ge-: schisohte der Diözese Seckau) ravnali po načelu: po-! kristjanj evali se pravi germanizirati? Ali vam naj l pripovedujemo, kako je Solnograd ravnal s sv. Me-. todijem, _ kako so polnteranjeni nemški graščaki rav-: mali z ljudstvom, kako je 'Jožef II, ravno pri nas na I jugu zatrl največ samostanov ter nam vničil knjižni-f' co in arhive ? Ali želite zvedeti, kako je vlada rav -j naia z našim velikim Slomšekom? Ali se naj dotak-I bedro nročodrimškiega gibanja in naslikamo, kako se I sedaj nemški prelatje, župniki in kapelani bratijo z I najbolj zagrizenimi odpadniki? Ali naj naštevamo I gnusno gonjo v nemškem časopisju zoper slovansko -i duhovščino, ki ima le to napako, da čuti in trpi s .1 ----- t-- - svojim ljudstvom? Ali naj naštevamo škandalozne, za civilizirano državo naravnost sramotne dogodke 1. 1914? Ali naj primerjamo bodoče versko razmerje v Jugoslaviji med katoličani, pravoslavnimi in inolia-medanci? C-e v vaši oboževani Nemčiji lahko skuj aj živijo katoličani, protestantske sekte in Häckelovi monisti ter Harnapkovi modernisti in novopagani, zakaj bi v Jugoslaviji ne mogle biti skupaj tri vpre, ko je med pravoslavnimi in katoličani vendar razlika veliko manjša, kakor pa med protestanti in katoli -čani? Ali morda naj občudujemo očetovsko _ skrb avstrijske nemške vlade za gospodarski procvit južnih. dežel? Ali vam naj vtaknemo pod nos zanemarjeno Dalmacijo in tužno Istro? Pred dobrimi 10,0 leti se je Istra po Napoleonovem padcu vrnila pod austri] -sfcega orla. Hrvatsko-slovehsko ljudstvo Je glasno vriskalo veselja, da je prišlo pod starega cesarja. In kako je vlada nagradila to lojalnost? Ljudstvo je tas-krat umiralo lakote kakor sedaj in prvi odlok, ki ga je izdala avstrijska vlada, je bil namenjen — morda nabavi kruha? — ne, zatrtju slovenske službe] božje. „Višjim državnim interesom“ se je zdel ubogi glagolski misal bolj nevaren, kakor lakota v deželi. Da, črna so vaša dela in na hudobije svojih oh* četov nočete kupičiti nove hudobije, še hujša nasil -stva! Vi gospodovalci in mogotci nemški, naš klic : Ju-goslavija ali smrt, ni izraz nipno razburkane strasti, marveč je odmev naše tisočletne zgodovine. Ce zapirate oči resnici, ne pripoznavate naših dokazov — skrivate kakor noj glavo v grm svojih pmimdkov, ie tem bolj žalostno. K sreči tudi nemško IjMsjvo že spregleduje. Tudi to nam štejejo v greh, da gremo skupaj s socijalnimi demokrati. A ne pozabite na e -vangeljsko priliko o Samaritanu. Duhovnik in levit — nemška buržoazija — gresta hladno mimo ranjenca, usnuli se ga pa „grešni“ 'Samaritan. Trpini smo se našli* Pri nas pa naj prodira vedno bolj zavelsi, da je z nadutim meščanskim nemštvom nemogoče Človeku dostojno življenje in ne preostane drugo kot: Jugoslavija ali smrt! Hussarek o zatiranju neaem- skih nar c do v « V sredo, dne 11. septembra, je sprejel avstrijski ministrski predsednik Hussarek zastopnike časopisja iz Nemčije kot goste na Dunaju, katere je povabil k sebi na banket. Imel je na nje nagovor, v katerem je rekel med drugim: „Prav posebno me veseli, da mi je čast danes pozdraviti drage goste iz zavezniške Nemčije za. mi izkazano čast njihovega poseta.. V imenu vlade jih pozdravljam kot dobrodošle! V okvirju velikih svetovnih dogodkov se pač nahaja slika avstro-ogrske države kot zaveznik in kot sobojevnik mogočne Nemčije. Pod vtisom silnih do -godkov na raznih bojiščih je bila ta slika naše države večinoma potisnjena v ozadje,kadarkoli se je o-svetljevala.. Tako se je dogajalo opetovano ih žalibog moram reči, večkrat-na način, ki ni bil vselej pravičen za javnost. Ako bi ne imeli tako dobre vesti, bi se morali pravzaprav bati obiska tako steVJTnih zastopnikov Čaisopisja, Kajti kaj vse se ni marsikrat pripovedovalo o Avstriji in smem pristaviti, Še celo o njenih vladah! Toda nas odkritosrčno veseli vaš obisk, kajti nahajamo se v prijetnem položaju, da pokažemo resnico. Iz sovražnega tabora se skušajo s-pravijati v naše vrste raznovrstne razkrojilne misli, toda smelo trdim, da brezuspešno, kajti avstrijska misel ima moč, ob kateri se razbijejo vsi tozadevni poskusi. Ena onih misli, ki se prinašajo k nam iz sovražnega tabora m se povsod oznanjuje, je fraza o zastiranju avstrijskih narodnosti ter potreba, 'da te zatirane narode osvobodi pravičen mir. Kako je torej pravzaprav z zatiranimi narodi v naši državi? Ali je morda avstrijska država postopala z enim ali drugim njenih narodov tako, kakor Angleži z Irci, ali ovirala njih razvoj kakor caristična Rusija? Dovolite, da^ se pred vsem sklicujem na našo ustavo. Ali je še kje na svetu država, v kateri bi bilo toliko rožnih narodov in v kateri bi uživali ti razni narodi toliko enakopravnosti, kakor je zajamčena v Avstriji v članku 19 državnega osnovnega zakona? Ta enakopravnost temelji praktično na pravici varovanja svobodnega; razvoja kulture in javnega življenja pod zaščito državnega sodišča. Resnica je, da so se mogli avstrijski narodi razvijati zelo svobodno in mo -ram tudi reči, kar najsijajnejše pod zaščito tega državnega osnovnega zakona. Ali morda nima češki narod šolstva, razvitega o'd najnižje stopnje gori do visokih Šol, do akademij, narod, ki se nahaja pa vi- ’/»»UBSTtriLjiv Šku 'kulture, narod, ki se nahaja glede šolstva na i-sti višini, kakor nemški narod? Toda tudi manjšim narodom posveča država vso svojo skrb, Ako primerjamo šolstvo avstrijskih Italijanov in onih v kraljevini italijanski, pridemo do zaključka, da