„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol'leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej Tečaj XL V Ljubljani, 5. vel. serpana 1887. List Časti vreden je duhovski stan. Govor pri novi maši č. g. Fr. Pavlina v Smledniku 17. julija (sedmo nedeljo po binkoštih) 1887. Po njih sadu jih bote spoznali. (Mat. 7, 16.) Veselite se v Gospodu; še enkratpravim, radujte se! (Fil. 4,4.) S temi besedami, dragi verniki, naj vas danes najpervo pozdravim. Nastopil vam je namreč zopet dan slovesen, častitljiv, vesel. Slovesno pojo zvonovi, slovesno se je odela danes farna cerkev in nje okolica, slovesno se obhaja danes služba božja. Več častitih gospodov videli ste pomikati se v cerkev, a njim v sredi vam dobro znanega rojaka, č. g. novo-mašnika. Veselimo se torej v Gospodu, ker to je dan, katerega je Bog naredil. Veselimo se, duhovski bratje, nebeški gospodar poslal nam je novega tovariša v svoj vinograd. Z nami bo težo in vročino dneva prenašal, z nami bo eno brazdo rezal, z nami se veselil, z nami se žalostil... Veselita se o č e in mati novomašnikova! Skerb dolgoletna je končana, dolgi trud je pozabljen, zadnjo kapljo potu si smeta danes raz trudno čelo obrisati... Kar sta tako iskreno želela, se vama spolnuje: sin predragi skoraj poreče: stopil bom pred Božji oltar... Veselite se brat in sestre, sva tje in sorodniki! Gospod ga je vam odvzel in ga soboj zedinil, da bo tudi za vas molil, prosil in daroval. Veseli se tega dnč, Smleška fara! Gospod je pretehtal tvoje verste in izmed njih zopet sprejel enega, ki mu bo prinašal najčistejšo daritev, nad katero ima svoje dopadajenje. Veselite se v Gospodu vsi verniki! še enkrat pravim, radujte se! A čemu še vabiti? Kdaj se nova maša pri nas obhajala hladno, tiho, brez svetega veselja? Slovenci smo veren narod, in kedar novo mašo slovesno obhajamo, dobro vemo, da svečanost ne velja toliko osebi mašnikovi, kolikor stanu njegovemu. Zato ker je stan duhovski od Jezusa postavljen, ker je Zveličar apostolom rekel: izvolil sem vas jaz, da greste in sadu prinesete,.... zato duhovnom, njih naslednikom čast dajemo. Fara, ki svojih duhovnov ne spoštuje, ni vredna, da jih ima. Tako so pisali nepozabljivi knezoškof Slomšek. A vi taki niste. Današnji dan mi je priča, pa tudi skušnja prejšnjih let, me je učila, da vaše spoštovanje do duhovščine ni bilo zunanje, na- videzno, hinavsko, marveč iz vernega serca izvirajoče. In da v tem — kar je samo vam v čast in srečo — ne omahujete, da marveč spoznate, kako ste bili v spoštovanji do duhovnov vedno na pravem potu, želim vam danes pri novi maši razložiti, da časti vreden je duhovski stan. Non nobis, Domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam! Ne nam, o Gospod, ne nam; ampak svojemu imenu daj čast! Daj, o mili Jezus, da premislivši čast stanu, ki si ga sam na svet prinesel, mi po tvojih mašnikih tebi in tvojemu imenu čast dajemo! _ Po njih sadu jih bote spoznali, pravi naš Izveličar. Dobro drevo rodi dober sad, malopridno pa malopriden sad. Bolj natančno pa nam te besede razlaga Izveličar pri zadnji večerji, rekoč apostolom: Jaz sem vinska terta, vi mladike. Apostoli in njih nasledniki, mašniki, so mladike drevesa, čegar korenina in deblo je Kristus. Kakor