St.	mfapa platana i gotoir mu [ffltiit m la ntft)
rstut ¥ torek M. februar]« 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
Tfh»Ja. ifVEfmSI potideljek Aelffceg« §t. 20, I. nadstr
se ne sprejema Prof. F. Peric. — Last tna?a za mesec L 7.—, Za inozemstvo mesečno
Uredništvo: nlic« sv. Ho5lljaJ<» urednik-	^^
<čajo. - Odg« tiskarne Eii _ta L 32.— in c%. urednfJtva in upiu.c »i- 11-57*
EDINOST
Posamezne ttevilke v Trstu In okolid po 30 cent — Oglati te računajo v Hrokostt cm kokMM (73 mm.) — Ogla« trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent —irtnlf. ukvole, poslenice ta vabila po L 1.—, oglati denarnih zavodov mm po L 2. — Mali ogtaal po 30 cent beeeda. najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae poiiljafo izključno uprav Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Aslikega štev. 30, L nadstropje. — Telefon uredniltva ta sprava 1147.
Nove doloibe o volni odSkodnini
Določbe o vojni odškodnini za škodo nastala po rekviziciji avstro-ogrskega vojaštva v novih {pokrajinah so povzroči e med vojnimi oškodovanci veliko vznemirjenje. Lahko se reče, da pomenijo te določbe velik udarec za »vojne oškodovance, ker bo povzročilo* njih izvajanje nov zasfcoj v likvidaciji vojne odškodnine. Na drugi sirani pa nastanejo za tiste vojne oškodovance, katerim je bila vojna odškodnina že likvidirana, nove neznosne sitnosti, zakaj finančna intendanca je že naznanila, da bodo morali oni vojni oškodovanci, ka-lerfm je bila vojna odškodnina že likvidi-;3ra, povrniti državi svote, ki so jih prejeli za škodo, glede katere «e izkaže, da je na sriala po rekviziciji. Seveda ima vojni oškodovanec pravico do odškodnine za rekvizicije, toda kljub temu predstavljajo nr.t- e določbe zanj resen udarec. Namesto dp bi se mogel končno cddehniti po neskončnem čakanju, po letih skrbi in truda, predno je prišel do rešitve vprašanja vojne odškodnine, ga postavljajo omenjene do-b»Qfce pred nove skrbi in nove stroške, 'saj •nora vložiti novo prošnjo, da se mu prizna Dna škoda, ki so jo povzročile rekvizicije, :n odškodnina zanjo. Pesem se torej začne sopet znova. Vojne oškodovance pa vznemirja predvsem vprašanje vračanja takih svot, ako so jim bile vključene v že izplačano vojno 'odškodnino. Kako jih bodo vračali, ali jih bo država res zahtevala ali pa »se bo zadovoljila s tem. da se dotične svote poravnajo z vojno odškodnino, ki se prizna oškodovancu za škodo nastalo po rekvizicijah? Ako pa bo za'htetvala država povračilo v gotovini, odkod naj vzame vojni oškodovanec denar?
Vznemirjenje med vojnimi oškodovanci je torej povsem upravičeno in zato mislimo, da je nujno potrebno, da izda vlada prizadetemu prebivalstvu primerna zagotovila.
Vojni oškodovanci ne smejo biti izloženi novini' mukam iin novemu trpljenju. Ali pa je mogoče doseči to, ako se vsa stvar ne uredi z drugačnimi določbami? S tem vprašanjem se bavijo tudi italijanski listi, kateri objavljajo' besede hude kritike. To dejstvo dokazuje, da je povzročilo to vprašanje globoko neraspoloženje tudi v italijanskem delu prebivalstva naše dežele, kar je povsem razumljivo, saj so interesi vojnih oškodovancev obeh narodnosti popolnoma enaki.
Vprašanje je veleresno, ker se tiče važ nih gospodarskih interesov- prebivalstva novih pokrajin. Vsled tega objavljamo danes zopet nedavno sporočilo tukajšnje finančne intendance o tej stvari in kr. odlok od 11. januarja o predujmih na vojno odškodnino za škodo nastalo vsled rekvizicij. Sporočilo finančne intendance se glasi:
«Z ozirom na oglas, ki je bil objavljen v uradnem liistu «Gazzetta UfficiaJe»> od 26 junija 1923, št. 149, L del, stran 2383, se naznanja prizadetim, da se morajo zahteve, katere predvideva dogovor od 6. aprila 1922., ki je bil potrjen s kr. odlokom od 13. decembra 1923., št. 3156, objavljenim v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale* od 21. februarja 1924, št. 44, in ki se tiče ravno sporov radi dolgov bivšega c. in kr. avstro-ogrskega erarja, bivšega c. kr. avstrijskega in bivšega kr. ogrskega erarja — da se morajo zahteve upnikov omenjenih erarjev predložiti ali pri italijanskem poslaništvu na Dunaju ali pri kr. prefekturah »vi Puli, Tridentu, Trstu in Zadru, in sicer v roku šestih mesecev, računajoč od 24. oktobra 1924. —
V	slučajih terjatev na podlagi čl. 3., črka o) omenjenega dogovora, t. j. terjatev, ki izhajajo iz vojnih dajatev 'v delu ali imetju drugih dajatev, ali iz dajanja voj. stanovanj in ki jih je kakorkoli prejemala bivša av,-ogrska vlada na ozemlju novah pokrajin Italije, naj se tozadevne prošnje predložijo v gorioznačenean roku (t. j. v šestih mesecih, računajoč od 24. oktobra 1924) finančnim intendancam v Tridentu, Puli, Trstu in Zadru po predpisih, določenih od finančnega ministrstva (Urad za vojno odškodnino).
V	boljše razumevanje -se opozarja, da je treba k omenjenim dajatvam prištevati one dajatve, ki se navadno imenujejo rekvizicija, toliko redna kolikor izredna.
V	Rimu, 6. decembra 1924.» Glede rekvizicij je razposlala tržaška
Kr. odlok od 11. januarja pa določa sledeče:
«Č1. 1. Da^se omogoči v novih pokrajinah vzpostavitev imetja, ki je bilo oškodovano vsled dogodkov, katere predvtfdevajfo avstrijski zakoni o vojnih dajatvah, se finančni minister pooblašča, da v slučajih, ako so te škode take, kakor jih predvideva vojnoodškodninski zakon od 7. marca 1919., št. 476, dovioli predujem na svoto, katero dolguje na podlagi senžermenske mirovne pogodbe bivša avstro-ogrska monarhija. Predujem ne sme presegati 10% zneska, ki gre oškodovancu na podlagi vojnoodškodninskega zakona od 27. marca 1919., št. 476. — Čl. 2. določa, da bo dovoljeval omenjene predujme finančni minister na podlagi mnenja osrednje vojno-odškodninske komisije, v katero bosta poklicana tudi dva zastopnika prizadetih pokrajin. Ako je — pravi čl. 3. — zemljiškci-kreditni zavod v Benetkah, trentinski pokrajinski zbor ali kaka občina v trentinski pokrajini ali zemJjisko-kredjtni zavod v Gorici dal v okolščinah, ki jih predvideva čl. 1, kak predujem in ako se tak predujem more smatrati za poravnanega med oškodovancem in omenjenimi zavodi ter med temi poslednjimi in državo, se lahko dovolijo novi predujmi. — Čl. 4. vsebuje določbe o prošnjah za predujme. Prošnjo je treba predložiti! v šestih tmesjecih tod dneva objave odloka <v uradnem listu «Gazzetta Ufficdale*. Prošnji naj se priloži prepis zahteve, ki -se je predložila v smislu dogovora med Italijo, Avstrijo in Ogrsko od 6. aprila 1922. glede ugotovitve in likvidacije terjatev izvirajočih iz viojnih dajatev, ki so jih prejemala -svoj čas avstro-ogrska oblastva. — Za dovolitev (predujmov se zahteva, da morajo obstojati okoliščine, katere predvideva vojnoodškodninski zakon od 27, marca 1919. Izpolniti se morajo tudi dolžnosti, ki jih predpisuje omenjeni zakon glede uporabe glede prepovedi odstopitve ali založitve vojne škode. Predujmi se ne smejo dovoliti tistim, ki niso postali italijanski državljani po pravu (di pieno diritto), ker nimajo niti pravice do navadne vojne odškodr^g^. (čl. 5.). — Predujme bodo izplačevale finančne intendance (čl. 6.). — Za predujme te vrste stopi italijanska držajvta na mesto posameznih oškodovancev kot upnik napram bivši avstro-ogrski monarhiji.