imajo avstrijski Italijani z ozirom na število prebivalstva sedemkrat več srednjih šol, nego oni v Italiji, ljudskih šol še pa za mnogo več, anallabetov pa tako majhno število, da ni v nobeni primeri s številom analfabetov v Italiji. Taka je torej usoda baje zatiranih avstrijskih narodov. Pomlajena Avstrija mora biti mogočna. V vz -hodni marki (v Avstriji) sta ustvarila nemški duh in nemško delo kulturo, ki se razteza na velike dežele in ki že rodi bogate sadove. Naj ta blagonosna spojitev nemštva z avstrijstvom obstoja še tudi v bodoče in naj prisrčni odnošaji obeh kulturnih krogov delujejo še nadalje.8 Kdor čita Hussarekov govor, se mora nehote prijeti za glavo, da je v Avstriji kaj takega sploh mogoče. Kakor večinoma vsi avstrijski vodilni državniki, tako si je tudi Hussarek zbral za poslušalce svojega visokopolitičnega govora ne morda za to poklicani forum, kot državni zbor ali delegacije, marveč omizje k sebi povabljenih nemških časnikarjev , dobro vedoč, da mu od te strani ni pričakovati prav nobene opozicije. Mož je govoril kakor kak ekspo -nent ali vodja vsenemcev, ne pa kot šef avstrijske vlade. Zavračal je prepričanje inozemstva o zatira -nju nenemških narodnosti v Avstriji, povedal urbi et orbi, češ, v Avstriji ni nobenih zatiranih ali protežiranih narodov, marveč uživajo vsi enake držav -Ijanske pravice. Skliceval se je pri tem na znani člen 19 naše državne ustave, ki na papirju zajamču-je vsem avstrijskim narodom enake politične pravi -ee. Res je sicer, da pozna naša ustava imenovan člen, toda v Draksi se ne izvaja in je povsem nepoznan. Naša država pozna samo dva na,roda in sicer ..Herrenvolk“ Nemcev in „Herrenvolk“ Madžarov — vsi drugi narodi so pa narodi druge vrste. Kot primer, zgled in dokaz, da v Avstro-Ogrski ni tlačenih, zapostavljenih in zatiranih narodov, navaja Hussa -rek avstrijske Italijane, o katerih pravi* da imajo 7-krat in še več srednjih, ljudskih in drugih šol, nego Italijani v kraljevini ter le malenkostno število analfabetov. To njegovo trditev podpišemo z obema rokama. Toda zdi se, da je začel Hussareka zapuščati spomin, kajti ob tej priliki se ni niti z besedico spomnil ne Slovencev, ne Hrvatov in tudi ne Srbov, ki vendar*' tudi prebivajo v Avstriji in ni niti z besedico omenil njihovega šolstva, Radi mu veriamemo , da imajo avstrijski Italijani bogato razvito šolstvo , saj so vendar vse avstrijske vlade skozi več deset -letij protežirale Italijane in sicer na račun in na škodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vprašamo gospoda ministrskega predsednika, Kako Je pa s šolstvom na Slovenskem? Ali je naše Šolstvo tudi tako bogato razvito, kakor je nemško ali italijansko? V deželah, v katerih prebivajo Slovenci, imamo 15 državnih gimnazij in 7. realk. Od teh ’e 7 nemških gimnazij in € italijanska, vse ostale so mešane: od 7 realK >e 5 nemških, 1 italijanska in 1 je slovensko-nemška. Ali mora biti vspričo teh razmer govor c> enakopravnosti ? 12.000 tržaških Nemčev ima svojo nemško gimnazijo in realko, dočim nima 56.00») tržaških Slovencev niti ene ljudske, tem manj kake srednje šole. 100.000 koroških Slovencev ima samo eno popolnoma slovensko od države ustanovljeno Ljudsko šolo in niti ene srednje, meščanske ali kake strokovne Šole. Štajerski Slovenci, ki tvorijo dobro tretjino prebivalstva dežele, nimajo niti ene popolno ma slovenske srednje šole. In kaka je pa uprava v slovenskih deželah in nie uredništvo ? Vsa naša uradniška mesta so po -Idavljena s tujci, Nemci ali Italijani, Na Štajerskem nimamo ne enega okrajnega glavarja Slovenca, na Koroškem najdemo 186 političnih uradmkov-Nemcev, in samo 14 Slovencev, v justicni službi 63 Nemcev in i Slovence* v davčni službi 102 Nemca in 8 Slovencev, v železniški službi 600 Nemcev in 15 Slovencev, v poštni službi 160 Nemcev in & Slovencev* Nič boljše kot na Koroškem so razmere v drugih slovenskih deželah. Na Kranjskem živi 28.000 Nemcev in blizu j ol milijona Slovencev, toda glej, deželni predsednik ,.e Nemec, predsednik deželnega sodišča Nemec, finančni ravnatelj Nemec, okrajni glavarji in okrajni sodniki so skoro brez izjeme sami Nemcu Kako so pa Slovenci zastopani v državnem zboru? Majhna nemška naselbina v Kočevju na Kranjskem ima svoj lasten nemški mandat, dočim ima 100.000 koroških Slovencev vsled krivične volilne geometrije samo enega zastopnika v državnem zboru. Gospod grof Hussarek, zakaj niste tega. pove -Hali na banketu nemških Časnikarjev in alj morete trditi, da le površno navedeni podatki niso resnični? Ali morete potemtakem Še trditi, da v Avstriji ni nobenih zatiranih narodov? Dvoje je mogoče: Ali ste na banketu vedoma govorili neresnico, da bi z misti-liiracbo resnice metali pesek v oči inozemstvu, ali SO Vam pa politične razmere v Avstriji povsem neznane? V prvem slučaju bi bili v očeh nenemških avstrijskih narodov milo rečeno mistifikator resnice, v flrugem pa ignorant, ki nikakor ne sodi na mesto šola avstrijske vlade! in vsakemu, kakor prepeva v svoji narodni himni: „Nemčija, Nemčija je nad vse,“ To ošabnost je pa v Nemqu-Prusu dojila dosledna vojaška vzgoja, zasnovana tako, da je vsak državljan moral smatrati kot namen države vojaško pripravljenost; vojaškim ozirom se mora vse drugo pokoriti, a nemškemu vojaku mora biti podložen ves svet. To prepričanje je postaji la pravcata vera, pravi nemški evangelij; celo Bog I je moral postati „nemški Bog“, ki se nanj zanašajo j v svojih oklicih in govorih