pa imajo na drevesu korenina in deblo in mladike skupno izveršiti en namen, namreč obroditi obilno sadu, tako tudi Kristus z apostoli in njih nasledniki. Njegovo opravilo je naše opravilo, njegov trud je naš trud, njegov sad je naš sad. Kristu* pa je bil poslan od Očeta, kot učenik, duhoven in pastir. To oblast, to službo izročil je tudi svojim naslednikom. Prav tako službo opravlja tudi duhoven. To spoznava verno ljudstvo, ker novo-mašnika v pesmi tako-le pozdravlja: Prečastita ti je služba: Mašnik, Učenik, Pastir; Z Jezusom bo tvoja družba, Svetu boš oznaojal mir. Čem imenitnejša pa je služba, tem veča čast pri-stoja onemu, ki to službo opravlja. Oglejmo si duhov-novo službo. Kakor Kristus, ki je hodil po svoji domači deželi in učil, tako je tudi duhoven 1. učenik. Oznaujuje namreč Kristusov nauk, večno resnico. Preden se je naš Izveličar ločil od svojih apostolov, rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsi stvar i (Mark. IG, 15),— in učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal! In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta! (Mat. 28, 20.) Božji nauk, božjo besedo tudi duhoven kot naslednik apostolov oznanjuje. Gospod Jezus Kristus je to resnico nekdaj sam učil, jo poterjeval z neštevilnimi čudeži. Za njim so jo razširjali apostoli po vsem tedaj znanem svetu, in so zl Jezusov nauk dali celo svoje življenje. Osemnajststo in več let je preteklo, odkar so ga pervi kristjanje spoznali; ua milijone svetih mož ga je poterdilo s svojo kervjo. še več pa jih je v veselji in žalosti, v sreči in nesreči, v nadlogah in težavah v tem božjem nauku tolažbo in zadovoljnost našlo. Vsi, kolikor jih danes nebesa za svoje izvoljene priznajo, so kazali v življenji, da je nauk. ki od Boga izhaja in k Bogu dovede vsacega. kdorkoli po njem živi. Mnogo res so si prizadevali v teku stoletij krivoverci, da bi oskrunili božjo resnico, a kakor zlato, ki ne zarujavi v teku časa, se je skazala resnica. Napadniki so pozabljeni — nauk Jezusov pa živi neoskrunjen v sercih neštevilnih kristi-janov. Resnico, to ozuanuje duhoven; tudi ti častiti novo-mašniK jo boš oznanoval svoje žive dni. O prosi danes pri sveti daritvi vsemogočnega Boga. naj ti očisti serce in ustnice, kakor ie nekdaj ustnice Izaija preroka očistil z gorečim ogljem, da boš vredno in dostojno oznanjal sveti evangelij. — In kaj bi bilo z nami. ko bi svetega evangelija ne imeli! Kaj bi počeli v veliki svoji revščini, kako bi se tolažili v stiskah in nadlogah, v preganjanji in zaničevanji. kako bi prenašali žalost in betežnost. bolezen in bolečino! V solzah naj bi se topili, žalosti naj bi roke vili, obup naj nam kerči serce — odkod takrat tolažba? Svet za te ne mara, za tvoje gorie ne bara, vse te je zapustilo; — le ena luč ti še gori, luč svete vere. Uči te, da brez volje Božje ti niti en las ne pade z glave, da pravičnim vse k dobremu sodeluje, da smo vsi otroci nebeškega Očeta, da imamo srednika pri Bogu, ki nam je v vsem enak postal, razun greha, srednika. ki je za nas terpel in nam izgled zapustil, da hodimo po njegovih stopinjah. In ko čuješ, da Kristus sam kliče: kdor hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe. naj vzame svoj križ in naj za njim hodi, ko čuješ, da