blok Id volitve
Dre zborovanji v Milanu - Blok je kompakten
MILAN, 23. Včeraj popoldne se je vršil občni zbor Italijanskega udruženja za demokratsko nadziranje (Assotciazione Itaiia-na per il controllo democratico). Zborovanja so se udeležili med drugim: sen. Sforza in Abbiate, on. Turati, Canepa, Berlinguer, Caldara, publicist Gugliebno Ferrero in drugi.
Avv. Degli Occhi je poročal o delovanju udruženja. Za poročevalca o političnem-položaju sta bila določena on. Berlinguer in Turati. On. Berlinguer je poročal o položaju z loziram mi bližnje volitve. Poudarjal je, da se mora opozicija udeležiti volilnega boja, četudi se ne udeleži volitev samih. Zaključil je s trditvijo, da je danes opozicijski blok bolj kompakten kakor kdaj poprej. Nato je govoril -on. Miglioli, ki je trdil, da mora opozicija napovedati boj razredu, ki se je stvoril med vojno in ima sedaj oblast v rokah, in ne proti fašizmu kot takemu.
Novinar Carlo Silvestri je omenil predvsem, da mora opozicija gledati na to, da prepreči namere vlade, da bi razbila opozicijski blok ravno pri volitvah. Splch je ministrski predsednik on. Mussolini prišel z novim volilnim zakonom na dan, da bi tako povzročil razdor med aventinci.
Znani publicist Gugliehno Ferrero je izrazil mnenje, da mora opozicija računati z možnostjo, da pri bodočih volitvah zmaga zopet fašizem. Tedaj bo moralo priti do novih volitev.
Margandona je predložil naslednji dnevni red: Občni zbor izraža željo, naj bi v vsaki odločitvi za borbo v parlamentu ali izrven njega prevladovala najvišja potreba, da se ohrani med Italijani vedno Čvrsta dolžnost, da <se borijo složno in prenašajo potrebne žrtve za čast, svobodo in suverenost naroda.
Kot zadnji govornik je nastopil on. Turati, ki je v glavnem izvajal tako-le: BoHbo je treba nadaljevati. Nikakor se ne sme
katerem je bilo zastopanih 60 sekcii. Na dnevnem redu fe bilo vprašanje, ali naj opozicija Se nadalje ostane na Aventinu. O tem vprašanju 'bo razpravljal širši odbor, ki je sklican na i, marca 1925.
Na včerajšnjem zborovanju sta bili stavljeni dve resoluciji Prva Ferrari-Campani-ni-VaJeri je bila za to, da ostane opozicija na Aventinu in da pride do popolnega sporazuma v slučaju, da se opozicija udeleži volitev; droga resolucija se je glasila za to, naj ostane opozicija na Aventinu, .toda le v slučaju, da se opozicija ne udeleži volitev. Prva resolucija je bila sprejeta z veliko 'večino.
Sen.
Italije
Sci&loia — zastopnik pri Društvu narodov
RIM, 23. Za zastopnika italijanske vlade v svetu Društva/ narodov je bil imenovan »senator Vittorio Scialoia, ki bo s senatorjem Bonin Longare in Francesco Goppolo zastopal Italijo tudi na ženevskem zborovanju Društva nareddov*, ki se bo vršilo v septembru 1925.
Skladatelj Enrico Bossi umrl
MILAN, 23. V soboto je došla v Milan brzojavna vest, da je umrl Enrico Bossi, slavni mojster na orgijah in skladatelj, bivši ravnatelj glasbenih za»vodov v Benetkah, Brodogni in v Rimu. Velikega umetnika je zajela smrt na parniku, s katerim se je vračal v domovino iz Amerike, kjer je priredil turnejo šestih velikih koncertov v največjih mestih Združenih držav. Za njim, ki ise je s svojimi skladbami, kakor «Can-ticum canticorum*, «Izgubljeni paradiž«, «Devica Orleanska* itd., proslavil tudi v inozemstvu, posebno pa v Nemčiji, žaluje vsa Italija in ves glad)eni svet.
Novi tiskovni zakon v JusoslavUl
Temeljne določbe novega zakona
BEOGRAD, 22. Novi tiskovni zakon, ki je izgotovljen, bo predložen ministrskemu' st^ke z organizacijo agrarno-komunistijnih svetu še pred sestankom parlamenta. Nato izseljencev v inozemstvu. Aretirani tero-bo vlada zakonski načrt predložila narodni1 —	— —-—
Narodni blok v Mariboru ostane
MARIBOR ,23. (Izv.) Zastopniki radikalne stranke, samostojne demokratske in samostojne kmetske stranke so sklenili na včerajšnjem zborovanju, da ostane tvorba Narodnega bloka, ki se je obnesla med volitvami, še nadalje kot koalicija omenjenih strank.
Politična borba v Boisarlll
Sedanji bolgarski dogedki niso bili organizirani na jugoslovenskih tleh
BEOGRAD, 23. Agencija Avala objavlja: Že več dni prinašajo »bolgarski in inozemski listi vesti, da so bili dogodki, ki se sedaj razvijajo v Bolgariji, pripravljeni in organzirani od bolgarskih agrarnih komunistov na jugoslovenskih tleh. Potrebno je nagla «;ti, da se slični dogodki odigravajo skoraj dnevno na visem bolgarskem ozemlju. Število agrarnih izseljencev iz Bolgarije narašča dnevno ter je poskočilo od prvotnih 700 na 2000; dokaz, da politi čne borbe v Bolgariji ne ponehavajo, temveč se poostrujejo. Držaja Srbov, Hrvatov in Slovencev se čuti dolžna, da sprejme te ubežnike. Vendar pa jih razorožuje ter oddaljuje od bolgarsko-jugos1ovenske meje. Ravno tako imajo oh lasti stroga navodila, da zabranijo njihovo sleherno politično delovanje. Torej neupravičeno je trditi, da se ti zemljeradniški izseljenci udeležujejo nc/tranjih bolgarskih borb.
Pooblaščeni smo izjaviti, da so vesti bolgarskih in inozemskih listov, ki pravijo, da »se opisani dogedki organizirajo na jugoslovenskih tleh, tendencijozne.
Bolgarska komunistična teka ofikrita
SOFIJA, 23. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Po dolgem poizvedo /anju se je posrečilo oblastim odkriti v Sofiji komunistično čeko. Njeni člani so izvršili že več atentatov <w Bolgariji. Načelnik čeke je knjigovez Petko Napetov, ki je gojil taj e
skupščini.
Novi tiskovni zakon temelji strogo na principu tiskovne svobode. Za izdavanje novin ni treba nobenega dovoljenja, vsaka, preventivna mera je izključena. Kdor bo hotel izdajati novine, bo imel le dolžnost, da to javi oblasti ob samem pri četku njihovega izhajanja.
