VESTMK Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt E = = izhaja v Ceiovcu Encheinungtort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. ! ! LETM1K XXXii. CELOVEC, PETEK, 16. DECEMBER 1977 ŠTEV. $0 (1844} Ustavno sodišče obsodiio protizakonito ukrepanje poiicije napram koroškim Siovencem žVehelcvtz nagrada pravice Prejšnji teden — 10. decembra, ki ga obhajamo kot Svetovni dan čtovekovih pravit — so biie podeijene ietošnje Mobetove nagrade, ki so jih prejeti znanstveniki iz raznih držav. Poieg drugih pa je biia podeijena tudi Mobeiova nagrada za mir, ki so jo ietos prisoditi mednarodni organizaciji „Amnesty internationat", ki se na široki mednarodni podiagi udejstvuje v korist zagotovitve in spoštovanja pravic in svoboščin čioveka. Prav v dneh pred podetitvijo Mobetovih nagrad je omenjena organizacija spet predioiita svoje tetno poročiio, ki podaja „obračun" o tem, kako se v svetu spoštujejo čtovekove pravice po 29 tetih vetjav-nosti sptošne dektaracije OZM o čtovekovih pravicah. Ha podiagi podatkov iz 117 držav štirih kontinentov prihaja „Amnesty internationat" do porazne ugotovitve, da v veiiki večini držav vsega sveta še vedno prihaja do kršitev in teptanja pravic, ki jih dotoča in ščiti dekiaracija o čtovekovih pravicah. Za dostedno in ceiovito spoštovanje dekiaracij o čtovekovih pravicah pa so se znova izrekii tudi v Združenih narodih. Sociaini svet OZM je namreč izgtasovat resotucijo, ki včtanjene države poziva, da morajo dektaracije o čtovekovih pravicah spoštovati in izvajati v cetoti, ne pa samo posamezne dete teh obveznosti. Pri tem pa je vsekakor značitno, da se je matoštevitnim zahodnim državam, ki niso giasovaie za to resotucijo, pridružita tudi Avstrija. Ati je vzrok treba iskati morda v dejstvu, da se na merodajnih mestih v Avstriji zavedajo, kako s svojo manjšinsko potitiko kratijo čtovekove pravice, med katere brez dvoma spadajo predvsem tudi manjšinske pravice. Utemeijevanje, da omenjena resotucijo preveč poudarja kotektivne pravice, vsekakor kaže v to smer, saj diskriminacijski zakonski ukrepi, ki jih je sprejeta Avstrija v obtiki zakona in odredb o narodnih skupinah, dejansko ogrožajo obstoj in razvoj cetotne narodnostne skupnosti. Kdo vnaša nemir? Ustavno sodišče na Dunaju kot najvišji čuvar zakonitosti in pravnega reda v Avstriji je s svojo razsodbo ugotovilo in potrdilo, da so varnostne oblasti ravnale protizakonito, ko so lani ob znanih dogodkih v Škocijanu brutalno napadle slovenske aktiviste ter jih uktenjene s silo odvedle v zapor in tam z njimi nečloveško in poniževalno ravnale. Zaradi tega je 26 Slovencev napravilo proti orožnikom ovadbo, ki pa jo je državno pravdništvo v Celovcu zavrnilo z utemeljitvijo, da ne najde dovolj tehtnih vzrokov za ukrepanje. Proti tej odločitvi je bil vložen priziv na ustavno sodišče, ki je zdaj — doslej v enem izmed 26 primerov — s pismeno razsodbo ugotovilo, da so varnostni organi s prej omenjenim ravnanjem kršili ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, da so ravnali nečloveško in poniževalno in da so kršili tudi člen 3 deklaracije o človekovih pravicah. Notranje ministrstvo kot pristojni oz. odgovorni organ države pa je bilo obsojeno, da mora v teku 14 dni poravnati stroške postopka v višini okroglo 18.000 šilingov. Ne da bi omalovaževali vprašanja, če in kako bodo po tej odločitvi klicani na odgovornost tisti, ki so posredno odgovorni in neposredno krivi za protizakonito ravnanje varnostnih oblasti, oziroma kako je zdaj s popravo škode tistim, ki so bili žrtev tega protizakonitega uradnega nasilja, se nam zdi le najvažnejše dejstvo, da je ustavno sodišče obsodilo koroške oblasti zaradi njihovega ravnanja s koroškimi Slovenci. To se nam zdi še posebno važno zaradi tega, ker je tudi vrhovni čuvar zakonitosti in pravnega