blagruje žalostne, blagruje one, ki zaradi pravice preganjanje terpe, in jim obeta nebeško kraljestvo — o kako se ti širi serce, kako se ti slajša jarem, kake se ti lajša breme! V resnici, dragi bratje in sestre v Kristusu, kaj bi bilo z nami. ko bi Jezusovega nauka ne imeli! Čast torej onim. ki nam ga oznanjajo! To so nam največi dobrotniki. ~Ne oznanjajo namreč časne sreče, marveč večno resnico, večno srečo. Moje kraljestvo — pravi Jezus — ni od tega sveta. Kakor kraljestvo, tudi resnica. Jezusov nauk ni od tega sveta in ne samo za ta svet. Nebo in zemlja bota prešla, njegove besede pa ne bodo prešle, ne na tem ne na onem svetu. Ako pa že v navadnem življenji človeka, ki resnico govori, v časti imamo, koliko bolj smo dolžni spoštovati onega, ki nam resnico večno, nauk Jezusov oznanja! In to so duhovni. Po vsem svetu je izšel njih glas in na skrajne meje zemlje njih besede. Zato pa že v stari zavezi kliče prerok: O kako lepe so noge oznanujočih mir, oznanujočih dobro! Časti vreden je duhovski stan, ker je duhoven učenik Jezusovega nauka. Spoštujmo ga posebno s tem, da radi poslušamo in v serci ohranimo besedo božjo. Duhoven po pravici sme reči: Besede, katere govorim, niso moje, marveč onega, ki meje poslal. To ni torej navadna človeška beseda, ki brez sledu v zraku izgine, to je božja beseda, ki mora v serci vašem obroditi stoteren sad v poterpljenji. (Konec prih.) Zgled priserčnega češčenja Marije Device. Visoko spoštovanje in češčenje do presv. Device, blažene Matere Jezusa Kristusa, našega Boga in duhovne Matere kristjanstva je vsakemu kristjanu lastno in že prirojeno. V posebni meri se to nahaja pri katoliškem duhovnu. K posebno vnetim častilcem presvete Device prištevamo blaženega Henrika Suza, slavnega pridigarja. Blaženi Suzo je bil mož neizmerne ljubezni do Jezusa; zaradi Odrešenika se pa tudi njegova duša ni mogla ločiti od ljube Matere Zveličarjeve. Iz usmiljenja do našega Gospoda iu Boga, kateri je za nas toliko terpel, ni mogel pozabiti presvete Device pod križem. Kot naj ponižnejši človek veselil se je, da je smel pre-sveto Devico imenovati svojo duhovno mater, katera razliva Božje milosti v obilni meri nad vse človeštvo. Z vernim začudovanjem opazoval je veličastna dela Gospodova, kateri je Njo obdaroval z vsemi Čednostimi. Zarad tega nagibalo ga je njegovo serce, da je ljubo Mater Božjo, prečisto in milo Mater Marijo, našo gospo in mater, premilo nebeško Gospo, zgodnjo Danico z detinsko ljubeznijo častil. Kakor pozdravljajo drobne ptičice po letu svetli dan, tako pozdravljal je on Njo, ki nam je prinesla luč večnega dneva. Njeni milobi in materinski sladkosti se je priporočal, da naj ga spremlja in ga brani hudega. K njej, najčistejši, mili materi se je zatekal in jo prosil, da naj mu Ona, ki je naša mati in gospa, poda roko in ga sprejme v svoje varstvo, kajti ona je tolažba in veselje njegovega serca. K njej se je zatekal v hudih skušnjavah in skusil je, da je potem satau zgubil svojo moč. Večinoma jo je premišljeval kot našo ljubo gospo in mater, naše pribežališče. Njene praznike obhajal je 8 posebno pobož-nostjo; njeno slavo oznanjevati bilo je njegovo veselje. Za toliko ljubezen je pa tudi dosegel milost, da se mu je Mati Božja