PoStnina plačana t gotovini
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVII. Ljubljana, 15. februarja 1940.	Štev. 2.
Izhaja mesečno. — Leto 1940. — Naročnina: 50 Din letno.
5.
Zahvala za Petrov novčič.
Segretaria di stato	Dal Vaticano, die B Februarii 1940.
di Sua Santita
No. 10322.
Exc. me ac Rev. me Domine,
Explens mandatum milii ab Augusto Pontifice creditum, Ipsius verbis tibi ovibusque gregis tui grates exsolvo plurimas, quod Apostolico in Ju-goslavia Nuntio, ut quotannis suevisti, Petrianam stipem (Din. 12.540) submisisti.
Hoc ex munere novo refulsit lumine erga Petri Sedem summa observatio', quae praeter ceteras virtutes animum tuum decorat quamque chri-stifidelibus tuae vigilantiae commissis adsiduis exemplis et praeceptis instillas. Quam ob rem Sanctitas Sua diligit vos et, uti decet, benignissimum Deum exorat, ut prodiga manu in vos dona effundat caelestia ac vestra remuneretur merita. Auxiliati enim estis Apostolicae Sedis inceptis, quae religionis incrementis multum afferunt utilitatis.
Quae autem pro vobis elicit studii plena omina, Beatissimus Pater Apostolica Benedictione confirmat.
Interea qua par est observantia me profiteor
Excellentiae Tuae addictissimum Aloys. Card. M a g 1 i o n e m. pr.
Exc. mo ac Rev. mo Domino D. no Gregorio Rožman Episcopo Labacensi
Gospodom duhovnikom za leto 1940.
1. Preteklo leto je stalo v znaku kongresa Kristusa Kralja. Sklepi tega kongresa ne smejo ostati na papirju, ampak nam morajo biti navodilo za temeljito pastirovanje, kakršnega sodobne razmere in nevarnosti zahtevajo. Dvakrat smo se duhovniki že zbrali — za tretje zborovanje je vabilo v tem listu —, da se posvetujemo, kako naj sklepe kongresa izvedemo, da bo prvi veliki mednarodni kongres, ki se je v naši škofiji vršil, pomenil resničen verski preobrat našega ljudstva.
Do preroda ne bo prišlo brez Katoliške akcije. Hvala Bogu, KA se kljub delnemu nerazumevanju in kljub prezaposlenosti duhovnikov razvija in raste. Ne bom ponavljal, kar sem Vam o KA napisal za leto 1934 (Škof. list 1934, str. 10—19), prosim Vas pa, da to ponovno preberete. Opozarjam Vas tudi na članek cerkv. asistenta ZMKD v prvi številki letošnje »'Vzajemnosti« (str. 10—15) pod naslovom: Nujno potrebno delo. Njegove iz prakse porojene besede še prav posebej poudarjam. Rothn vse one gospode duhovnike, ki so poslali mladeniče in mladenke na duhovne vaje in tečaje KA, naj jih ne puste samih, marveč naj jih vsak teden prav gotovo vsaj enkrat zberejo in se pogovore o nadaljnjem apostolskem delu in jih oblikujejo v osebno vedno popolnejše kristjane in vztrajnejše apostole. V zavesti svoje odgovornosti Vas opozarjam, da je delo za KA vestna dolžnost, če ne iz drugih razlogov, gotovo ex oboedientia canonica, pa brez dvoma tudi zato, ker je za sedanje razmere redno pastoralno sredstvo, katerega moramo uporabljati. Duhovnik, ki bi prostovoljno zanemarjal delo za KA kakor je v naši škofiji organizirana, a gravi paccato excusari non posset. Prepričan sem, da bo vsak v zavesti svoje odgovornosti vse storil, kar je v njegovi moči, da se razcveti apostolat KA v njegovi župniji.
Tempus urget. Časi so hudi. Zlo z veliko hitrico drvi tudi nad nas. Nimamo več mnogo časa. Brzo ga uporabimo, da ne bo prepozno. Izgovor, da smo preobremenjeni, ne velja. Kar je nujno- potrebno, to mora biti najprej storjeno. Nujno potreben je apostolat KA, pomoč laikov nam prezaposlenim duhovnikom. Prepozno bi bilo spoznanje, ki bi nam prišlo šele v kakšnem koncentracijskem taborišču ali v trenutku nasilne smrti. Gospodje, ne čakajte več! Ne morem z besedami izraziti bol, ki me navdaja, ko slišim, da tu in tam dušni pastir niti na ponovne dopise iz central lastnih organizacij KA ne odgovori. Kako boš, dragi sobrat, odgovarjal pred Sodnikom za to svojo- brezbrižnost, ki je kakor slana pomorila v duši mladega laika navdušenost za apostolat?