vsi veljaki Nemčije, od I najvišjih navzdol, f Nemška trojica. I V zvezi s tem prepričanjem je odurni nastop I N e ine e v-Pr u s ak o v, kamor so prišli; ta nastop jih je ko se Te njih militarizem, no poznavšii iiobeuin ozirov, neovirano razkorečaval. Kazali so vedno le na svoj „oster meč“ in so grozili vsakemu s trdimi u-. darei in udri hi „V'prah potolči“ nasprotnika,, to je ; bit namen ip potem'še le mu . narekovati mir, la le njim prija; imenovali so ga „nemški mir,“ Nemški liMm nemškim vojnim ladjam, ki se ne morejo ©ani» iz pristanišč, ravnim potom nemogoče, so Nemoi začeli delovati s podmorskimi čolni. Kot bojno sredstvo so bili ti prvotno naperjeni le proti sovzažnim boj -nim ali .neposredno vojni služečim ladijam; v sili pa sc Nemci kar začeli potapljati {namesto zavzetja); vsako Iadno, ki je kaj dovažala v sovražno ozemlje. Previdni možje so sicer svarili, naj se Nemčija ne poslužuje tega sredstva, ki bo silno zasovražilo vse brodnike naše zemlje in niti ne bo uspešno. A prodrli so vsenemoi s trditvijo, 'da bodo s tem Anglež® izstradali in jih tekom neka4 mesecev prisilili So u -daje. Tega prepričanja so bili izvečine tudi nemški krogi pri nas, češ. zdaj bo Anglež kmalu pri traju, dočim mu doslej, ni mogoče bilo priti .blizih 'Mi »ra» . .... to, i o _bt no n ,, , - oj/ j i • 'C/v Ir. ..ivi, I pi •. T .M Način nemškega vojskovanja ne pelje do ; cilja. ^ bogy«nemški meč, nemški mir — to je bila njih troji-cailfln res; ker je ' bilp'' vsa nemška 'država urejena ; kajcbr vojašnica, se. je včasih zazdelo, kakor tla bi ta trojica bila poklicana; vladarica naše zemlje^ Nemec povsod zmaguje, üamor pride, tako se' je tudi nam; nemški 'meč so ni dal skrhali; a nemškega miru ni hotelo biti, in nemški bog? Kdo ve, v katerih nebesih je bil! Toliko in toliko zmag si je priborila Nemčija; a čim več je bilo zmag, tem bolj se je oddaljila od miru, t. j. od končne zmage. Zakaj? Zate, Aer je svoje zmage izkoriščala z neusmiljeno krutostjo in ker si je pri premagancih nakopala tako sovraštvo, da ni nihče, hotel sklepati z njo miru.A Avstrijski vscncraci podpirajo vsenemee v Nemčiji. Rrej se ne more govoriti p trajnem miru, dokler tisti prusko-nemški militarizem ni za vedno strt,. ,Ta,ko pravijo Angleži. Wilson, Razsodni Nemci so se dobro : zavedali, odkod izvira to sovraštvo do njihove-. . ga militarizma in do njegovih višjih in najvišjih zar stopnikov, a svojega glasu niso smeli prav povzdig-' niti, če so se hoteli izogniti očitku javkanja ali še česa hujšega; zato so pa vsenemoi, posebno takozv. ' ,.|,liomovinska stranka“, tem trdovratneje vstrajali na svojem le nemškem „stališču. Avstrijski vsenemoi so po svojih slabih močeh podpirajli svoje sobrate v Nemčiji; pretežna večina avstrijskih Nemcev pa je bila in je za ošabne in brezobzirne Nemce v rajbu vse prej kot navdušena; saj so videli, da Nemci v Niemčiji, kakor se samoobsebi razume, gledajo y prvi vrsti na svoje koristili» da smo jim Avstrijci do brodošli le, kadar jim koristimo in nas rabijo.) b ■ W a j k / Vsenemci nimajo sreče. k I u In res: Kaj je bila posfddiča? .Amerika; (se.ver-'i;e države) je napovedala Nemčiji in kmalu tudi Avstriji vojsko. Vsenemci so se sicer Ameriki ismejalip saj tam ni bilo nikoli vojaške dolžnosti balzato tudi ne. vojakov, no, in kar jih bodo zdaj v naglici izvež-bali, te bodo (.odmorbiki potopili, kadar pridč-o do Evrope. A preteklo .,e leto in dan, podnioVriiki so sicer pridno potapljali razne ladje, h v^'Äfllbiba brezpomembne manjše, večjim niso mogli dd-živega; vrhu tega so nasprotniki gradili vse polno novih ladij, naučili so se obrambe proti podmoi^niko^iii kmalu se je pokazalo, da ta brezobzirni način nemškega vojskovanja ne pelje do ciljak Anglija je z-'vsém dobro preskrbi,ena, prebivalstvo uživa vsak. da,n svoje meso, ona oskrbuje celo Italijo tako, da je tani, kakor piše baš sedaj dunajski časopis1 „O'e.stèrreiehiselie .Rundschau“ (due 1. septembra 11-18, št. 236), Sicer pomanjkanje, a da „daleko ne doseza tistega, ki sedaj vlada v osrednjih državah, 'osObitb v Avstriji!“ Med tem pa se je Amerika, loer Nemčija jü! pristala na njene mirovne pogodbe, pripravljala ira vojno z vso silo amerikanske odločno vstrajnosti in ondotne-ga bogastva. Konec prih. Starim y tolažbo, mladim v bodrilo« Vsenemški militarise m Namesto „militarizem“ M lahko rekli : ošab -nost, to je tista ošabnost, ki se je vsenemee, vzrasel v pruskem duhu, skoraj ne zaveda, ker se mu je v* lezla v kri in kosti; tista ošabnost, ki mu narekuje zaničevanje vsega nenemškega in mn kaže kot samo- ■ ■ — - Sicer pa se tudi vsenemškemu militarizmu v te; vojski že od kraja ni hotelo nič gladko posrečiti. Kar je na eni strani pridobival, to je izgubljal ha drugi strani. Preglejmo na' kratko, potek dogodkov! Ko je voma lzbuknila, so bili Nemci trdo prepričani — cesar Viljem jim je to tudi izrecno zagotovil -h da bodo nas. rotnike? to se pravi Francoze, Ruse in Angleže, v treh mesecih popolnoma pobili. Dobro pripravljeni, so se vrgli Nemci z vso silo na Francoze in Angleže, so udrli globoko v. Francijo, so posilili Belgijo, ko jim je bilama poti proti Angliji, so s pomočjo avstrijskih težkih možnarjev rušili trdnjavo za trdnjavo in so upali raztrgati zvezo med Francozi in Angleži, ob enem pa. priti do Pariza. A čez nekaj tednov se je zbrala francoska armada; tudi nevojaška Anglija je prispevala dokaj vojakov in \Jhjnih pri -prav — in Nemci so se morali baš v času, ko š& bili namen,jejni imeti sovražnike že pod seboj, umr(';jni!