Odgovornost časopisja napram oblasti in javnosti je v projektu strožje pricizirana, nego v dosedanjih zakonih. Priljubljena institucija neodgovornih «odgovornih urednikov« je odpravljena, za list bo odgovoren njegov glavni urednik, ki pa ne sme biti poslanec. Odgovornost za članke in notice zadene predvsem avtorja, ako <se je podpisal aH je srcer znan, sicer pa vodilnega urednika. Uredniška tajnost je zajamčena, sodišče ne more od urednika zahtevati, da izda pisca.
Konfiskacija je mogoča le v slučajih, ki so predvideni v uistafvi, ustavitev časopisa istotako. Cenzura je dovoljena le v vojnem
finančna intendanca vsem občinam Julij, izključiti morebitni povratek v zbornico. Krajine posebne okrožnice. Na to odredbo jNa inevIlem redu so nujna 'vprašanja: se opozarjajo posebno one osebe, ki so pvPrašanje tiskovne svobode, dalje svobode vsled negotovosti v tolmačenju zakona o • j^CKzicije in zakonski načrt o prisilnem vjojni odškodnini naznanile te dajatve kot ; bivališču. Radi tega se opozicija ne sme vojno škodo. Nekateri .so tudi dosegli, da z?..	odpovedati parlamentarni ak
jim je bila na ta račun likvidirana gotova odškodnina, katero pa bodo morali sedaj državi povrniti. Vsi tisti, ki so vložili take ia povedi, bodisi da so jim bile tozadevne • vote že izplačane ali ne, se pozivajo, da predložijo finančni intendanci nove prošnje z vsemi potrebnimi listinami, in sicer najkasneje do 24, aprila 1925. (Zadnji dan 23. aprila 1925.) To je potrebno, da si zagotovijo svojo terjatev za vejne dajatve. Ako tega ne storijo — posebno pa tisti, ki so prejeli na ta račun kako svolo v obliki vojne odškodnine — se jim zgodi, da pridejo ob s>vojo terjatev napram Avstriji in Ogrski, a kljub temu bodo morali povrniti italijanski vladi odškodnino, ki so jo za take dajatve morda že prejeli.
Za natančnejša pojasnila naj se prizadeli obrnejo na županstva svejih občin.»
ciji, ki bi ji lahko koristila. Isto velja tudi za volilni boj. Na ta boj se je treba pripraviti, naj se pozneje opozicija odloči za udeležbo prt volitvah ali proti njej. 4Cajti na ta način se bo opozicijskih blok odvrstiL Ko so po zborovanju on. Turati, Sforza in Berlinguer šli skozi Galerijo je obkolilo Tura ti ja več dijakov ter mu priredilo burne ovacije. V bližini se je nahajalo več fašistov, ki so smatrali te ovacije za izzivanje. Nastal je metež, med katerim je dobil sen. Sforza par buink po glavi. Turati je nato spremil zadetega -senatorja v svoje stanovanje. Avv. Degli Occhi je bil odpeljan na kvesturo; izpuščen je bil šele oh 20. uri.
Socijalisti za sporazum pri volitvah
V Milanu se je včeraj vršil tuda pokrajinski kongres socrjalislične stranke, na
času.
Na novo urejuje zakonski projekt materijo popravkov. Urednik ima pravico popravek odkloniti, toda prevzema s tem dolžnost, da njegovo neistinost dokaže pred sodiščem.
S posebno obširnimi kaznskimi določbami so zavarovani državni interesi proti zlorabi tiskovne svobode pa tudi osebna čast poedinca. V tem oziru so velikega pomena ne le občutne kazni od 1 meseca do 3 let in do 50.000 Din, temveč zlasti tudi poseben procesualen predpis, ki izključuje vsako zavlačevanje ter omogoča v najkrajšem času razčiščenje pred sodiščem. Za obdolžitve v časopisju bo moral urednik imeti glavni dokazilni materijal v trenutku napada na posa/mezne osebe že •v rokah, ker so roki za predložitev tegk materijala sodišču zelo kratku
V koliko naj bi ise v novi tiskovni zakon sprejele še posebne določbe proti zlorabi svobode tiska, kakor jih je na pr. uvedla Čehoslovaška še ni rešeno.
Kakor ise s podučene strani zatrjuje, bo tiskovni zakon povsem enakovreden tiskovnim zakonom drugih modernih držav.
Pral tUeoltflj! konkordata z Jmoslaviji
Dr. Smodlaka ▼ Beogradu
BEOGRAD, 23. (Izv.) Davi je prispel iz Rima jugoslovenski poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka. Takoj po prihodu je imel razgovor z zunanjim ministrom drjem. Nin-čićem. Dr. Smodlaka jc izjavil, da je imel pred odhodom iz Rima razgovor z državnim tajnikom Gasparijem. Ta da mu je izjavil, da je Vatikan z veseljem sprejel vest, da se bo v kratkem sklenil konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Gaspari je dostavil, da je prepričan, da ne bo težko rešiti tega vprašanja.
Snežna viharji v Jugoslaviji
ZAGREB, 23. (Izv.) Po vsem Hrvaškem, posebno pa v Liki divjajo veliki snežni viharji. Tudi v Sloveniji je zapadlo veliko snega. Brzojavna zveza Ljubljana-Maribor je pretrgana. ______
Bogati dedič
BEOGRAD, 22. 21-le*nenm natakarju Kazimiru Momčilu Jovanoviću je te dni zapustil njego»v stric v Ameriki 27 milijonov Din. Novi milijonar je največja senzacija dneva v Beogradu.
riisti so podali oblastim zelo va?ne izjave, ki pa se zaenkrat ne objavijo, ker se preiskava nadaljuje.
Nemčijo In Društvo nsrofo«
Izpraznitev Porenja in vprašanje varstva
BERLIN, 23. Zastopnik lista «Vossische Zeitung» v Bruselju je imel daljši pogovor z grofom Bernstorffom, ki je prispel v Bruselj, da prisostvuje zborovanju lige za človečke pravice. Glede istališča Nemčije napram Društvu narodov je rekel Bernstorff, da si mora biti Nemčija na jasnem, da tvori vprašanje varstva osrednji problem zunanje politike. Izpraznitev Porenja in vprašanje varstva sta medsebojno tesno spojeni. Da se reši ta problem, je Društfvo narodov neobhodno potrebno. Zato moi a tudi Nemčija brez vsakega odiašan;a vstopiti v Društvo narodov. Seveda gojijo izvestni krogi mnogo pomislekov proti vstopu Nemčije v Društvo narodov, toda osvoboditev Porenja je vredna velikih žrtev. Upajmo, da bo vstop Nemčije v Društvo narodov že tekom poletja poslal dovršeno dejstvo.
Zač tek nove borbe med pruskimi strankami
Veličastno zborovanje republikancev
BERLIN, 23. Boj, ki se je začel med katoliškim centrom in monarhističnimi strankami, tvori jedro položaja v Prusiji in v Nemčiji 1 sploh. Bivši kancelar Marx se je podal v Hamm, da se pogodi z vvestfalski-mi volilci v vprašanju obeh katoliških poslancev, ki sta se vzdržala glasovanja, ki je odločilo njegov poraz, ter tako omogočila zmago monarhističnoi - komunistični opoziciji. S tem dokazuje Marx, da hoče učvrstiti »vrste svoje stranke ter odvrniti v>ako možnost notranjih sporov, predno se odloči za odločilni .spopad s protirepubli-kansko koalicijo. Z druge strani sporoča nek jutranji list, da je v gospodarski stranki, ki je doslej sledila smernicam nemšk h nacijonalcev, nastala kriza, ker da so nekateri poslanci te male skupine izjavili, da bodo šli za Marxovo politiko. Vodil r.i krogi centra se kažejo trdno odločne, da bodo nadaljevali botj proti desnici v prepričanju, da bi povratek monarhistov v prusko vlado pomenil povratek Wilhelmove dobe
V Magdeburgu se je včeraj izvršilo veličastno zborovanje republikancev za proslavitev prve obletnice organizacij za obrambo republike. Zborovanja se je udeležilo nad 100.000 zaistopnikov republikanske zveze in 150.000 radovednežev je prisostvovalo defiliranju brezmejnega sprevoda, katero je trajalo 3 ure. Avstrijo je zastopala delegacija pod vodstvom poslanca Deutscha. Na zborovanju so govorili predsednik Horting, predsednik državnega zbora Loebe, bivši kancelar Wirth, demokratski poslanec Haas in drugi predstavniki republikanske stranke.