reda v Avstriji ugotovil in potrdil, na kar smo koroški Slovenci že vedno opozarjali: da zatiranje narodnostne skupnosti na Koroškem obsega tudi ukrepe, ki pomenijo protizakonito nasilje in zavestno kršenje zakonov ter mednarodnih konvencij, in to s strani oblasti in uradnih dejavnikov. Ravno zaradi tega je treba ob razsodbi ustavnega sodišča opozoriti na nekaj kričečih primerov: H Leta 1970 je glasilo KHD Rut der Heimat zapisalo, da bo mir na Koroškem šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več; zaradi te očitne genocidne grožnje je bila vložena ovadba, vendar državno pravdništvo ni našlo .povoda" za ukrepanje. HC KHD-jevska mladina je na celovških srednjih šolah širila letak, s katerim je hujskala proti slovenski gimnaziji in njenim dijakom; čeprav je vsebina letaka odkrito ščuvala na narodnostno mržnjo, je držav- „Bela knjiga" ne bo še izšla 2e ponovno zahtevana in napovedana „bela knjiga" o manjšinski probiematiki v Avstriji zaenkrat ne bo izšia. Tako je na tozadevno intervencijo OVP-jevskih posiancev v dunajskem pariamentu odgovori) zvezni kaneter dr. Kreisky, ki se je sk)i-cevai na zunanjepotitične po-misieke ter kot vzrok navede) ztasti okotnost, „da se je treba izogniti zaostritvi statišč". Vsem tistim, ki bi žeteii kratek oris probtematike, pa je kancier priporoči) dokumentacijo o pravnem poiožaju narodnih skupin, ki jo je pred nedavnim izdat urad zveznega kaneterja. Morda so se prav ob tej ^dokumentaciji" tudi na pristojnih mestih prepričati, da s takimi ^dokumenti" ni mogoče dokazati ,vzorne rešitve" manjšinskega vprašanja in „dos)edne iz potnitve" čtena 7. no pravdništvo prijavo zavrnilo, češ da ni vzrokov za ukrepanje. H Na zborovanju KHD so med drugim javno razkazovali tudi transparent, ki je slovensko gimnazijo razglašal za „ve!iki strup"; kljub neovrgljivim dokazom v besedi in sliki sodišče ni našlo nobenega krivca oz. odgovornega. H Protizakonito nasilje in nečloveško ravnanje varnostnih organov s slovenskimi aktivisti v Škocijanu je bilo dokazano s pričevanji in s slikovnimi dokumenti, toda državno pravdništvo v Celovcu ni našlo dovolj tehtnih vzrokov, da bi ukrepalo proti odgovornim. Sedanja razsodba ustavnega sodišča pa govori drugače, ta razsodba torej pomeni obsodbo koroških oblasti ne le zaradi protizakonitih ukrepov v Škocijanu, ampak tudi zaradi zadržanja oz. neukrepanja državnega pravd-ništva. Saj je vendar že kar preveč očitno, da pri tej ustanovi vlada .pomanjkanje", kadar bi bilo treba ukrepati zaradi protizakonite dejavnosti določenih ^domovinskih" krogov; da pa ta ustanova prav nič ni v zadregi zaradi ^vzrokov" in .povodov" (kako daleč to vodi, je na .primeru Guttler" razkrilo tudi salzburško sodišče), če gre za ukrepe proti Slovencem in njihove- (D%/je #. stran:') V sredo so tr par/awentM na D«-nai% preje/: zas/^žen odgovor f;st;, so v zrnjem časM gonjo prod ^oroš&Zm 5/ovencem s%;:ša/; razp/Bofat; s poJt/^afanj;, češ Ja pr: s/ovens^/B Jemonstracrja/? množično soJe/njejo jagos/ovans/d dr-žatdjan;', s tem po en: stran: Ja-jejo .podporo" 7na/oštev;'/n;?n s/oven-s^:m ekstremistom, po Jragi strani pa od zanaj vnašajo nemir na Koroško, kar vznemirja Jowott;n; zvesto pre/dva/sffo, ki takega vmešavanja ne ko trpe/o. Notranji minister /Lane je v parlamenta oJ/očno zavrni/ take trditve in na pod/ag; ustreznega poroči/a koroške varnostne Jirekcije neJvoamno agotovi/, Ja pri s/ovenskik prire-Jitvak na Koroškem razen nekaj novinarjev ni ki/o ;Mgos/ovans^;7? Jr-žav/janov. Edina prireJitev, na kateri so ki/i taJ: aJe/eženci iz /agos/avije, je ki/a spominska svečanost na Bistrici (ok groka naroJnega keroja Narije VerJnika-Tomaža na pokopa-/išča v Svečak — op. areJJ, je po-veJa/ minister kane :n izrecno poaJa-r:7, Ja aJe/ežka na spominskik sve-čanostik in pri oJkrivanjik