|i daleč nazaj; ostali pa so še vsaj; izvzemši južni del svoje fronte, na sovražnem ozemlju. Umakniti so se morali tudi za to, ker so bili Rusi med tem prodrli daleč v Prusijo in je bil Bero-lin ogrožen. Avstriji šo namreč Nemci prepustili pretežko nalogo, da sami vzdržijo strahovit napni nè -Štetih ruskih čet. Tedaj je Avstrija stala Nemčiji na branilcu in j'o je rešila, a uboga Avstrija je žrtvovala. mnogo, mnogo! Odslej sc se Nemci skozi tri leta bojevali le bolj na vzhodu; vojskovali so - se v nalši družbi s Srbi’ Rumuni, italijani^povsod dosledno z namenom, da se iz premaganega, ozemlja oskrbijo s potrebščinami, ki so Nemčiji (in nam) zaprte po sovražnem zastražen j m Tako je ena vojska redila, drugo, ena zm;aga dai€ pripomočke za nadaljevanje svetovne . vojskekTz zmagami pa je tudi raslo število — sovražnikov! vojska se ni mogla končati. Zakaj ne? Zato, ker so zmage Nemcev bile le enostranske, le na suhem in le z mečem. Cisto pa se je pozabilo — in Nemci so seveda o tem tudi molčali — da je bila Nemčija na, mörjü popolnoma premagana, sicer ne v bitkah, v katere se sploh ni spuščala, a tv difejanju tako hudo, da si nobena nemška ladja, he upa, na — presto morje.\Odre'zana od vsega sveta, je Nemčija tudi izgubillar vse sr.(oje n'aisetlbijne. Ker nasprojthifd niso bili pri volji, da bi Nemce zopet spustili na morje in k naselbinam. Nemčija pa to potrebuje, če hoče ostati veledržava, zato kljub nemškim zmagam ni prišlo do nobenega miru. Za Nemčijo je bil ta; položaj tem opasnejši, ker se je pojavilo kot'posledica— pomanjkanje vseh potrebščin, nazadnje tudi živeža.,; mi Avstrijci pa trpimo s svojimi zavezniki, osobito», ker si ti pomagajo i z našim, itak ne obilim imetjem} Boj P-čolnov — poguben sklep. Na dva načina si je Nemčija skušala pomagati iz hude zadrege. Najprej je hotela' Angležem poVr -niti nemilo a nedragim, t. j., tudi Angleško odrezati ^d-^orja_jn_Ji_zabraniü_doyozj_Jmrpa(je to bilo ve- Šolske počitnice so pri koncu, bliža se pričetek novega Šolskega leta, temu ali onemu dijaku tudi zar četek križevega pota po strmini izobrazbe. Vsi ne umrejo biti talenti ali celo ženiji, kar tudi ni treba, torej tudi ni, da bi obupali, če jim ne gre v šoli tako, kakor žele sami, šo bolj pa njihovi starši. Tem v tolažbo, onim v bodrilo hočemo navesti nekaj zgledow iz življenja slavnih mož, čijih dijaško življenje ni bito bogve kako sijajno in vspenov polno, in vendar so se s pridnostjo in vstrajnostjo povspeli visoko v svoji stroki: Znameniti orijentalist Julij Klapproth ft 1835) je bil pri vsaki skušnji ves zmešan in je vsled tega seveda tudi slabo odgovarjal* Učenik mu je nekoč rekel : „Vi pač nič ne znate!“ Julij pa se le ojunači in odgovori nato: „Nekaj, le znam: kitajskega jezika se sem priučil brez tuje pomoči.“ Znani fizijolog Herman Hehnholz ft 1894} je tal prava pokora svojim profesorjem p nikdar ni vedel „naprej“ v Šoli, Kaj je delal? Pod klopjo je študiral refrakcijo, lomljenje solnčnih žarkov v stekleni lečL Kemik Just IAebig ft 1873}* čigar mesni izvlew Ček je vsem gospodinjam dobra znan* iznajditelj kloroforma, je veljal za „sramoto cele šole“ in za naj -slabšega študenta. Imenitnega zvezdoznanoa Galileja (t 164$} j» starši silili* naj bi se učil zdravilstva* Med predavanjem im medicinskem učilišču je najrajše reševal matematične naloge. Sir Humphry Davy ft 1829), znamenit lizik, iznajditelj varnostne svetilke za rudarje in obločne e-lektrične iiiči, je bil v šoli prava ničla v posmeh sošolcem. Izak Newton, zvezdoslovec ft 1727), M je našel zakon o gravitaciji nebesnih teles, je kot dijak kar mogoče zanemarjal Šolski poduk» pridno pa sestavljal raz ; izikalično orodje. ftavao tako je zvezdosloveo flTyefi Brahe {umri, 1601) opazoval zvezdnato nebo* kakor pa pusto juridične knjige v veliko jezo svojemu očetu, pred' katerim je prav pridinO skrival svoje astronomajsko orodje. Slavni slikar Mihaelangelo (f 1564) je bil neštetokrat tepen, ko ga je oče zalotil pri izdelovanj* malih kipov iz ilovice. Naš rojak, znani glasbenik Händel, doma i* Ribnice na Kranjskem, umrl v Pragi 1. 1591, je ves gorel za glasbo, ki jo je njegov oče imel za potrato časa, vsled tesar se je mlademu glasbenika doma dostikrat slaba godila. Škotski pesnik Walter Scott (f 1832) je pesniško prešan jal šolske ure in si s teni pridobi! od svojih učiteljev nelaskavi priimek „popolni sanjač.*' Znameniti naravoslovec Karel Linne (f 1778) ni v šoli nič znal; učeniki so njegovemu dč^tu daß' svet, naj ga da učit kakega rokodelstva ali v trgovino. K sreči oče tega ni storil. Sin se je razvil polagoma v največjega botanika našega časa. Kako more slučaj razkriti znamenit talent, nanu priča življenje slavnega francoskega naravoslovca Jurija Cuvier (f 1832). Preživljal se je prav ubožno s podučevanjem mladine po zasebnih hišah. Nekoč se je sprehaial ob morju in pazil na bregu živo sepije (sipo, morsko žival). Pobral jo je dn nesel domov.. Bila mu je povod iznajdbe in ustanovitve znanosti: primerjajoče anatomije. Cuvier je s tem postal naj -* skavneišj naravoslovec svojega časa* Horej, starai! Ge imate brihtnega ptrojca, ki ga ni posebno volja učiti se tega, kar vi želite, ne 'upajte ! Opazujte rajši njegove zmožnosti in pa za I ima posebno veselje. Nekaj pač vsakega zdrave-jotrok» veseli; 'dajte ga v tem izobraziti, storili ga I ;3 s tem srečnega. IH W, I