velikokrat prikazala, ter je še pomnožila njegovo ljubezen. Naj podamo nekaj čertic. Mesec majnik 8 svojim cvetjem bil mu je znamenje milost in čednost, zbog katerih prečista Devica nadkri-ljuje vse stvari. Radi tega je ta mesec posebno častil presveto Devico. Drugač ni nikdar utergal cvetice, kakor kedar jo je rabil v to, da je naredil venec prečisti Devici. Potem nesel ga je v svojo celico ali pa v kapelico presvete Device in kinčal ž njo njen kip, rekel je: Ona je najlepša Devica. Posebno rad je kinčal njen kip z vertnicami. Salve Regina, kateri pozdrav dominikanci molijo vsaki dan, razun velike srede, četertka in petka, on molil je navdušeno. V duhu si je mislil, da vidi, kako Jezusa v grob polagajo in zdelo se mu je, da vidi presveto Devico, polno žalosti stati poleg groba, in da bi jo bilo čas spremiti domu. V svojem premišljevanji prijel jo je v duhu za roko. obžaloval njeno nežno serce, katero je bilo tisti čas polno britkosti in žalosti, in tolažil jo, da je pa sedaj ona Kraljica, naše pribežališe in naša sladkost. Pri besedah „Ad te clamamus — eja ergo advocata nostra" — dozdevalo se mu je, da je prišel s presveto Devico pred Jeruzalemska vrata, je stopil pred njo in jo pogledal v obraz, kateri je bil poln tuge in žalosti. Potem je v duhu pokleknil p red njo in jo tolažil, sej ona je sedaj naša tolažnica. Prosil jo je, da naj ljubeznjivo svoj obraz proti njemu oberne in naj mu da gledati njenega ljubega Sina. Slednjič zdelo se mu je, da je dospel do Anine hiše, kjer je bila Marijina mati. Zahvaljeval se ji je z besedami: pO clemens, o pia, o dulcis virgo Mana", in jo prosil, da bi sprejela njegovo ubogo dušo, ko se bode ločila od telesa. Pri vsi ti njegovi ljubezni do Kraljice nebeške vendar dolgo časa ni hotel pridigovati o njenih praznikih; kajti zdelo se mu je, da je prevelike časti vredna in zatoraj naj bi pridigovali starejši in častitljivši, kakoršni znajo bolj vredno o njej pridigovati, kot on, ubogi človek. Radi tega ni hotel neko leto pridigovati na dan vnebovzetja, čeravno je želel njegov prednik. Drugi dan imel je prikazen, da njegovo ravnanje ni bilo pravo in da je sveta Devica radi tega nezadovoljna proti njemu. Kesal se je zato in je obljubil, da nikdar več ne bode storil kaj tacega. Te čertice nam jasno kažejo, kako zelo je on častil presveto Devico, zato mu je pa tudi ona posebnih milosti izprosila. Bog daj. da bi Suzo našel mnogo posnemalcev. Kdor časti presveto Devico v življenji, bodo mu stala ona ob smertui uri na strani in ga peljala v večno življenje. (Sendb. Ie53.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Odpustkov porcijunkulskih se je tudi letos vdeležilo prav veliko ljudstva. Po vsih ljubljanskih cerkvah so spovedovali navadni gg. duhovni pastirji in pomagali tudi drugi; samo v frančiškanski cerkvi je bilo obhajanib okoli 6000, pa tudi prav veliko po druzih cerkvah. Znano namreč je, da za pridobitev odpustka je dosti, da vernik pride molit za odpustke v cerkev redovnikov sv. Frančiška Asiskega, spoved in sv. Obhajilo more opraviti, kjer si bodi. Čast. P. Angelik Hribar, verli komponist, organist itd., se je 1. t. m., ko se je peljal v Šiško bolnika obhajat, zvernil in nekoliko poškodoval, ko se je bil konj