Tudi >v Berlinu in v ostalih mestih so se izvršile republikanske manifestacije z velikim številom udeležencev. Do incidentov ni prišlo.	__,
Po kongresu francoskih radikalcer
PARIZ, 23. Po zaključku kongresa radikalne socijalističke stranke je govoril na banketu socijalist VioJett o uspehih politike levičarskega kartela. Povdarjal je, da jamči levičarski kartel mir v notranjosti države ter da ho v vsem obsegu odstranil kvarne posledice, ki so jih porodile napake preteklosti Notranji minister Chau-temps je rekel, da stremi Herriotova vlada
po socialnem miru ter po .vzpostavitvi državnih financ. Ugotovil je, da vlada me<| socijalisti in radikalci popolna solidarnoist v svrho realizacije vladnega programa.
Nepričakovano ameriško zanikanje
govoric o sklicanju razor ožitvene konference
PARIZ, 23. Medtem ko se je v pariških in londonskih političnih krogih pričakovalo, da bo v kratkem izšla iz Bele hiše inicijativa za sklicanje nove mednarodne konference za splošno razorožitev, je prejela agencija «Ha vas* iz Washingtona brzojavko, kjer se zanikuje, da bi vlada Združenih držav imela namen sklicati tako konferenco.
Haaiko razsodišče in grško-turšk! spor
Tolmačenje lausanneske pogodbe - Stališče Turčije
HAAG, 23. Mednarodno razsodišče je izrazilo danes svoje stališče glede tolmačenja čl. 2 lausanneske pogodbe z dne 30. januarja 1923, ki se tiče izmenjave grških in turških podanikov. Mednarodno razsodišče je izjavilo, da ne pridejo pri izmenjavi .'v poštev grški prebivalci Carigrada in muslimanski prebivalci zapadne Tracije. Kot carigrajski prebivalci so smar trani vsi Grki, ki so se naselili v Carigradu pred 30. oktobrom 1918., kot muslimanski prebivalci zapadne Tracije pa so smatrani vsi muslimani, ki so naseljeni v zapadni Traciji in sicer vzhodno od meje, ki jo je določila pogodba vi Bukareštu 1913.
ATENE, 23. Vsi grški krogi so vzeli z velikim zadoščenjem na znanje vest, da je haaško mednarodno razsodišče pri tolmačenju določb konvencije glede izmenjave grških in turških podanikov izreklo v prilog Grčiji. Splošno prevladuje prepričanje, da se bo Turčija uklonila razsodbi razsodišča v Haagu, kajti turški po-slanik na zborovanju Društva narodov v Bruselju je izjaivil, da se je angorska vlada obvezala priznati sklepe mednarodnega haaškega razsodišča.
Angleško-francoska konferenca radi nemške note PARIZ, 23. Agencija Havas objaivlja: Angleška in francoska vlada sta se sp^»-razumele, da skličete konferenco, predno odposljete Nemčiji noto, ki se sestali na podlagi poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije.
Zastopniki tuniških socijalistom pri Herriotu
PARIZ, 23. Ministrski predsednik Her-riot je sprejel zastopnike tuniške socialistične sekcije. Razgovor je trajal skoraj eno uro m se je doitikal v prvi vrsti položaja v Tuniisu. Zastopniki so izjavili, da ni vladal v Tunisu še nikoli tako popo'en mir kakor sedaj in da ni nikakih ovir, ki bi zabranjevale realizacijo reform, ki jih je predlagal Herriot. Ta je obljubil zastopnikom, da se v najkrajšem času skliče komisija za izvedbo reform v Tunisu.
Nemški dijaki hoteli umoriti Trockega
MOSKVA, 23. Listi pravijo, da so ne.n-ški dijaki Kindermann, Wolsch in Ditlma-rinev, ki so bili nedavno aretirani radi špijonaže, izpovedali, da so prispeli v Moskvo z naročilom, da ubijejo Trockega. Pri njih so oblasti našle revolverje in strup.
Stavka nacijonalisKčnih dijakov v Romuniji
BUKAREŠT, 23. Vodstvo dijaškega nacionalističnega gibanja je na svojem velikem zborovanju proglasilo* stavko za vse fakultete in visoke šole in to radi tega, ker niso akademski «senat in prosvetna oblastva sprejela spomenice, ki so jo jim predložili dijaki. Stavkujoči dijaki so skušali zabraniti vstop na univerzo še onim, ki se jim niso hoteli pridružti v stavki, a policija jih je razgnala. Voditelji stavke so bili aretirani in bodo izročeni vojnemu sy dišču. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo zapreti vse dijaške dome in menze ter izgnati iz države agitatorje z vseh vseučilišč. Ako se »bodo nemiri nadaljevali, se bodo zatvorile tudi univerze. Predavanja se vršijo pod zaščito policije in žendarmerije. Isti ukrepi so bili sprejeti tudi v Jassyju, Cluju in «v Ćemovicah.
Ukrajinska univerza v Krakovu
KRAKOV, 23. Poljski ministrski podpredsednik Thugutt je prispel danes semkaj, da se posvetuje z merodajnimi činitelji v svrho ustanovitve ukrajinske univerze v Krakovu. Ukrajinska univerza se otvori že začetkom prihodnjega šolskega leta.
Amerika odrekla Franciji posojilo
PARIZ, 23. Povodom zanikanja z uradne strani, da ameriška vlada ne namerava dati Franciji posojilo 100 milijonov dolarjev, prinaša «Matin» uradno poročilo, v katerem je rečeno, da ni francoski finančni minister Clementel o priliki svoje izjave, da je treba najeti to posojilo v Ameriki, mislil na >vtlado Zedinjenih držav. Potemtakem bo Francija vendar najela posojilo 100 milijonov dolarjev, najbrže v nekaterih državah Južne Amerike.
Aretacije sumljivih tujcev v Franciji
MARSEILLE, 23. Tukajšnja policija je aretirala tekom noči 38 sumljivih tujcev,
Brantingovo zdravstveno stanje
STOCKHOLM, 23. Zdravstveno stanje švedskega ministrskega predsednika Bran-tinga se je nepričakovano poslabšalo. Lati se je krize.
Krvnik Josef Lang umri
DUNAJ, 23. Včeraj dopoldne je umri pa Icratki bolezni krvnik Lang.
Nemški častnik obsojen na smrt.
BRUSELJ, 23. Vojno sodišče v Gentu fe (bt*sodik>i nemSkega majorja Sornmerfelda fn oontumatiam na smrt. Soanmerfeld je bil obtožen, da je dal povelja za zažig Dermunda v septembru leta 1914.
79 mrtvih v boju
med kitajskimi pirati in portugalskimi mornarji
PARIZ, 23. Iz Macao brzojavljajo, da «o kitajski pomorski razbojniki napadli portugalski parnik «Dogota». Ladja je bila napadena od 80 banditov; mornarji pa so fc prej zvedeli za napad, se pravočasno oborožili ter začeli streljati na napadalce !,Po ljutem bofu so se pirati umaknili. Na obeh straneh je padlo 39 mož; razen tega je 40 ranjenih padlo v vodo, kjer -so utonili.