a, # «■JMVMa« »««4KW* a«iraTAkapodàr.iLÌttiMS«P. D Dne 23. p. m. je sklicala podravska podružnica ivenskega Planinskega Društva svoj 17, obč. zbor minulo leto. V prijazni gostilni g. Frica Glaser ja Smolniku se je zbralo ob 2. uri popoldne 30 okvir, večinoma , iz Maribora in Ruš, Po prisrčnem pozdravu predsednikovem se spo-J ta dveh vrlih članov, gg. Vek, Bahovca..in Jak, lica, M sta v minulem letu umrla. Iz tajnikovega ročila izvemo, da je štela podružnica v minulem le-95 rednih članov, Id so udnino plačali, in 3 usta-rnitoa. V spominsko knjigo v Ruški koči se je vpi- 0 694 oseh, v Planinki jih je stanovalo 140, Ruško 5o sta v splošno zadovoljnost oskrbovala g. Franc rno in gdč, Ela Robnik, Društveno delovanje je 10 bolj osredotočeno na oskrbovanje Ruške koče , ugo delo so zabranile vojne razmere. V Planinko se mogle vzeti le take stranke, ki so se vsaj djelo-\ same oskrbovale.. Stanarina se je zvišala v ,Ruš-koči na 3 K, v Planinki na 4 K, člani S. P. D, ičajo polovico, članom drugih pianto akUi društev se ugodnosti črtale. — Iz blagajnikovega poročila videti, da je bil denarni promet večji kot kdaj po-aj in da je moglo društvo znaten del svojih dolgov plačati. Sprejela so se potem nova enotna pravila za 8 podružnice S, P, D, in izvolil se je nov sledeči bor : Les.ak Davorin, Pišek Franc, Stani Tornisi., (sbaher Josip in Robnik Joško, preglednika raču -v. Lichtemvallner Matija in Pogačnik Hinko., na-mestna odbornika Glaser Frio in Glaser Viktor, j " Šentjurska kmetijska šola hoče kupiti, oziroma najem vzeti društveno parcelo na Boču. Občni zbor ugodi tej Želji. — Iz bojnega polja Je dobilo dru- 10 pismo» v katerem se društvo poziva, naj postavi 11 rajni, prvi oskrbnici Ruške koče, gospej Ivanki irne, primeren nagrobni spomenik. Se sprejme. OPri zadnji točki dnevnega reda se je razvila ze-živahna debata in stavilo se je mnogo predlogov, menimo le sledeče najvažnejše: 1. V društvenih both in na kažipotih mora takoj izginiti vsak sled dvoličnosti. 2, Članom S. P. D, se naj nudijo še večje godnosti, nasprotno naj plačajo neudi več. 3. Oskr-ništvu Ruške koče se naj da v slučaju, da bi ime-I izgubo, primerna nagrada. 4. Oskrbniku in oskrb-jici izreče občni zbor priznanje in zahvalo, ravno -tko g. Joškotu Robniku, ki je društvo požrtvovalno odpiral, in predsedniku. 5. Društvo n ai prosi cen -alo, da prične z izdajo „Planinskega Vestnika,“ Ti à predlogi se enoglasno sprejmejo. Končno še spregovori predsednik sledeče bese-s: Slavni občni zbor! Živahne debate so danes ponzale, da se zanimate za društvo in njeno delovan-i in to je vesel pojav. Po vojski čaka društva mno- 8 dela in prosim Vas, da prideta tedaj društvenemu odstvu tudi z dejanji na pomoč. Naše, delovanje se 9 sme sukati samo okoli Ruške koče in Planinke , ialiti moramo na razvoj društva v pravem turlstov- smislu. Koprivnikovo kočo moramo imeti vedno d očmi» treba bo vsa pota na novo markirati in staviti mnogo kažipotov, V nadi, da bodete upošte- 1 moj opomin, se zahvaljujem za udeležbo in za-jučim 17. občni zbor. Na bojižčih. % Na francoskem bojišču so se Nemci umak- f ii na takozvano Hmdenburgovo črto. Fo eno j evaem odmoru dne 10. septembra so začele j intentine armade z vso silo z nova napadati Nemce f tdi na Hindenburgov! črti, ki teče nekako med | estorti Armentitres — Lille — zahodno od mesta | tonai — vzhodno od Cambiai — vzhodno od St. f faentina — med La Fers — Lon doli do mesta | lerry ob Aisni, Nova Hindenburgoma črta je baje | selo močno utrjena. I i Wilson je obljubil | Francozom, da hočejo ameriške čete same zavzeti I Alzacijo in Loreno. — Na italijanskem boji f Iču živahno gibanje na gori Asolone in artilerijski boji ob Piavi. Po poročilu švicarskih listov bo v bližnjih dneh pričela Italija z novo ofenzivo proti Avstriji, Htndenburgova fronta. Listi poročajo, da so Nemci izdelali kot hrambo proti prodirajoči ententini armadi silne nove zaprete na takozvani Hindenburgov! črti. Podrli so jezove rek in kanalov in tako se nahajajo obširne planjave, posebno zahodno od mesta Cambrai, pod vodo. Na poplavljenem ozemlju sovražnik ne bo mogel rabiti tankov, tega strašnega orožja četverosporazumovih armad. Nemški vojni poročevalci upajo, da bo sovražno, prodiranje skoro ustavljeno. Tlako slikajo vojni položaj — razni časnikarji, ki so daleč zadaj za fronto. V nedeljo v Ljutomer ! Seja finančnega odseka državne zbornice dne 10. septembra: Pred prehodom k dnevnemu redu je poslanec Jarc stavil predlog, da naj vlajda pojasni zvišanje cen za moko in kruh, kar bo ubogo ljudstvo bolj zadelo, kakor vse drugo obelačenje. Poslanec Teufel e stavil predlog, da se finančni odsek odgodi., dokler vlada ne predloži celega finančnega načrta. Nato je trajala čez eno uro formalna debata, v katero so posegli poslanci dr. Renner, Fink, dr. .höfischer, Seitz, Miklas, Kuranda, ministrski predsednik Hussarek in finančni minister Wimmer, Ministrski predsednik povdarja, da mora vlada ostati na sedišču, da se morajo sedaj rešiti najpoprej majhni finančni predlogi, in druga večja obdačenja pa še le po vojski, t. j. vinski davek, davek na peneče vino, davek na premog, davek na sladkor, kakor tudi pri-dobninsM in zemljiški davek, Vlada noče gospodariti s tem „iZettelWirtschaft“, kakor je rekel Hussarek . Finančni minister je izvajal, da nima k besedam g. ministrskega predsednika veliko pr ide j ati, 'temuč da vlada ne more kar naenkrat predložiti celi finančni načrt, ker to potrebuje veliko