2. Vsi čutimo, da prehaja življenje tudi našega naroda na nove tire. Zaradi tega moramo v dušnem pastirstvu stopiti isto tako na nove tire, da dosežemo sodobnega človeka. Navodila za sodobno pastirovanje nam bo dala sinoda, katero nameravamo z božjo pomočjo- imeti v poletju. Gospodje ste z velikim zanimanjem proučili načrt sinodalnih določb in pastoralnih instrukcij ter stavili svoje predloge. Ves ogromni material se sedaj predeluje, in kadar bo to težko delo- končano, bom šele mogel naznaniti čas in kraj sinode. Priporočam pa, dragi gospodje, že zdaj to zadevo Vašim in Vaših vernikov molitvam.
3. Bog nam je doslej ohranil mir. Zahvaljujmo se mu zato vsak dan. Obvaroval je nas duhovnike in verno ljudstvo strašnega trpljenja.
Službeno utrjena poročila o- verskem položaju pokrajin, po katerih je divjala vojska in so jih zasedle sovražne armade, so tako obupna, opu-
stošenje tako nečloveško kruto in radikalno, da si resnico težko predstavljamo. Ob teh slikah grozote še bolj spoznamo, kako dober nam je doslej Bog. Še mnogo bolj se moramo potruditi mi duhovniki, da bomo v resnici sveti, in navajati moramo vernike k resnemu verskemu življenju, da nas bo Bog še nadalje obvaroval grozot, kakor jih zgodovina doslej še ni poznala.
Vojska pa tudi nevtralnim državam povzroča mnogotere težave, ki jih deloma že čutimo in jih bomo še bolj čutili. Ljudje postajajo nepotrpežljivi in se pritožujejo. To nezadovoljstvo uporabljajo gotovi ljudje, da trosijo vznemirljive vesti in nezadovoljstvo še bolj netijo. Dolžnost duhovnika je, da ljudstvu v stiskah sedanjosti po možnosti pomaga, da tolaži in vzpodbuja k zaupanju v božjo Previdnost. Z vso vztrajnostjo in modrostjo moramo pobijati največjo laž sedanjosti, komunizem. Brošurice, ki so bile priložene nekaterim listom in tudi drugače razširjene, nudijo mnogo dragocenega gradiva, ki bo učinkovalo šele, če se vsebina teh knjižic na sestankih raznih cerkvenih in kulturnih organizacij temeljito razloži in pojasni.
Gospodje boste rekli: Samo delo, delo in zopet novo delo se nam nalaga. Res je. A časi so taki, da ni mesta ne prostora za udobnost, najmanj v našem poklicu, v katerem se moramo boriti za božje kraljestvo v dušah zoper sovražnike božje, ki še nikdar, kar svet stoji, niso bili tako silno organizirani in tako iznajdljivi in delavni. Proti njim postavimo svojo delavnost in marljivost ter uporabljajmo še to, česar sovražniki nimajo in zato uspeti ne bodo mogli, nadnaravna sredstva za naše lastno posvečenje in za posvečenje naši skrbi izročenih duš. V božjo pomoč zaupamo, saj se za Boga borimo.
Kanonična vizitacija in birmo vanj e v 1.1940.
»Če bo Gospod hotel« (Jak 4, 15), bom letos opravil kanonično vi-zitacijo in birmovanje v dekanijah Kranj, Radovljica (desni breg Save) in Trebnje. Dosedanje odredbe glede vizitacije in birme ostanejo v veljavi. Prizadeti gospodje naj jih pogledajo v Škof. listu 1931, str. 8—11; 1932, str. 11—13 in 1934, str. 19. Gospodje naj pazijo zlasti na tole: Birmance naj navadijo, da bodo po birmi vero, očenaš in zdravomarijo molili glasno in lepo skupaj z duhovščino. Kjer gremo na pokopališče opravit molitve za rajne, naj se razvije lep in dostojen sprevod: na čelu se nese križ, nato gredo moški in duhovščina, končno pa ženske; eden izmed navzočih duhovnikov — najbolje domači — bodi reditelj, ki stopi naprej k cerkvenim vratom in ureja sprevod.