splašil; vendar se upa, da ne bo hudega ter se v nekterih dneh ozdravi. Za bandero bratovščine Naše lj. Gospe presv. Serca Jezusovega daroval je preč. gosp. Jakob Dolenc, župnik Ižanski, 10 gld. Do zdaj ima bratovščina v ta namen nabranega krog 600 gld. Ker bi pa bandero stati imelo krog 1000 — 1200 gld., želeti bi bilo, da bi tudi še drugi dobrotniki te bratovščine v ta namen kai darovali, ter bi se zaželjeno bandero skoraj omisliti zamoglo. Za vodstvo bratovščine M. Kolar, tajnik. Slavnostna himna, zlatomašniku Leonu XIII, že enkrat omenjena, v glasbo djana in založena od g. Ign. Hladnika, je zdaj gotova. Tisk je Blasnikov in dobiva se v ,katol. bukvami" po 30 kr. Komponirana je prav navdušeno in zlasti kjer bo velik kor, se utegne kaj častitljivo razlegati. Če ktero delo, mislimo, da je uglasbena himna sadaj času primerna, zraven tega pa ima še čisti dohodek tako blag namen: „za študentovsko kuhinjo." Naj bo torej serčno priporočeoa. Začenja se tako-Ie: Luč z nebčs je prisvetila Med brezboštva temno moč; Luč preblaga, luč premila Razjasnuje gosto noč; Luč, ki zaljša Petrov tron. Sveti papež je Leon itd. Svitoslav. Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Nova maša.) Naloga mi je dana, da naj popišem prelepo slovesnost nove maše, ki je bila pri nas v nedeljo, 24. julija t. 1. Akoravno je taka naloga zelo častna, vendar je pa tudi težavna, kajti ako kdo popiše slavnost le ene nove maše, kakor se obhajajo sploh po naših slovenskih krajih, je popisal s tem tudi skoro vse druge, ki se obhajajo, naj si že bode v tem ali onem kraji naše domovine. Le kaj malo in celo neznatnih bi bilo izjem ta ali tam. Naj blagi čitatelji „Zgodnje Danice*4 za dobro vzemo to, kar jim bom o naši novi maši povedal. Novomašnik je bil č. g. Andrej Češenj iz Smar-tinske fare pod Šmarno goro. Da bi vstregel posebni želji svojega strica, preč. g. Janeza Babnisa, Topliškega župnika, odločil se je gosp. novomašuik, da bo pervo sveto nekervavo daritev opravil v naši farni cerkvi sv. Vida. V nedeljo, 10. julija, popoldne proti šesti uri pripeljal se je v spremstvu našega č. g. župnika Andreja Volc-a v Šent-Vid. Pri novi lurški kapeli čakali ste ga deputaciji kat. društva rokodelskih pomočnikov in čitalnice s svojima zastavama, io velika množica ljudstva. Stopivši tukaj iz voza, bil je od častitega gosp. kapi. Leopolda Zaletel-a lepo pozdra\ljen, na kar je g. novomašnik stopil v Lurško kapelo in od tam podelil vsem pričujočim novomašni blagoslov. Med veselim in veličastnim priterkavanjem zvonov in mogočnim streljanjem šel je v lepem sprevodu v vas, kjer ga je pod velikim slavolokom blizo cerkve čakala zopet velika množica ljudstva, in zopet tu je dal blagoslov na posebno prošnjo klečečim vernikom, ter se je potem podal v duhovšnico. Za nedeljo 24. julija oblekla je farna cerkev krasno svatovsko obleko. Presbiterij premenil se je v divni gaj, in celo cerkveno pročelje bilo je z mlaji zastavljeno in z venci ozaljšano. Ob desetih pomikala se je med zvonenjem in streljanjem iz duhovšnice veličastna procesija svatov z novo-mašnikom na Čelu v cerkev, kjer so jih pozdravile močno doneče orgije in vbrano petje na koru. Po odpetem „Veni sancte Spiritus" stopi na lečo č. g. stric