spominskik oke/ežij nikakor ni .protro&a-tivna". S tem je postavi/ na pravo mesto taJi tiste kroge na Koroškem, ki so še veJno tako g/okoko zakoreninjeni v nacistični mise/nosti, Ja traJicije protifašističnega koja smatrajo za „provokacijo", korce prot; fašizma za „mor;7ce", partizanske spomenike pa za „izzivanje". Kot „poJtikavanje protizakonitega dejanja" je minister kane zavrni/ očitke, češ Ja je notranje ministrstvo koroškim varnostnim ok/astem pre-poveja/o raziskavo Jinamitskik atentatov na Koroškem, kake očitke je k;7o v zaJnjem časa ponovno s/išati preJvsem iz nemškonaciona/nik krogov. VenJar je notranje ministrstvo očitno agoJ;7o prav tem krogom, ko je — kakor je poveJa/ minister kane — /etos jeseni osnova/o posekno „k;'nsatzgrappe", ki pa Jos/ej taJ; ni ime/a aspekov pri preiskavi atentatov. OJgovori, ki jik je Ja/ minister kane na vprašanja v zvezi z razmerami na Koroškem, v kistva samo potrjajejo, kar smo koroški S/ovenc: že veJno trJi/i; nismo mi in naš koj za Jos/eJno izpo/nitev č/ena 7 vzrok za nemire na Koroškem, marveč nemir vnašajo tisti, ki z neresničnimi trJitvami in neosnovanimi poJtikavanji ščavajo na naroJnostno mržnjo ter zastrap/jajo ozračje v Ježek. Spet manjšinska razprava na beograjskem sestanku KVSE O jugoslovanskem predlogu za izboljšanje položaja in pravic narodnostnih manjšin v duhu določil sklepne listine evropske konference (o tem predlogu smo v našem listu že obširno poročali — op. ured.) je bila na beograjskem sestanku KVSE prejšnji teden obširna razprava, v katero so posegli predstavniki cele vrste držav. Po njihovih prispevkih bi jih bilo mogoče uvrstiti v tri skupine: eni so predlog ocenili zelo pozitivno in mu dali bolj ali manj odločno podporo; drugi so bili bolj ali manj „rezervirani" in so navajali razne ..pomisleke"; tretji — in med temi je bila tudi Avstrija — pa se vsaj doslej v tej razpravi sploh niso oglasili. V prvo skupino je vsekakor treba uvrstiti predstavnika Italije, ki je poudaril vlogo manjšin kot mostu med narodi ter menil, da mora jugoslovanski predlog vsekakor dobiti ustrezen odraz v sklepnem dokumentu beograjskega sestanka. Prav tako se je za enakopravnost manjšin brez diskriminacije izjavil predstavnik Madžar-ke, ki se je posebno odločno izrekel proti vsem poskusom asimilacije, češ da taka politika samo škoduje, ker so manjšine važen dejavnik povezovanja med narodi in državami. Podobno stališče pa so zastopali tudi pred- stavniki Romunije, Norveške, Belgije, Portugalske in drugih držav, ki so opozorili na določila helsinške sklepne listine glede spoštovanja človekovih pravic ter naglasili, da morajo ta določila razumljivo veljati tudi za narodnostne manjšine. Dosti manjša je bila druga skupina, v katero bi lahko uvrstili zastopnike Francije (njeno stališče v manjšinskem vprašnaju je znano in ga pogosto omenjajo kot ..negativni vzor") ter Bolgarije, Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze (ki so predvsem poudarjali individualne pravice ter bili mnenja, da gre izključno za stvari, ki jih mora urejati notranja zakonodaja vsake posamezne države). Vsaj delno pa so tudi te države podprle jugoslovanski predlog oziroma si pridržale pravico do nadaljnjih pripomb. Nekatere države pa so — kakor že povedano — k vprašanju molčale. Da je med temi bila tudi Avstrija, je marsikoga presenetilo, ko gre vendar za državo, ki je v zadnjem času prav zaradi svoje manjšinske politike .zaposlovala" tudi mednarodne forume. Ali se je morda ustrašila konfrontacije, ker bi se njene izjave le preveč razlikovale od njenih dejanj? Vsi prisrčno vabtjeni na tradicionaini 27. Slovenski ples ki bo v petek 6. januarja 1978 s pričetkom ob 20.00 uri zvečer v detavski zbornici v Ceiovcu Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena ^ Mati piesni orkester RTV Ljubtjana