časa in da bo že po -časi prišla z novimi vladnimi predlogi na 'dan. Nato io bil Teufelov, kakor tudi Jarcev predlog odklonjen. Predlog Dulibičev, ki zahteva,, da se naj prva točka današnjega dnevnega reda, t. j. vinski davek, odloži na zadnje mesto, je bil sprejet. Druga točka, ob>-dačenje penečega vina, je bila sprejeta. Dr. Funk je slavil ob koncu seje v imenu Cehov in Jugoslovanov predlog, da se finančni odsek do sklicanja državnega zbora odgodi* Ta predlog je bil odklonjen, Drugi dan sta ja obravnavalo najpoprej a obdačenju pre moga. — V seji 11. t m. je finančni odsek naj* prej rešil predlogo o davku na premog io jo v tret jem branju sprejel z 20 proti 17. glasovom. Nato je prišla na vrsto predloga o sladkorni užitnim, ki je bila sprejeta z M proti 16 glasovom. O predlogu poslanca Masfaike, naj se vlada pozove, da ukrene vse potrebno, da bodo mogle sladkorne to varne ves letošnji pridelek sladkorne pese tudi res predelati, s® bo vršila posebna razprava. Na vrsto je prišel vinski davek,* o katerem se je otvorila razprava. Odsek je sprejel naslednje resolucije: Schieglovo, naj se uvede monopol za sladkor, prsmeg, železo, špirit, petrolej in žito; Mikla sovo za skorajšnjo preskrbo umetnih gnojil za vinogradnike in poljedelce in Steinwender je vo za odpravo prevelike razlike med ceno surovega sladkorja in rafinade. Poslanec Renner je predlagal, naj se dnevni red spremeni tako, da pridejo najprej v razpravo direktni davki, t. j. naklade na pridobitni in zemljiški davek. Poslanec Kraft je v imenu nemško nacionalnih članov izjavil, da izpre-memba dnevnega reda ni potrebna, ker bodo Nemci tudi v plenarni seji poslanske zbornice glasovali za splošne konsutnne davke le tedaj, ako bosta vlada in odsek poskrbela tudi za dkektne davke. Rennerjev predlog je bil nato odklonjen. Parlament se skliče baje vendar le dne 24, septembra^ -i |j Mfifll Siofanska solidarnost. Na zborovanju poljske ljudske stranke v Taraovu. kjer sta go varila poslanca Witvo in Tetmajer se je sprejela resolucija proti delitvi Galicije, za skupno Poljsko, in za solidarnost z ostalimi Slovani. Nemci besnijo* Na Dunaju s» le dne Tf, t. m. zbral počitniški odsek nemšikonacionalne stranke in je sestavil poročilo, v katerem pravi, da je prišlo do skupnega delovanja nemškouacianalnih poslancev z nemškim volksratom. Posebno hočejo .varovati nemške koristi na jugu. Na dolgo in široko so se posvetovali o „fanatični propagandi- Slovencev" in o „sodelovanju® knezoškofa dr. Jegliča ter o veliki večini slovenske duhovščine, katero vodi Jeglič. Napolnjena je baje sovraštva do države in do Nemcev. Tej politični slovenski smeri ne sme vlada dovoliti niti najmanjšega. Ce pa bi vlada Slovencem le kai dovolila, bi trčila na ©notni odpor Nemcev, Nemškonacio-nalna stranka, posebno „Verband“, bo ustanovil poseben odbor, ki se bo stalno pečal z jugoslovanskim vprašanjem in Šel roko v roki z nemškim volksratom. — Nemci so začeli besneti: postajajo kar divji, ker jugoslovanski pokret valovi neprestano dalje in dalje in sicer s silo, ki je ne more zadržati več nobeno, tudi ne nemško nasilje. Nemški podkaticelar Payer o mira. Dm 12 septembra je imel nemški podkancelar v Stuttgartu govor o mirovnem vprašanju, ki se bistveno raz ločuje od prejšnjih govorov nemških vodilnih držav nikov. V vseh prejšnjih govorih nemških vodilnih državnikov se j® vedno povdarjalo, da Nemčija ne sklene nobenega mehkega miru, Payer je izjavil med drugim sledeče: Boj namških podmorskih čolnov ni učinkoval tako, kakor smo pričakovali, Anglije je ravno tako nemogoče izstradati, kakor z orož jem premagati Nemčijo. Bodoči mir mora biti sklenjen ne morda med vladami prizadetih držav, ampak sporazumno s celoto prebivalstva. Glede sklenjenega miru na vzhodu noče Nemčija vedati o nobeni novi spremembi. Na vzhodu sklenjeni mir mora ostati nespremenjen, naj ugaja sovraž nikom, ali se. Ako Nemčija dobi nazaj vse svoje naselbine, katere je imela pred vojno, potem bi po sklenjenem miru tudi ona izpraznila Belgijo in zasedene dele Francije, toda še le po sklenjenem miru. Glede vojne odškodnine je Payer mnenja, da ima Nemčija pravico zahtevati vojno odškodnino, loda sklenila bi mir eventuelno tudi brez vojne odškodnine, ali z dragimi besedami povedano: Nemčija se brezpogojno ne odreka zahtevi po vojni odškodnini. Končno bi bila Nemčija pri-pravljena za pristop k zvezi narodov in bi tudi I priznala svetovno razsodišče ter pripoznala načelo I za splošno razoroženje, ako se ji zajamči pros * tost oa morju in svobodna plovba na vseh roorjih. — Jed o Payerj®vega govora je: Nemčija si sicer Želi m u, zahteva, da se ji vrne vse, kar j» izgubila v vojni, ne mara pa brezpogojno in sicer še pred začetkom sklepanja mira, kakor zahteva ententa, izprazniti zasedenega ozemlja in tudi na vzhoda ne mara nobene spremembe miru, sklen jenega v Brestu-Liiovakem. Nemci so «a '•* ^ postali volila prijatelji — miru! Dokler so nemške armade zmagovale, ni smel vpričo kakega vsenemca nikdo ziniti ne besedice o miru, posebno o sporazumnem miru ne. Danes pa je nemško Časopisje v Avstriji in v Nemčiji vse polno člankov, v katerih se sveto zatrjuje, da so Nemci *— nasprotniki nadaljevanja vojske in da so pripravljeni — se pobotati s svojimi sovražniki. Slišijo se celo že prerokovanja po nemškem časopisju, da se. bode mir pre,j sklenil, nego ho „padalo listje z dreves.