novomašnikov, ki z gorečimi besedami vnema poslu-šavce in v doveršeuem govoru gosp. novomašniku slika težave, pa tudi blagosti duhovskega stanu. Po pridigi opravilo se je predpisano kropilo z blagoslovljeno vodo: »Asperges", na kar se je pričela slovesna velika sv. maša g. novomašnika. Na koru pelo se je vse natančno po cerkvenih predpisih; nič se ni opustilo, pa tudi nič se ni naverglo; vse le tako, kakor je tirjal cerkveni praznik tistega dne (S. Christinae V. M.) Popoldne ob štirih so bile slovesne pete litanije M. B., katere so zbrani gg. duhovni pred altarjem prav umetno peli po znanem latinskem napevu, kateri napev je tudi ljudstvu priljubljen, ker pri nas je mnogokrat ta napev na versti. Pogostovauje ali svatba veršila se je v zgornjih in spodnjih prostorih gosp. Tomčeve hiše, „pri Kraljiči". Bilo je med svati tudi mnogo gg. duhovuov iz okolice, mnogočislana Lazarinova pl. družina iz Smlednika itd. Nekteri so prišli novomašnika in vesele svate obiskat popoldne, kakor iz Ljubljane preč. monsignora Mihael Potočnik in L. Jeran. Med vnetimi napitnicami in veselim petjem je naglo potekel čas godovanja. Svatje so se mirno razšli, želeči gospodu novomašniku obilno božjega blagoslova v njegovem novem težavnem, a vendar najlepšem stanu. Iz Kranjske gore, meseca julija. (Vstanovitev skupščine III. reda.) Odkar so sv. Oče Leon XIII mnogo polajšali dolžnosti, ki jih imajo udje tretjega reda sv. Frančiška, razširja se tretji red vedno bolj po širnem katoliškem svetu. Tudi po naši slovenski domovini je že zelo vdomačen. K temu so gotovo veliko pripomogla topla priporočila od strani naših škofov, pa tudi »Cvetje z vertov sv. Frančiška" in „Zgodnja Danica" sta že prav veliko storila v tem oziru. V „Gorenjski Dolini" ae je v »talui spomin sv. leta vstanovil vlansko jesen tretji red na Dolgem, kjer je že v najlepšem cvetji. Ker so tudi v naši fari razodevali ljudje (zlasti po sv. misijonu) velijo vnemo za tretji red, za to so povabili naš preč. gosp. župnik preč. g. očeta Jožefa Bizavičarja iz Ljubljane, da vstanovi tretji red še posebej za našo faro. V ta namen je bil sv. Jakoba popoldne najpred spred altarja kratek nagovor, iz kterega so ljudje izvedeli v kratkem, kdo more pristopiti v tretji red. Kri-vičnikom in sovražnim ljudem se vstop ne dovoli tako berž. Na to je sledilo spovedovauje. Pri tem je pomagal tudi sosednji župnik preč. gosp. Jau. Ažman. Drugo jutro — sv. Ane dau — so preč. gosp. o. Jožef prav lepo po domače s prižnice razložili l;udem. kteri namen ima tretji red, iu kake dolžnosti, pravice in obleko imajo udje tretjega reda sv. Frančiška. Med sv mašo je pristopilo nad 100 pobožnih vernikov k mizi Gospodovi. Po sv. maši pa jih je hotelo stopiti v tretji red toliko, da ni bilo pripravljenih dovolj škapulirjev in konopcev. Sprejetih je bilo 50. Drugi se sprejmo pri pervem shodu. Bog daj. da bi na priprošnjo sv. očeta Frančiška v skupščini tretjega reda pri »materi Božji v nebesa vzeti" vselej veršilo se s tako gorečnostjo, kakeršna se je kazala pri vstanovitvi! Iz Hotederšice, 25. julija 1887. (Nova maša.) Slovesen, imeniten in pomenljiv dan je bila nedelja 24. julija za Hotederšico. Ta dan je namreč daroval ča8t. g. Ivan Mikš svojo pervo mašno daritev