Brezposelnost v Avstriji
DUNAJ, 23. Število brezposelnih v Avstriji je doseglo 200.000 in ker se produkcija vednot bolj krči, obstoja bojazen za nadaljnje naraščanje brezposelnosti. Listi se bavijo s tem vznemirljivim, položajem in nekateri obžalujejo zakasnitev, s katero so se uvedli protekcijoinisti&ni carinski tarifi, ki so le prepozno onemogočili uvoz inozemskih industrijskih izdelkov. «Neues Wiener Tagblatt» zatrjuje, da je vlada storila prav malo za zboljšanje položaja; razen tega niso še urejeni trgovinski odnosa ji z Jugoslavijo, Poljsko in Ogrsko, ki so zelo važna tržišča za avstrijski izvoz, in to je drugi vzrok negotovosti gospodarskega položaja. Vzdrževanje brezposelnih postaja za industrijo vedno« bolj težavno, ki je že itak obremenjena z dajatvami socialnega značaja. Kar se pa držarvne tiče, ima odpustiti še 28.000 uradnikov.
DruitvM* rasti
—	O—iiiji prireditev »Šolskega društva, Sv. Jakob*. Danes zvečer se vrši, Kakor je bilo ** objavljeno, velika pustna zabava v dvorani «D«lavskega konsumnega društva* pri Sv. Ja-kobu na korist «£oblkega druiva* podružnica pri Sv. Jakobu. — Preskrbljeno j« za zabavo za mlade in stare. — Napovedan je prihod ne-broj mask v vsakovrstnih nošah. Zabavo bo vodil g. Ferdo Čretnif. Vstopnina je 5 L.— na osebo. Ker je čisti dohodek namenjen v korist imenovanega društva, naj nikdo ne zamudi te zabave.
—	Zvezin zbor ima pevsko vajo danes (24. febr.) od 19. do 22. ure in ne le do 20. kakor bilo v nedeljski Številki pomotno javljeno.
Jutri je vaja od 9.—lil;. ure. Zglasiti se na «stari policiji«.
—	T. V. K. Sirena vabi na današnjo družabno zabavo, iki se vrši zvečer v glpdiiki dvorani «Excelsior» v Barkovljah kot zaključek letošnjega pusta. Igrala bo polnoStevilna Barkov-ijanska mladinska godba, ob katere zvo>kih bo vsakdo pozabil na vsakdanje gorje. Šaljiva pošta bo izpopolnjevala zabavo. Dostojnim maskam vstop dovoljen. — Ksr se v najkrajšem času prične športno veslarjenje, se bodo tudi nocoj v klub vpisovali novi člani in članice. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor.
—	M- D. Sparta v Skednju opozarja vse rojake in rojakinje na otroSki predstavi, ki ju priredi v dvorani g. Pongračiča pri Sv. Ani 1. in S. marca.
—	«Peterčkove posk itijf sanje. V nedeljski številki smo podali kratko vsebino te
te 'krasne otroške igre, ki jo uprizori dramatični odsek M. D. P. — Trst v nedeljo 8. marca v dvorani D. P. D. pri Sv. Jakobu.
Danes bi povedali na kratko o organizaciji in predpripravi te igre. Kostumi, ki jih izdeluje ženski odsek društva, bodo vsekakor odgovarjali težkim zahtevam, iki jih stavlja avtor na režijo in inscenacijo. Pripravljena je vsa oprema za Matjaževo vojsko, jekleni, oklepi, ščiti, meči, sulica; spremstvo kralja Matjaža bo nad vse sijano, niti trobentači ne bodo manjkali. Alenčici pa je preskrbljeno divno spremstvo najlepših deklet v oean, vaiovevui pa;čolanih. Sploh se nam bo pričaral na odru sijajen dvor kralja Matjaža.
V gozdu bodo prikitele na dan razne živali, mali polžek bo počasi prilezel za paičci. takrat bomo glčdali poleg ljudskih škratov, tudi ljubke palčiće in pa sitnega starega palčka Šivčka ter bojazljivega palčka strahopetčka.
Preskrbljeno je za '<rasen sprejem Jezuščka. Lučke bodo gorele, padale bele snežinke, luna bo podvojila svojo svetlobo. Čarovnik Grča pa bo pričaral iz dna zemlje bogato obloženo inizo in mali Peterček se bo končno nasitil sladkih jedil.
Brezdvomno bo zahtevah po prizoru v Matjaževi jami, prizor v 4. dejanju, ko odhaja Feterček v nebeške viiave največ dela. Toda intendant odseka t*r kuKsni mojster v sporazumu z režiserjem pridno pripravljata vse potrebno, da ta prizor izpade kar najpopolnejše.
Tudi pevski učitelj pridno uči zbor angeljev in pa zbor trobent, ki zasvira tmpozanlr. nebeško melodijo.
Da ne bo čakanje med odmori predolgo poskrbi že kulisni mojster, kfyib temu pa je vodja mandolinističnega odseka M. D. P. — Trst obljubil, da bodo svirali mladi msndolinisti med odmori razne komade, da s tem še bolj okrajšajo že itak skrajšani čas odmorov. Bodi omenjeno še, da nastopi ob tej priliki mando-stični odsek v vsem svojem obsegu prvič pred našo javnostjo.
—	«Zgubi jeni raj» v Marijinem domu. Danes se ponovi v Marijinem domu šaloigra «Zgub-Ijeni raj». Začetek ob 17. uri.
—	Akademska prireditev. Slov. akad. fer. društvo «Balkan» v Trstu pripravlja — kakor slišimo — za prve dni marca družabni večer, ki ne bo zaostajal za znanimi predvojnimi prireditvami tega društva. Podrobneje bomo* poročali pravočasno.
Iz tržaškega življenja
Samomor mladega orožniškega podčaskn.
Včeraj zjutraj se je pripetil v uiici S. Maurizio žalosten dogode*«. Mlad orožniški podčastnik si je na tragičen način vz*l življenje v navzočnosti svoje zaročenke.
Bilo je oikoli 8. ure, ko je zadonel v stanovanju 26letne bolniške postrežnice Giorgine Sena, stanujoče v h ši št. "9 omenjene ulice, oster pok, kateremu je sledilo obupno vpitje ženske. Par hipov potam j« prihitela Senava vsa pre-padena na hodnik, venomer vpijoč s presunljivim glasom: «Pomoč, pomoč; rešite mojega Julija f» Iz bližnjih stanovanj prihiteli ljudje so pričeli povpraševati žensko, kaj se je zgodilo, loda ecinava je neprenehoma vpila: «Rešite ga. rešite ga.'» Končno so nekateri izmed navzoč h stopili v njeno stanovanje, kjer se jim je mudil žalosten prizor: na postelji, na široko oskropljeni s krvjo, je ležal nezavesten mlad orožniš'ki podčastnik; imel je prestreljeno glavo in kri mu je lila v tenkih curkih iz dveh ran na sencih.
O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja, odkod ir je čez par minut pri-hitel na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni orožnik, ki je bil pozneje spoznan za 281etnega podbrigadirja Julija Manca, že mrtev; smrt je morala biti hipna, kajti krogla je predrla možgane. Senava ki je bila medtem še vedno vsa iz s^be; je tarnala kot blazna. Zdravnik si je zaman prizadeval, da bi jo pomiril; napos led jo je dal prepeljati v opazovalnico.