“ V S vico in druge nevtralne države SO' baje t>ili zadnji Čas odposlani iz nemških dežel nagli glasniki, ki bi naj našli povod za mir. Svetovna kocka se je nemah ( i eobtrnila. Siegfriedlerji v Nemčiji so izgubili tla. Hindenburgov poziv na. armado in ljudstvo ter Lin-singenove grožnje z ostrimi kaznimi zoper one, ki širijo kake razburljive vesti, zelo čudno uplivaia .na razpoloženje ljudstva. Mluistrska kriza v Italiji? Iz Londona poro čaj©, da preti ministrska kriza v italijanskem ka binetu. Ministra Berenini in Bissolati, znana pri j atei) ® Jugoslovanom, grozita da odstopita, če So nnfjao ne spremeni svojega stališča nspram Jugo »lovinom« Sonniso namreč še vedno zahteva Tret in Dalmacijo za Italijo. Fissici kralj. Hesenski princ Friderik Karl se je izjavil, da je pripravljen sprejeti finsko krono, Deželni zbor Finske b@ dne 26. volil kralja. Novi »kralj« je sms k cesala Viljema in rojen 1. 1869. Generala Brusilova, znanega poveljnika ruskih armssd v Galiciji, so dne 12. t. m. boljševiki v Moskvi ustrelili. Petrograd gori. Reuter poroča, da gori Petro grad na 12 krajih; po ulicah je nastalo splošno pobijanje. Nemce hočejo — izstradati. Na Angleško je dospel predsednik ameriške zveze rudarjev, ki Je izjavil, da so se vsi ameriški delavci zakleli: Nemčija mora biti vržena ob tla! Ameriški delavci hočejo nemško ljudstvo za grehe njenih državnikov in vojskovodij izpostaviti gladu, da se bo tako vojska kori -rola ugodno za entente. Tedenske novice. f ‘lupnll Alojzij Balte. Dna septembra $ po daljdi bolezni umrl v 53, letu svoje starosti Ö* g» Alojzij ruta, župnik! pri Smarjeti pri Ptuju, Rojen je bil Isža 1865 v prijaznem Sv* Bolfenku v Slov, go rie ah, % mašniica posvečen leta 1889. Kot kaplan ji služboval pri Sv« Marjeti pri Ptuju, kot kaplan if provizoE v Sevnioi do leta 1897, ko je bil Imenovat za župnika pri Sv* Marjeti pri Ptuju. Pogreb sem SS vi petek, dne 13« t* m., oh 10, uri dopoldne. Svett» la mu -učna luči ivne vaje za duhovnike, ki so se vršile ta teden Alojzijevi cerkvi v Mariboru, je vodil benedi'; o, Vodermayer iz Gradca. Udeleževalo »e je duhovnih vaj 77 gg, duhovnikov. Iz poštne službo. Poštni oiicijal Ivan Kranjc je Imenovan za poštnega nadoficijala vi Mariboru, Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na Cesarja Franca Jožefa L jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Maribora je vpisovanje za otroški vrtec, vadnico, meščansko šolo, pripravnico in I, letnik šolskega leta 1918/19 v pondeljek, dne 16. septembra ©d 8 do 12. ure. Sprejemni in ponavljalni izpiti so 17. in 18. septembra. — Vodstvo. Državna gimnazija iv Mariboru« Sprejemni Sa piti za I. razred bodo v ponedeljek, dne 18. t. m«, nS točno 10. ur» dalje ; za ta izpit naj se učenoi vpišejo najfoznaje do dne 15. t. m., in sioer najkra$3p s ten*, dft MSSl» gimnazijskemu ravnateljstvu zadnje štet» lo spričevalo in krstni fist, sami pa pridejo le k izpitu, Vpisovanje dosedanjih gimnazijskih dijakov od 2. do 8. razreda bo dne 17. t. m., popoldne ob 4. url. Prvošolci, ki so bili že meseca julija sprejeti, pridejo dne 19. t. m. naravnost v svoj razred in odtod k otvoritveni božji službi. Ponavljalni izpiti bodo dne 17. t. m., dodatni izpiti dne 16. t. m. Na novo vstopajoči dijaki drugih gimnazij se morajo oglasiti dne 17. t. m. v ravnateljevi pisarni — Gimnazija se se- - • «Bias. IS. 8#pt*rabi*a 19®. ila| nahaja « lastnem poslopju* èìatìvojvod» Evtetana eesta 9, Olili zbor osrednje ®. K, S. Z. in Slov. Straži, se je vršil t torek, dns 10. septembra v Ljubljane Dopoldne so «borovali odseki, popoldne pa je bilo glavno zborovanje. Razgovorov so se izmed Štajercev udeležili poslanca dr. Korošec in Pišek ter raUrevi^r PnSenisk I Zn slovensko šolo v Mariboru so nadalje da-1 rovali: Gdč. Hermina Bračič, učiteljica v Dobav’: , \ polovico čistega dobička igre „Človeški poklic“ v Do- I bovi dne 18. avgusta liki K; Neimenovan ,v. Dramljah * 100 K; Franc Irgl, župnik na Vranskem, dar eerk- I venih pevcev na Vranskem o priliki službe božje za] „Greto“ 30 K; Kukovič-Hrastelj v Dobrni pri Celju j 10 K; upravništvo „Slov. Naroda“ 102 K; gdč, Jul- f čka Glaser iz Smolnika za dne 1. sept. pri Arehu | prodane cvetlice 31 K; Matija Obcran, posestnik v Mariboru, 50 K; zbirka gdč, Zinke Resnik v Mariboru 148 K; Alojz Kovačič, c, kr. davčni nadupra-vitelj v Mariboru, mesto venca na grob f g. Franca Schneider, nadučitelja v Cezarijevcih 10 K; učitelj- I s tv o pri Sv. Urbanu pri Ptuju 38 K; neimenovana hranilnica in posojilnica na skrajni severni meji 50 K; dl*. Viktor Kac, zobozdravnik vi Mariboru, 800 K, (ostanek pokroviteljnine); gospa Koroša v Mariboru JlO K; Neimenovan v Mariboru 50 K; J, Kovačič 10 K ; vesela družba v kavarni „Meran“ dne 6. sept, K 4.06; zbirka gdč. Marije Farkaš, učiteljice pri Sv . Lovrencu v Slov. gor. in sicer o priliki izplačevanja podpor 507 K, o raznih prilikah 877 K, Anton Kovar čeo 20 K, Martin Berlak 10 K, Neža Toplak 10 K , Neimenovan 10 K in 6 K, Marija Berlak 5 K, Ana j Herga 5 Ks Terezija Herga 4 K, Jianez Mohorič 4 K, | Marija Tikvi c 3 K, dr. Anton Horvat 5 K, Fran Vi- ! čar 2 K, Neimenovan 1 K. Liza Veršič 2 K, Franc | Majcen 2 K, Marija Korenjak 2 K, Alojz Kuhar 2 K, Liza Herga 2 K, Gregor Pihler 2 K, Janez Lacko 2 K, Anton Krajnc 2 K, Terezija Krajnc 2 K, Anton Vo'sk 1 K, Anton Rižnar 1 K, Frane Žmavc 1 K, I. Arnuš 1 K, Anton Pečko 1 K, Marija .Pečko 1 K, F. Koser sen. 1 K, Ivana Herga 1 K, Frane Toš 1 K , Kristina Petek 1 K, Ana Drobnik 1 K, Janez Pučko 1 