Vsegamogočnemu. Redke so take slavnosti po Notranjskem, redke zlasti v Hotederšici. Preteklo je že več kot pol stoletja, odkar je bila v tej duhovniji zadnja nova maša. Ja8no je toraj veliko veselje, ki ga občuti ljudstvo o tacih prilikah. Ker je taka prilika tako redka, se mora tem bolj slovesno veršiti, kedar se uameri. Hotenjci so se toraj potrudili, da bi se uova maša praznovala kolikor mogoče slovesno in dostojno. Zadnja dva dneva pred novo mašo je kar mergolelo po vasi pridnih mla denčev in deklic. Postavljali so se vitki mlaji, pletli se lični venci, delali se pomenljivi napisi itd. V soboto popoldne je oznanovalo pokanje topičev daleč na okrog, da se bliža za Hotederšico slavnosten dan. Kaj je pa bilo še le v nedeljo, 24 julija? Od vseh strani, od vseh sosednjih župnij je vrelo ueštevilno ljudstvo v prijazno Hotederšico. Še pred deseto uro je bila lepa. nova in prostorna cerkev natlačeno polna. Mnogo, mnogo ljudstva je moralo ostati zunaj in se tam vdeleževati sv. maše. Točno ob desetih začne se pomikati sprevod povabljenih svatov, družic in mnogoštevilne duhovščine iz župnijske hiše v cerkev. Novomašnika sta vodila visoko-častiti gosp. profesor dr. Lampe kot slavuostni pridigar, in za Hotederšico jako mnogozasluženi nekdanji župnik Hotenjski. sedaj Planinski, veleč. g. Rihar, kot arhi-dijason. Po običajnem „veni S. Spiritus- stopi častiti g. pridigar na lečo in razlaga v obširnem, prekrasnem govoru pritežnosti v duhovskem stanu. Omenja pa tudi veselje, srečo, zadovoljnost. ki jo občuti duhoven spol-novaje svoje dolžnosti. Sv. maša je bila končana še le ob jedni uri popoldne. Duhovščino in še nektere druge gospode je pogostil veleč. g. župnik. Drugi svatje so se pa razveseljevali pod krasno ozaljšanim Melakovim kozolcem. Tu in tam so se govorile razne napitnice v proslavo dneva, v proslavo in povzdigo tako nadepol-nega, tako vnetega in tako izglednega čast. gosp. novo- mašnika. Splošnega veselji. splošne zadovoljnosti ni kalil niti najmanjši nemir, najmanjši nered. Bog daj čast. g. novomašniku mnogo sreče, mnogo vspeha v njegovem preblagem stanu; naj se vresničijo vse želje, vae zdravice, katere je bilo slišati tisti danj Spod Mladega verha. (O škofovem obiskovanji.) Petje, godbi, razsvitljava o pričujočnosti škofovi v Idriji je bilo les veličastno. Tudi v Poljanah ie bilo kresni večer lepo petje i o razsvitljava — in na naših gorah velikausKi kresovi, kterih niso mogli prečastiti knezoškof viditi z doline; od nas so se kaj lepi vidili, in so dolgo časa svetili na čast sv. Ivanu K., pa tudi pre-vzvišenem u kn. škofu. Vem in sem prepričan, da je vse to zelo razveselilo prečastitega kn. škofa, kar so tudi v napitnicah omenjali. Tudi v tem pomenu so dopisniki prav imeli, da so vse to sporočali — pa kar menim, da je še i>omaujKljivega v teh dopisih, naj tukaj dodam, če tudi post festum. Opomnili so, da so prečastiti kn. škof pridigovali, tvarine pa razun Železniškega ni nihče sporočil. Bil sem v Idriji, tam se je cerkveno opravilo začelo ob sedmih in po sv. maši so gosp. kn. škof imeli govor od sv. Ahacija. patrona ondotne fare ter so vernikom govorili o neprecenljivem daru sv. vere, kako da moramo biti Bogu hvaležni, pa ne le, ko je patronsko opravilo, ampak