Na pozorišče žalostnega dogodka ao se takoj podali orožniki, ki so dognah, da je Manca izvršil sammor; ustrelil se je s službenim revolverjem ki so ga našli poleg njega. Storil je obupni korak radi nesrečne ljubezni. Nesrečni mladenič se je bil strastno zaljubil v Senavo, s katero se je seznanil ob neki priliki v mestni bolnišnici, kjer je bila ona zaposlena kot bolniška strežnica. Med njima je nastalo prisrčno ljubezensko razmerje, ki je trajalo tudi potem, ko je bil Manca službeno premsMen v Crni če, kjer je bil dodeljen kot poveljnik na tamošnji orožniški postaji Pred kakimi 8 meseci je Senava resno obolela na pljučnici; lotila se jo je sušica in radi tega je morala zapustiti službo v bolnišnici. Zdravila se je doma, toda brez uspeha; bolezen je napr«aovala in je imela žrtev že popolnoma v svojih krempijih. Med tem časom je Manca pogostoma obiskoval bolnico ter jo tolažil. Predsinočnjim je zopet prišel k nji pogledat, kako se počuti Pri tej priliki mu je Senava povedala, da zanjo ni več pomoči. Ta izjava je mladeniča selo potrla; j«l je uvidevati, da ae njegove zlat« sanje ne bodo
nikoli uresničile . In ko mu je Senava včeraj zjutraj, ko se je odpravljal, da zopet odpotuje, žalostno potožila, da jo bo gotovo zapustil, ker je bolna, je v njem vzkipela bohst do vrhunca. V svojem obupu je pograbil revolver ter si pognal kroglo v glavo, hoteč tako dokazati svoji izvoljenki, da jo res ljubi nad vse. Tako se je odigral tragični dogodek, sodeč po tem, kar je izjavila Senava.
Truplo nesrečnega podčastnika je bilo popoldne pripeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Tudi gasilec Milauz umrl. Tragična nesreča v ulici Olivetto je zahtevala še eno žrtev. Včeraj popoldne par minut pred 17. uro je umrl v mestni bolnišnici gasilec Attilij Milauz, ki se je, tkakor smo svoječasno poročali, dne 11. t. m. nevarno opekel pri gašenju požar • r tovarni maščob v ulici Olivetto. Prizadevanje zdravnikov, da bi nesrečnemu mladeniču — Milauzu je bilo komaj 28 let — oteli življenje, je bilo zaman. Njegovo stanje, ki sprva ni bilo smrtno nevarno se je v zadnjih dneh poslabšalo, ker je nastopilo zastrupljenje krvi; končno se je bolnika lotila ša pljučnica, vsled česar so zdravniki izgubili poslednjo trohico upanja. Včeraj popoldne je revež po dolgi in strašni borbi s smrtjo nehal trpeti.
Odšel je za svojim nesrečnim tovarišem Listuzzijem, ki so ga položili k večnemu počitku ravno pred tednom dni.
Pogreb nesrečne žrtve poklica, ki bo braz-dvomno slovesen, se bo vršil jutri ob 10. uri izpred postaje gasilcev v ulici Largo Niccolini, kjer bo danes truplo javno izpostavljeno v isti sobi, kjer je ležal Listuzzi.
Nesrečen nogometaš. Pretekle nedelje se je vršila na igrišču pri Sv. Ivanu nogometna tekma med tržaško «Edero» in goriško nogometno četo <Pro Gorizia». Ta tekma je bila odločilna za prvenstvo v nogometu III. divizije v Julijski krajini, zato je bila borba na obeh straneh zelo srdita. Posebno goriški igralci so igrali zelo nasilno in brezobzirno. Par minut pred ikoncem igre je neki goriški igralec brcnil s tako silo igralca «Eder» 261etnega Frana Ka-lischa, stanujočega v ulici Gahleo Galilei št. 18, da je revež obležal težiko poškodovan. Morali so ga prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima ranjene obisti. Nesrečni nogometaš se bo moral najbrž podvreči operaciji. Njegovo stanje je precej nevarno.
Ker je dotični goriški igralec baje namenoma brcnil svojega nasprotnica, je bila proti njemu vložena ovadba.
De/kle, ki se je naveličalo življenja. Radi spora s svetim dragim, je včeraj popoldne iskala v strupu tolažilo za svoje ranjeno •srce 22-letna delavka Roža Schrammel, stanujoča v Skednju št. 1171; v svojem stanovanju je izpilai precejšnjo količino lizala.. Zdravn:k rešilne postaje, ki je bil tele fcaiično poklican na pomoč, je deklici iz-pral želodec ter. jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Upanje je, da življenja sita Roža to pot ne bo še zapustila te solzne doline.
S senika je apdel. Sinoči okoli 18. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 8-letni Albin, Avber iz T ribana pri Kopru. Dečko je doma pri igri padel & senika, visokega kake 4 metre, ter si pri tem zlomil desno nogo v stegnu. Moral bo» ležati kakih 6 tednov.
Olje so kradli. Trgcvec Brunc* Kanne-! raann je pred kratkim pogastoma opažal, da so v njegovem skladišču pri Sv. Soboti mineralno olje nenavadno hitro suši. Ker se je sušilo kar s sedi' vred' je začel sumiti da sušenje ni naravno. V tem prepričanju je prijavil zadevo orožnikom, ki so po kratkem poizvedovanju dognali, da -se je olje sušilo po zaslugi 14-letnega Lucrjana C., ki je bil zaposlen v skladišču kot hlapec. Dečko je pri zaslišanju vse priznal; dejanje, da ga je k tatvinam prigovaH il neki neznanec. Kmalu potem so oro: i :i spravili tudi tega na varno; imenuje se /vl-varo Zangaro. Ž njim je bil tudi aretiran • 28-letni Luciano Tottis, ki je osumljen sokrivde pri omenjenih tatvinah. — Kanne-mann trpi kakih 10.000 lir škode; zmanjkalo je namreč okoli 40 sodov mineralnega olja.
našega duševnega doživljajskega sveta, 'ci smo ga pač vedno čutili, toda nikdar tako ,asno pogledali s svojim« dušnimi očmi.
Hvaležni smo g. profesorju za krepko du« ševno hrano, ki nam je vzbudila nr>vih želj p« njej — žal pač, d p. naš« želje ne bodo talci lahko zopet utešenc.
—	Iz Gorice. V četrte < bo univ. prof. dr* France Veber nadaljeval ter končal svoje vela-aktualno predavanje »O duševnem razvoju* II del, 'ki je vzbudilo toliko upravičenega zani«! manja. Poskrbljeno je za obširjenejše prostor«.
—	Himen. Poročil se g. Kenda Fran iz Radovljice z g.čno Mirni Silovo iz Bovca. No voporečencema obilo sreče.
DAROVI
—	O priliki zabave pevskega društva «Adrir ja» v Barkovljah so preplačali vstopnino: Albert Cergolj L 5, Ladi Pertot L 4, Hinko Per-tot L 2 Hinko Žnidaršič L 2. — Iskrena hva^a.
MaSi oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službe, plača polovično ceno.
KORESPONDENTINJO sprejme tovarna testenin Žnideršič & Co. v Ilirski B;strici. Zahteva se popolno znanje slovanskega, italijanskega po možnosti nemškega jezika, slovensko stenografijo in popolno izurjenost v strojepisju. Ponudbam je priložiti spričevala in navesti refence ter označiti zahtevke.	(267)
15—16 LETEN DEČEK, zdrav in močan, s^ sprejme kot vajenec pekovske obrti. Mlakar Sv. Peter na Krasu.	(268)
BABICA, sprejme noseče. Ljubeznjiva oslkrba, na željo zdravniška pomoč. Cene zmerne. Tajnost zajamčena. Via Madonnina 10/11. _(269)
MLEKAR, s šestletno prakso, izurjen tudi za parni stroj, išče službo. Kastelic Ivan, II. Bistrica 134.	(270)
GOSPODIČNA bolj priletna ali upokojena, zmožna dopisovanja v slovenskem in italijanskem jeziku, se išče za lesno trgovino. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na goriško upravo «Edinosti», Via Carduc-ci 7, I._
i?ABICA, autorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govo-i slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via GiuJia 29.	64
f Zlato, srebro, krene, S J pEafaa, zobovje |
$	kupuje	%
|Zlatarna ALBERT POUlif
ta Trsi, Via Ma zini 45	%
V-	d?