K, OtilDa Cigula 1 K, skupaj 1000 K; odbor J. D. S, v Rihemberku na Goriškem K 50,88; Vinko Munda, provizor na Ptujski gori, zbrano na Gajšelc-Gajšt Usenjakovi gostiji v Doklecah 112K; Ivan Reče, c. kr. poštni nadoficijal v pokoju in posestnik na Ptujski gori mesto venca na grob vlč. ~ župnika Terti-neka 20 K; Josip Buh, sprevodnik južne železnice v Mariboru, 10 K p Neimenovan izpod Sv. Roka 100 K; | Dramatično društvo v Mariboru, del čistega dobička j cesarske slavnosti v Narodnem domu dne 18. avgu - | sta 1000 K. — Dosedanji prispevki znašajo skupaj K j 100)765 in 50 v, — Moška podružnica "Družbo sv. Ci- f rila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišek , j Narodni dom). — Šolski odsek, ? Ane u bojišča! iovenaKi vojak nam poroča: : Raj, sušimo dan H dr evonri, skvensk časniki ne sn ep. na i ooMe. Mi Slovet c torej ne zaslužimo • več' naše p a zine; m\ n ora mo v»e požreti in vsako zapoved d/žat* ud :^ih.'jsk8^rotnikov! Poslanci; rešite nam to kremne v' hudobnežev naše domače iau mi ve- slovens ve jasnile] .Ta klic pošilja y domovino v itne.:Q siovebskih f*ntov -r- sanitetni pi d'V ct ik ■■■*■.[ ; i«,.! CD:' spomenik žrtvam vojne. Občinski zastop v li Braslovčah je sklenil, da se ima dostojno nočastiti s- | pomin vseh za domovino padlih junakov.. V ta namen I se bo. svoječasno postavil primeren sppmenik, ki bi f naj pričal poznim rodovom o velikih žrtvah strašne § borbe. Res je, da imajo’ padli junaki primerne spo - J menike na vojaških pokopališčih, majrsikaReri tudi ] na domačem. Toda koliko jih je, ki spavajo daleč v l tujini v. posameznih grobovih ali .vi ruskih močvirjih > in alpskih prepadih. Njih počivališče ue oznanjuje (; ne rezan kamen, ne žalobna cipresa., Toda tndi oni | niso manj storili za domovino kot vsi drugi; žrtvovali so svoje življenje za našo varnost. Prav in hvalevredno je torej, da se vseh padlih, vsled vojnih naporov. umrlih in sploh pogrešanih junakov spomin - ; lamo na dostojen način. Kakšen naj bo spomenik — f bodisi spominska plošča, kapela, oltar ali kaj pri'- f mernega, in kje naj stoji — o tem se bo še le posve- jj dovalo Sedaj se gre za zbiranje primernih sred- i štev, ki naj omogočijo in uresničijo te namere. Take l .umetnine pa stanejo denar, zato se slavno občinstvo I vabi k izdatnemu prispevanju in ni dvoma, da se bo j v najkrajšem času nabrala primerna svota, kajti po- f •žrtvpvalnost in domoljubje vrlih Bra.sloy5a.tiov nam j je -v to najboljši porok. Podpisali ste nad 300.000^ K f vojnega posojila, prispevali za Rdeči križ, za vojne s vdove in sirote, za beguuce in za druge dobrodelne | naprave v izredno veliki meri; oddajali ste živino , j žito in druge poljske pridelke rado1 voljno in ni dvo- j ma, 'da bo vaša radodarna roka posegla globoko r j žep sedaj, ko se gre za proslavo in ovekovečenje ju- ; nakov-domačinov. Ko pridejo te dni zaupniki k vam, j ne odpravite jih praznih rok in spomnite se pesniko- | vin besed, ki pravijo : „Kar meč, kar strel jih je po- ] moril — teh slednji manj ko jaz ni storil* več ko mi ] vsi jo žrtvoval.“ ] Poletni čas. Ponedeljek, dne 16, septembra, se J neha doba letošnjega novega poletnega časa. Imenom j vanega dne ob 3. uri zjutraj se kazalci vseh ur zo- | pet pomaknejo za eno uro nazaj. I Preskrbite se za zimo! Soditi po sedajnem po- f loža ju bo prihodnja zima in spomlad zelo huda. Pri- j manjkovalo bo živil. Svetujemo našim ljudem: Preš- | krbite se sedaj! Nakupite si, kar se da, seveda ta- ? ko kakor znate in veste in po načinu, ki je dovpljen. f Shranite pa 'dobro, da vam živil tatje ne ukradejo! | Sušite sadje, kolikor morete. Ko bo g. glavar živel samo na karte, potem pa le! Bilo je v vojnem letu 1918. Nek okrajni glavar na Štajerskem je Članom nekega okrajnega, gospo -darskega sveta razlagal potrebo, da se natančno izvede prepoved prometa z nahrbtniki. K besedi se o-glasi kmetski mož in pravi : „Gospod okrajni glavar, vprašam Vas. ali morete Vi shajati s svojo družino z živili, ki jih dobite, na karte?“','Okrajni glavar mu odgovor: „Žal da ne. Moram si drugod iskati potrebnih živil.“ „Gospod glavar“, mu odgovori kmet, „ko boste Vi lahko preživeli sebe in svojo družino od tistega prahu moke, ki ga dobite na karte, potem lahko izvršujete prepoved prometa z nahrbtniki, prej pa ne. Ce Vi ne izhajate, kako bo pa izhajal delavec, ki izvršuje svoja težka dela!“ -v Nato se je seja nadaljevala., Kritični (teeri. Meprestano dežerje meseca ar gusta in septembra je že napravilo na polju, v vinogradih in na travnikih ogromno škode. Sadje, grozdje, krompir in fižoi gnije, koruza ajda in proso ne bo dozorelo, otava na travnikih poginja. V rejnogospedarski komisiji na Dunaju razprav ljajo te dni o centrali za kože in usnje. Splošno so povdarja, da je centrala naprava za bogataše in da ne preskrbi obitve za prebivalstvo. Tiho tapska in verižna trgovina je zaslužila, kakor je izračunil poljski poslanec Angerman, nad 7000 mi lijonov K. A vlada tega ne vidi in mirno gleda kako bo ljudstvo pozimi boso. ; «a Šolskih let pravijo, da 1© zategadelj poslal nat! zornik, ker ima „izborna“' spričevala. Svetujemo m da M g. Berničnik objavil svoja spričevala? ča drugod, pa v „Marburgerci.“ Mnogi mislijo, da Berničnik Hindenburgov rojak. Ds ne bo pomot» povemo, da'je doma z Brda na Koroškem, k jer so 8t ma sami Slovenci. Dosisi Sfc Sala naznanila. Mlado itili dtkle «a ««e «» »prej» k t?B»ba*sa fer«a etr*k »s «•želi. Z sa k® lep» sav- stalo ia