Kanonična vizitacija in birmovanje se bo vršilo po sledečem redu:
V	Ljubljani, dne 11. februarja 1940.
f Gregorij,
škof.
J
7.
I.	Dckauija Kranj.
1. Kranj, v nedeljo, 28. aprila;
2. Predoslje, v ponedeljek, 29. aprila;
3. Besnica, v torek, 30. aprila;
4. Mavčiče, v sredo, 1. maja;
5. Šmartin, v četrtek, 2. maja;
6. Naklo, v petek, 3. maja;
7. Tržič, v nedeljo, 5. maja;
8. Lom, v ponedeljek, 6. maja;
9. Kovor, v torek, 7. maja;
10. Križe, v sredo, 8. maja;
11. Duplje, v četrtek, 9. maja;
12. Podbrezje, v petek, 10. maja;
13. Goriče, v ponedeljek, 17. junija;
14. Trstenik, v torek, 18. junija;
15. Preddvor, v sredo, 19. junija;
16. Kokra, v četrtek, 20. junija;
17. Jezersko, v petek, 21. junija;
18. Cerklje, v nedeljo, 23. junija;
19. Smlednik, v ponedeljek, 24. junija;
20. Trboje, v torek, 25. junija;
21. Velesovo, v sredo, 26. junija;
22. Št. Urška gora, v četrtek, 27. junija;
23. Šenčur, v nedeljo, 30. junija.
II.	Dekanija Radovljica.
24. Bled, v nedeljo, 19. maja;
25. Bohinjska Bela, v ponedeljek, 20. maja;
26. Ribno, v torek, 21. maja;
27. Zasip, v sredo, 22. maja;
28. Gorje, v nedeljo, 9. junija;
29. Bohinjska Bistrica, v ponedeljek, 10. junija;
30. Srednja vas, v torek, 11. junija;
31. Koprivnik, v si’edo, 12. junija;
32. Ovsiše, v četrtek, 13. junija;
33. Dobrava, v petek, 14. junija;
34. Kamna gorica, v soboto, 15. junija;
35. Kropa, v nedeljo, 16. junija.
III. Dekanija Trebnje.
36. Trebnje, v nedeljo, 26. maja;
37. Št. Lovrenc, v ponedeljek, 27. maja;
38. Čatež, v torek, 28. maja;
39. Sv. Križ, v sredo 29. maja;
40. Mirna, v četrtek, 30. maja;
41. Št. Rupert, v petek, 31. maja;
42. Trebelno, v soboto, 1. junija;
43. Mokronog, v nedeljo, 2. junija;
44. Tržišče, v ponedeljek, 3. junija;
45. Št. Janž, v torek, 4. junija.
IV. Dekanija Litija.
46. Zagorje, v nedeljo, 21. aprila.
V	Ljubljani, dne 5. februarja 1940.
t Gregorij,
Skof.
Pastoralne konference v letu 1940
naj obravnavajo naslednja vprašanja:
I. Na pomladanski konferenci:
1. Kaj naj dušni pastir stori za družine v moralnem in socialnem (gospodarskem) oziru?
2. Casus:
V e 1 o t i u s, confessarius, poenitentes, qui indigentiis oeconomicis pressi numerosam prolem alere facile non possunt ac ideo' onanismo conjugali indulgent, edocet, inter causas a peccato gravi excusantes certe inopia rerum oeconomicarum censeri debere. — A confratre de suo falso agendi modo admonitus iisdem poenitentibus suadet, ut arte sic dicta Knaus-Ogino utantur, quod secundum doctrinam Litt, encycl. Pii XI. »Casti connubii« licitum esset.
Quaeritur:
1. An onanismus conjugalis umquam licitus esse possit?
2. An Velotius crimen sollicitationis commiserit?
3. Quid de commendatione et usu artis Knaus-Ogino dicendum sit?
Quid de hac re Litt, encycl. »Casti connubii« dicant?
II.	Na jesenski konferenci:
1. Pismeno poročilo o K A v vsaki župniji:
(1. Katere lastne organizacije KA so že ustanovljene? 2. Koliko jedrnih skupin že deluje in kako? 3. Kako cerkveni asistent vzgaja in oblikuje člane jeder? 4. Če še ni jedrnih skupin, kateri so vzroki?)