N£¥NE VESTI
Razdor v M taistKoi strasHi
Komunistični poslanec Josip Bubnik \i te dni priobčil predsedstvu Čehoslovaške poslanske zbornice svoj izstop iz komunistične Istranke. Glavno glasilo te stranke pa poroča, da je stranka poslanca Bubtri'ta — izključila, ker je agitiral proti izvedbi Sklepov strankinega kongnesa minulega leta, ki so 5li za tem, da se stranka povsem poboljš^viči 'in brezpogojno pokori ukazom iz Moskve, i Na tem kongresu so hudo napadali dotedanje vodstvo stranke, posebno pa dra. Štnerala ki je bil du; evni vodja stranke. Očitali so vodstvu stranke, da je neodločno, omahljivo, preveč oportunistično, da se vse preveč ozira na politični položaj, mesto da bi brezobzirno, po prsmi črti, zasiedovelo 'končne cilje tretje in-ternacijonale. Dr. Smeral se je branil v dolgem govoru, naglašufoč, da je tudi cn nepremično zvest tem ciljem, da pa je trsba med tem, dokler ne pride čas za splošno revolucijo proti dosedanjemu politič-sernu in družabnemu redu, skrbeti z realistično politiko za vsakdanje potrebe delavskih mas; s sodelovanjem pri socijalni zakonodaji za zbohjšanje položaja proletarijata. Za ta nazor •je sicer gov lo najzgovornejše dejstvo, ugotovljeno Ri. ngretu, da se je namreč število pripadnikov kotn-.misiičnj stranke na Ce-boslovaškem v kadrih dveh let'M skrčilo na — tretjino. To pa gotovo zato, ker delavstvo noče umirati v bedi, dokler ne pride, od Moskve napovedani dan velike revolucije, ki naj zruši sedanji družabni red in prinese diktaturo proletarijata po vsem svetu. Mimo-
rreda naj omenimo tu, da korruaistična stran-a zavzema slično siaMŠče tudi napram narodnemu vprašanju. Tudi glede tega vprašanja nam govorijo komunisti: ne ukvarjajte se z nepotrebnim narodnim boj«m! Počakajte, da pride naša zmaga, potem bo narodno vprašanje rešeno na mah v zadovoljstvo vseh narodov! To bi bilo vse prav in lepo, če ne bi bila mala kljuka vmes. Dejstvo namreč, da tudi komunisti sami ne znajo povedati niti približno, kdaj pride ta zmaga, ta zrušitev sedanjega družabnega in državno-političnega redaf Kdo pa more jamčiti, da bodo zatirani narodi sploh še živi tedaj, ko pride tisti veliki prevrat, če ne bodo med tem branili svojo kočo?!
Sedanja kriza v češki komunistični stranki ima svojo zanimivo in poučno predzgodovino.
Komunistično «Rude Pravo* je svojačasno otvorilo razpravo o narodnem problemu v Čehoslovaški državi. V to razpravo je posegel tudi dr. Smeral, vodja zmernejšega 'komunističnega krila, z velikim govorom v Kladnu. V tem govoru je odločno odklonil narodnostno politiko kakor io zahtevaMoskva.Istotako je v glasilu češikih komuni stični h intelektualcev
«Vas» dr. Zdenko Nejedly naglašal, da sč bo Moskva popolnoma diskreditirala v Cehoslo-va&ki, ker prav nič ne pozna prilik, v srednji Evropi.
Vsi taki svarilni glasovi niso nič koristili. Na rečenem strankinem- kongresu v mesecu novembru se je prd pritiskom Moskve večina IzTekla pTOti politiki in taktik1 dra Šmerala ter izvolila novo vodstvo. S tem je sicer svo-jsga tedanjega vodje postavila na suho in ta se je 'udi uklcn:l. Toda s tem kriza ni bila odpravljena. marveč je razjedala stran <o dalje in se poostrevala.
Viden in velrpomemben znak za to je sedanji izstop poslanca Bubnika, oziroma, kakor trdi • Rude Pravo», njegova izključitev iz stranfice. Kajti s tem jc obglavila enega svojih najboljših mož v praškem okrogu. Odločila se je za operacijo, ki more postati zelo nevarna za stranko. Ker pa je Bubnik poslanec, imamo dejstvo, da se je razkol v komunistični stranki raztegnil tudi na nje parlamentarno delegacijo, i Zanimivo je. ka<ko osrednii organ komunistične strerhke opravičuje izključitev poslanca Bubnika.Piše .da se je stranka, v smislu mo&kov-lakega in svojega lastnega kongresa v novem-bru, odločila, da postane čisto komunistična strartka. Priznava torej, da doslei ni bila čisto komunistična. Kljub tem sklepom kongresa v novembru pa so — piše dalje — v stranki ©stali tudi ta<i člani, ki so le forme!ao »prejeli te sklepe! Predstavnik te oportunistične smeti, "ki 9e »koro dotika socijalne demokracije, da j^ ravno poslanec Bubnik. 2e to je znamenita ugotovitev; še znamenitejše pa je priznanje, da je znal ta razkolnik pridobiti večr'no prašićega izvršilnega odbora za •voie nazore. Prekinil da je s tem vsaio zvezo z Moskvo. Poslanec Bubnrk da je zavestno pripravljal razcep strarfke. S t<mi svojimi ma-hinacijami da je pripravljal razmero^ki bi neizbežno končale katastrofalno. Ta pou?^as Bab-nikov označa osrednje komunistično glasilo lot zločin. Praškemu izvrševalnemu odbora očita sabotažo sklepov strankine politične •ekcije. Bubnik u očita nadaje, da je pripravljal Jtonferenco svoje »trnje proti sedanj.smu stran-jkinemu vodstvu. Stranka da bo izključila vsakogar, ki bi hotel posnemati Bubnika.
Strankino osrednje glasilo priznava torej povsem odkrito huda navzkrižja v stranski, priznava torej nevarnost, ki grozi stranki iz nje enotnih vrst. Ta nevarnost je tem večja, Ircr ima Bubnik, (kakor smo že naglasili in kakor priznava komunistično glasilo samo, mnogo somišljenikov v stranki. Bistvo razdora v če-ftki komunistični stranki je tore; v nasprotstvu
med tezama zmernejših in skrajnih. Prvi bi hoteli stremiti k ciljem postopno po etapah, uvažujoč dane resničnosti, in s sodelovanjem z drugimi strankami na socijalni zakonodaji, in doseči da bo mogel proletarijat v čim boljšem stanju pričakovati svojega velikega dne. Drugi pa hočejo ubirati premo pot brez vsakega ozira na vse ovire in tudi brez pomisleka na nevarnost, da se proleiarijat v tem času pričakovanja — ki mu pa tudi skrajneži ne vedo meje — obnemore v bedi in se popolnoma — spro-| Ietizira! Duševnost češkega naroda tudi v ko-j rpunističnih plasteh pa govori za to, da bo zmaga na strani prvih Ta kriza, v čehoslovaški komunistični stranki je poučna tudi z ozirom na navzkrižje med secijalistično in komunistično stranko v Italiji, kj>r vidimo slične po;ave iz istih razlogov. Tudi tu se kaže navzkrižje nepremostljivo.