s pevko Marjano Deržaj # Narodno zabavni ansambe! „Štirje kovači" Vstopnice po šil. 40 v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarni SPZ; po šil. 50 pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza MANJŠiNSK! ZAKON V PRAKS!: Sedanja jezikovna ureditev ne pomeni jezikovne enakopravnosti marveč roganje Siovencem in njihovemu jeziku V .dokumentaciji" o pravnem položaju narodnih skupin v Avstriji, ki jo je pred nedavnim izda) urad zveznega kanclerja (v našem iistu smo o njej poročali — op. ured.j, je med drugim govora tudi o jezikovni enakopravnosti koroških Slovencev. Kakor v poiitičnih izjavah in časopisnih čtankih, tako je tudi v tej dokumentaciji celotno argumentiranje usmerjeno na to, da bi v javnosti napraviti vtis, kakor da je manjšinsko vprašanje zadovoijivo rešeno, tozadevne mednarodne obveznosti Avstrije pa v ceioti izpoinjene. Toda resnica je daieč od takih trditev in ziasti praksa dan za dnem vedno znova kaie, da sedanja jezikovna ureditev nikakor ne pomeni jezikovne enakopravnosti, kakor jo koroškim Siovencem zagotovijo čien 7 državne pogodbe, marveč gre za očitno roganje Siovencem in njihovemu jeziku. Ne bomo ponavljali stališč k posameznim določilom sedanje zakonodaje glede jezikovne enakopravnosti, saj smo že večkrat o tem pisali in tudi nedvoumno povedali, da ta zakonodaja gre povsem mimo § 3 člena 7, ki povsem jasno predpisuje, da mora v upravnih in sodnih okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom slovenski jezik veljati kot uradni jezik in da morajo biti v takih okrajih topografski napisi in označbe tako v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku. Sedanja ureditev je slovenski jezik, namesto da bi mu priznala status enakopravnega uradnega jezika, degradirala na pomožni jezik; pa še ta skrajno restriktivna rešitev zajema le majhen del našega avtohtonega naselitvenega ozemlja. S to zakonodajo, ki jo skušajo prikazovati kot vzorno, je bilo naše ozemlje skrčeno na eno tretjino, kar se tiče uradnega jezika, ali celo samo na eno šestino, kar se tiče dvojezičnih napisov, ko- Licemersko razburjanje V glasilu koroške UVP Volkszeitung je bilo prejšnji teden zaslediti vest, da je .bojkot" letošnjega pliberškega sejma tako močno razburil valove, da so segli celo do Dunaja in v tamkajšnji parlament. UVP-jevski poslanec Valter Suppan je namreč tozadevno interveniral pri zunanjem ministru Pahru in le-ta mu je odgovoril, da so .bojkot" pliberškega sejma povzročile razne slovenske mladinske skupine, ki so delile letake. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani je zadevo predložil članom izvršnega sveta SR Slovenije in v ta namen izkoristil celo podpisovanje avstrijsko-jugoslovanskega dogovora o skupni gradnji Karavanškega predora. In končno je minister Pahr napovedal, da bo zadeva ponovno predložena tudi jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju. Toda kaj je tisto, kar tako razburja duhove? Na pliberškem sejmu so vsako leto našteli na tisoče obiskovalcev iz obmejnih krajev v Sloveniji, letos pa so ti obiskovalci skoraj v celoti izostali. V Avstriji in zlasti na Koroškem dajejo krivdo mladincem, ki so na mejnih prehodih delili letake in ljudi .odvajali* od obiska v Pliberku. V resnici je mladina obmejnih občin izvedla akcijo, s katero je prebivalstvo seznanila z zloglasnimi protislovenskimi izgredi v Pliberku, kjer je prav v dneh pred sejmom prišlo do .uradnega tafetsturma" na dvojezični napis ter do brutalnega .obračuna" varnostnih organov s slovenskimi aktivisti. Ob takšnem ravnanju s Slovenci na avstrijskem Koroškem je pač razumljivo, da je sicer običajni obisk pliberškega sejma iz Slovenije izostal — tudi to je bi) odgovor uradni Avstriji in njeni manjšinski politiki, ki se namesto v izpolnjevanju mednarodnih pogodbenih