sleherni dan z besedo — in posebno v djanju, ter so vsim vernikom prav posebno naročali spolnovanje cerkvenih zapoved 2,4. in 3. Po pridigi je bilo birmo-vanje do 11, in potem slovesna maša in dalje so prevzv. kn. škof vodili procesijo s sv. Rešnjim Telesom; na 3 krajih, kjer je vhod v jamo, so blagoslovi, in četerti blagoslov je v kapelici sv. Janeza Kerstnika. Zelo gin-ljiva i« procesija, posebno ko prosijo sv. Barbaro pri I. blagoslovu, da bi nam sprosila o smertni uri vredno prejeti sveto Popotnico. V Žireh so uaslednji dan v govoru prav posebno priporočali staršem vestno odgojo otrok itd. Iz tega govora se spominjam na dvojni opomin do staršev, namreč, kako naj učijo otroke, kadar pride hudo vreme, ali ko zavoljo pomanjkanja duhovščine (v tej okolici ste 2 duhovniji prazni. Ver h in Gora) morajo starši otroke in domačine sami podučevati v resnicah sv. vere; pa pod-učevati ne le z besedo, ampak posebno s kerščanskim življenjem. In tu so priporočali staršem posebno to: da ne smejo nikdar, in prav posebno še ne vpričo otrok, zabavljati in zmerjati duhovnih pastirjev, ker s tem žalijo Boga, in ko otroci potem ne bodo duhovnih spoštovali, tudi ne bodo mogli spoštovati svojih staršev itd. V Poljanah so govorili o prazniku rojstva sv. Janeza Kerstnika, kako je on pripravljal pot Gospodov — in to je opravilo duhovnih pastirjev, staršev, bratov in sester in vsakterega, da bo vsakteri hodil po poti Gospodovi, ki ga bo pripeljala v pravo domovino, v nebeaa; pa tudi moramo druge voditi — duhovni pastirji, starši, predniki, da bodo vsi prišli v pravo domovino — po poti, ktero je sv. Janez nam pokazal, namreč Jezusa Kristusa, ki pravi: Jaz sem pot, resnica, in življenje! Pri fari so pa govorili prem. gosp. kn. škof o sv. birmi. Zakaj mazilijo itd., posebno pa so med drugim opomnili, da to znamnje sv. križa je neizbrisljivo, zato se ne smemo križa sramovati in bati, ampak hvaliti se moramo s križem, kakor se je sv. Pavel, križe voljno prenašati, z milostjo sv. birme se serčno vojskovati, da, ko se bo na nebu prikazalo znamnje sv. križa ob vesoljni sodbi, bomo zaznamnjani s svetim križem šli za Njim, ki je nas na svetem križu odrešil, šli v svete nebesa. Toliko v dopolnjeuje dopisov o birinovauju v naši okolici. Odpustki, podeljeni tistim, ki molijo naslednjo molitev za spreobernjenje krivovercev: Devica mogočna, ki si vse krivovčrstva po vesoljnem svetu sama zaterla ; reši kerŠČanski svet iz zadreg hudobnega duha in ozri se na duše, ki so prekanjene od zvijače satanove, da serca zmotenih opustijo vso krivovtrsko spa-čenost, se spreobernejo in vernejo k edinosti kerščanske resnice po tvoji priprošnji pri Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri živi in kraljuje z Bogom Očetom, v edinosti Sv. Duha Bog na vse veke. Amen. Po odpisu sv. zbora za odpustke od 19. grud. 1885 so sv. Oče papež Leoa XIII podelili sto dni odpustkov, ki jih more po enkrat na dan zadobiti sleherni katoliški kristjan, ako omenjeno molitev vsaj s skesanim sercem obmoli. V latinskem jeziku se glasi: Indulgentiae concessae recitantibus sequeutem Ora-tionem pro haereticorum conversioue. Virgo potens, quae cunctas haereses sola interemisti in universo mundo, orbem christianum a la