Pni čagajaiđi n konkorftt ma Mftmm ia Jugoslauiio
Pogajanja za sklep konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo se imajo začeti v najkrajšem času. Poročevalec ljubljanskega «Ju-tra» je doznal od — kakor pravi — informirane strani sledeče:
Stališče jugoslovenske vlade giedi uredbe narodnega jezika in ingerence države na imenovanje cerkvenih funkcijonarjev je v dosedanjih pogajan'ih naletelo na odpor pri Vatikanu. Med teai pa so v odnošajih katoliške cerkve napram posameznim državam v Evropi nastale spremembe, ki so v Vatikanu pobudile željo, da se razmere katoiiške cerkve do jugosloven-ske d-žave čim prej ustali na podlagi prijateljske pogodbe. Tudi jugoslovenska država smatra, da je za državo in za ceilkev najbolje, da se konkordat sklene čhn prej. Na podlagi opetovane izmenjave misli z Vatikanom se diplomatski krogi nadejajo, da bo sv. stolica vpo-števala posebne prilike jugoslovenske mnogo-cerkvene države in da v tistih vprašanjih, ki so za Jugoslovene bistvena, ne nastanejo nepremostljive težfkoče. Razni »rje katoliške cerkve do države naj se uredi po načelu popolne svobode, kar se tiče verskega poslanstva katoliške cerkve, in nje popolne enakopravnosti z ostalimi cerkvami, zlasti tudi s pravoslavno. Država je tudi pripravljena poskrbeti za to, da bodo cerkveni funJkcijonarji mogli v mate-rijelm neodvisnosti izvrševati svoj vzvišeni poklic.
Na drugi strani pa zahteva vlada od cerkve in njenib služabnikov tisto lojalnost in korek-nost, ki je predpogoj dobrih odnošajev med ! državo in cerkvijo. Zato bo vlada zahtevala ] v konkordatu tudi jamstva proti zlorabi vere i in cerkve na korist političnih strank. V vprašanju bogoslužnega j2zika stoji vlada na stali* | šču, da zahtevata čast in ponos naroda, pa i tudi korist cerkve same, da se v Jugoslaviji v polnem obsegu uveljavi namesto latinščine narodni jezik, ki ima v bogoslužju katoliške cerkve nič manj častitljivo tradicijo h» enako pravico tkakor latinščina ali grščine. Jugoslo-venski poslanik pri Vatikanu je pozvan v Beograd, da se ves materijal še enkrat predela in . konkretizira. Dr. Smodlaka dobi potem pooblastilo za predrazgovore z diplomati sv. Stolice, na podlagi katerih se potem prično za-.ključna pogajanja. {Kakor je razv dno iz telefonskega poročila, je dr. Smodlaka že prispel v Beograd. Prip. ur.)
—	Urnik trgorvin za zadnji dan posta.
Splošno udruženje trgovcev in obrtnikov poroča, da se bodo danes, na pustni torek, zaprle trgovine ob 13. uri.
Na pepeJnično sredo bodo tudi mesnice odprte kakor navadno.
Na drža vneta moškem učiteljšča v Ljubljani je imenovan dosedanji glavni učitelj Nande Marolt za stalnega profesorja v I. kat. 5 grupi, za stalnega učitelja glasbe v II. 'kat. 1. grapi pa dosedanji provizorični učitelj Emil Adamič.
—	Pogoji za oblastveno potrditev aasehaJi stražnikov. Tukajšnja kr. prefektura naznanja: Ker sta sedaj tudi v tržaški pokrajini v veljavi zakon od 31. avgusta 1907. Št. 696 o uradnikih in agentih varstvene službe in tozadevni pravilnik od 20. avgusta 1909, št. 666, morajo vse one osebe, ki želijo bi potrjen« za zasebne stražnike, predložiti osebno ali pa potom svojih službodajalcev kr. prefekturi prošnjo za potrditev, in sicer na fcoBkovancm papirju za 2 liri. Prošnja naj se opremi s sledečimi prilogami: kazenski list, rojstni Hst, potrdilo o prosilčevem italijanskem državljanstvu, spričevalo, ki dokazuje, da zna prosile pisati in brati, potrdilo da je prosilec bil pri vojakih (tudi v armadi bivše avstro-ogrske), recepis poštne nakaznice za 36 lir, ki naj se pošljejo registrskemu uradu 4cot pristojbina za vladno koncesijo, kolek za 3 lire. Prefektura prouči posamezne prošnje in če so izpolnjeni vsi pogoji, izda odlok o potrditvi, katerega poilj^ pristojni ikr. preturi, pred katero se mora prosilec zglasiti, da položi predpisano prisego in dvigne odlok. Na odlok napišz sodnik potrdilo, da je prizadeti prosilec položil prisego.
Vse naprave ali osebe, ki imajo v službi čuvaje, kateri so bih potrjeni na podlagi tozadevnih določb izpod bivše vlade, morajo čim prej urediti njih položaj na gori opisani način. Prefektov odlok o potrditvi ne daje pravice nositi orožja, temveč morajo prizadeti posebej prositi varnostno oblastvo za taiko dovoljenje.
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV.
Iz Št. i etra. V našem Izobraževalnem društvu «Mladina» je v petek predaval univ. prof. dr. France Veber. Dvorana je bila natlačeno pc-fna naše mladine. Kdor je kdaj, črnogkd, zdvoism nad naš^m doraščajočim podmladkom, je moral bki veselo presenečen ob pogledu na številne zanimanja blesteče obraze; tiho zadovoljstvo je zdelo na ft^ih, - zadovoljstvo, ki ga pač ne zmore le za čutnost razpaljena mladina.
Rahli nemir spočetka je pričal, kako nov jc predmet o .<aierem je razpravljal izvrstni predavatelj, polagoma pa se je, pod sugestivnim vplivom g. profesorja, sprevrglo v globoko zaverovanost v prepričevalnost izvajanj.
Z duš»vnostjo, polno vprašanj in problemov, zadovoljni s trdno pridobitvijo: s spoznanjem
Borzna poročila«
DEVIZE Amsterdam od 970.- do 985.—; Belgija od 12i 50 do 124.f>() ; Pariz 127.35 do 127.75 ; I.ondoi od 11« 40 do 116.60 ; New York od 24 45 do 24 60; Španija od 343.— do 349. ; Švica od ~'6"<.— do 471— ; Atene od 37.50 do 34 50; Berlin do 58".— do 590.— ; Bukarešt od 11.75 do 12.25; Praga od 7210 do 12 6»: Ogrska od 0.')33d do 0 0343; Dunaj od §.0340 do 0.0350; Zagreb od 39.-» do 39 40
VALUTA; Avstrijske krone od 0 0340 do 0.0350; -do 39. "" novci po 20 fraDkov od 93.50
dinarji od 39.
30 ; dolari i od 24.45 do 24 65; 50 do 94 50 fuut Ster-
lingod* 11-.30 do 116.50. Benečijske obveznice 81.50.
Hb_
ALOJZIJ POVH
urar In zlatar
Piazzs G&ribeidi 2,1. n. Tel. 3-23
Lastna tovarna !n delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pred-meie. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	6*2
Najvfšfe cene plačujem za
\f
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, viclor, iazbecevvmačk veveric, krtov- divji* in domačih zajcev.
D. WBNDSPACH
Trst, Vsa Cesare fiattisU št. 10 fii. nadsir., vrata 15
Sprejemajo se pošiljat ve po pošt'
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debf lo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Via Giuliani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik
74)	fr. Stran car.
Predno kaj nakupite, obiščite
4*>
Veliko skladišče pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rettorl 11 1 - VI« Malcanton S«. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
Danes vsi na veliko zabavo v prostorih D.K.D. pri Sv. Jakoba v korist ..Šolskega društva"