obveznosti izraža v brutalnem nasilju nad pripadniki manjšine. Licemerstvo tistih, ki se sedaj razburjajo zaradi tega, pa postane posebno očitno, če se spomnimo, kako in kolikokrat so prav na Koroškem že pozivati na .bojkot" Italije — ne samo v zvezi z južnotirolskim vprašanjem, marveč celo s poskusom izsiljevanja, da bi dosegli izpustitev nekdanjega SS-ovskega oficirja Reederja, ki ga je italijansko sodišče kot vojnega zločinca obsodilo na dosmrtno ječo. roški Slovenci pa smo bili — z ozirom rra pravice — razdrobljeni na najmanj osem kategorij. Vendar pa to še daleč ni vse: še mnogo hujša kot teorija je namreč praksa. Na primer glede dvojezičnih napisov je v tozadevni odredbi navedenih 90 vasi in krajev, kjer bi morali biti dvojezični napisi — dejansko pa je stanje takšno, da bi doslej postavljene dvojezične napise lahko sešteli na prstih. S tem, da navaja samo predpis, ne pove pa, da se ta predpis ne spoštuje, dokumentacija urada zveznega kanclerja pomeni uradno zavajanje javnosti! Podobno je glede slovenščine pri sodiščih in uradih. Čeprav je zakonska rešitev že skrajno zoževalna, se pri izvajanju tozadevnih predpisov poslužujejo takšnega formalističnega dlakocepstva, da je jezikovna enakopravnost v praksi povsem izničena. Po tej praksi niti prebivalec občine, ki je uradno priznana za dvojezično, nima pravice do slovenskega uradnega jezika, če gre za zadevo ali dogodek izven take občine. Primerov, ko so zavrnili zahtevo po slovenskem uradnem jeziku, je bilo zlasti veliko v zvezi z lanskimi dogodki v Skocijanu. Uveljavljanje logike, po kateri odklonijo zahtevo po slovenskem jeziku enkrat zato, ker stranka ni iz dvojezične občine in drugič, ker .kraj dogodka" ne spada v tako občino, je mogoče imenovati le cinizem, kajti ob taki logiki se praktično noben koroški Slovenec ni- kjer ne bo mogel poslužiti svojega jezika pred sodiščem ali uradom. Če pa se le zgodi enkrat kakšna izjema in si koroški Slovenec po dolgem boju le pribori tudi pravico do .svojega" uradnega jezika, pa je ta uradni jezik vse kaj drugega, samo ne slovenščina. Naj iz dolge vrste že znanih primerov navedemo le enega, in sicer .slovensko" besedilo obrazca, s katerim .okrajno glavarstvo Volkermarkt" poziva obdolženca na zaslišanje. Takole je med drugim rečeno: .Vi ste obdolženi, dne ... ob .. . uri odstavili osebno vozilo, reg. štev. ... c Celovcu-Klagenfurt na križišču . . . znotraj razdalje petih metrov robov vozišč, ki se križajo in stem storili upravnc-kazenski prekršek po. . . Po § . . . boste pozvani, da se pojavite osebno s to pozivnico na zaslišanje — na ustmeno obravnavo dne ... ali pa za odposlati enega z dejanskim položajem zaupanega in pismeno pooblaščenega upravičenega zastopnika. Istočasno boste pozvani, da prinesete s seboj za Vaš zagovor koristne dokazila ali pri temu uradu tako zgodaj naznanite, da se k zaslišanju še lahko priskrbejo. V slučaju neopravičenega izostanka bo po § . .. kazenski postopek brez Vašega poslušanja izpeljan . . . imate po § . .. takojšno izvršitev prisilne kazni od . . . šil. .. . Vašo prisilno privedbo za pričakovati. Proti temu odloku pravno sredstvo po § . . . ni dopusteno ..." Mislimo, da je tukaj odveč vsak komentar, kajti takšno kulturno nasilje nad slovenščino more zagrešiti le človek, ki ali slovenščine ne obvlada ali pa se iz Slovencev in njegovega jezika nesramno norčuje. Eno kot drugo pa samo dokazuje, kako na Koroškem in v Avstriji razumejo in prakticirajo enakopravnost narodne manjšine in njenega jezika. Za narod, ki se ima za kulturnega, je takšen odnos do drugega naroda in do drugega jezika naravnost porazen; za državo, ki se rada ponaša s pravno in demokratično ureditvijo, je to sramota! Življenjski jubilej velikega revolucionarja in borca Rer/ rep%B/žBe z z/%lžw vcwccrM, s B%teržw g% je o