Na podlagi poročil naj se napravijo sklepi za nadaljnje delo v KA. Sklepi se vpišejo v zapisnik konference.
2. Dušnopastirsko delo za treznost.
(Splošna slika alkoholizma v dekaniji; konkretne zle posledice v verskem in moralnem oziru; najuspešnejša sredstva v boju zoper alkoholizem in njihova praktična uporaba v dekaniji.)
V Ljubljani, dne 12. februarja 1940.	+	Gregorij,
škof.
9.
Izpiti duhovnikov v smislu kan. 130.
Za letošnje izpite se določa sledeča tvarina:
I.
Iz osnovnega bogoslovja: Izbrana poglavja o Cerkvi s posebnim pogledom na dušno pastirstvo; po knjig dr. Franca Grivca: »Kristus v Cerkvi« (1937).
Iz dogmatike: De actu fidei ejusque proprietatibus; de creatione hominis ejusque elevatione; de justificatione et effectibus gratiae sanctificantis; de visione beatifica; de sanctitate Christi; de sacerdotio Christi; de divina maternitate B. M. V. deque privilegiis eam sequentibus; de SS. Eucharistiae sacramento; de confessione sacramentali; de contritione et attritione.
II.
Iz biblične vode: Stara zaveza: Uvodna vprašanja o knjigah SPSZ, vsebina historičnih knjig in eksegeza 150 psalmov.
Nova zaveza: Uvod v Lukov evangelij, Pavlove liste in Apokalipso; eksegeza Markovega in Janezovega evangelija ter Apostolskih del.
III.
Iz moralne teologije: De principiis (Noldin). — De III., V., VI., VII. et VIII. Decalogi praecepto (Noldin).
Iz pastoralne teologije: O maši in zakramentih.
Iz cerkvenega prava: De clericis (Can. 108—478). — De matrimonio (Can. 1012—1143; 1960—1992). — De beneficiis et administratione honoram ecclesiasticorum (Can. 1409—1551).
Izpiti vseh treh skupin se bodo vršili v četrtek, dne 10. oktobra 1940, v avlah teološke fakultete v Ljubljani (Alojzijevišče). Začetek je ob osmih. Eksaminandi se opozarjajo, da se na dan izpita takoj zjutraj zglase na fakulteti, da ne bo nepotrebnega trganja in čakanja.
V	Ljubljani, dne 9. februarja 1940.	f	Gregorij,
Škof.
10.
Novomašniki leta 1940.
V	mašnike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske škofij .':
Iz V. letnika.
I.
1. Franc Brulc, roj. v župniji Stopiče dne 11. avgusta 1914.
2. Jožef Cukale, roj. v župniji Vrhnika dne 27. aprila 1915.
3. Vincencij Kastelic, roj. v župniji Šmihel pri Žužemberku dne 18. decembra 1914.
4. Mihael Trdin, roj. v župniji Blagovica dne 21. septembra 1913.
5. Viktor Vit igo j, rojen v župniji Čatež pod Zaplazom dne
23.	marca 1915.
6. Venceslav Vrtačnik, rojen v župniji Sela pri Kamniku dne
12.	avgusta 1914.
Ti prejmejo subdiakonat na kvatrno soboto- v postu, dne 17. februarja 1940; diakonat v soboto pred tiho nedeljo, dne 9. marca 1940; prez-biterat pa v nedeljo, dne 7. julija 1940.
II.
1. Viktor Bratulič, roj. v župniji Sv. Peter v Šumi 15. julija 1915.
2. Boris F e m c, roj. v župniji Tržič dne 12. decembra 1914.
3. Anton G r č m a n, roj. v župniji Višnja gora dne 25. januarja 1914.
4. Stanislav Kapš, roj. v župniji Semič dne 27. avgusta 1913.
5. Janez Križaj, roj. v župniji Zagorje ob Savi dne 13. marca 1916.
6. Franc Pezdir, roj. v župniji Brezovica dne 3. aprila 1914.
7. Anton Pogorelc, roj. v župniji Struge dne 12. junija 1914.
8. Jernej Svete, roj. v župniji Preserje dne 4. marca 1914.
9. Anton Š i n k a r, roj. v župniji Selca dne 8. februarja 1916.
10. Ludvik Tomazin, roj. v župniji Naklo dne 9. avgusta 1915.
11. Janez Urbanc, roj. v župniji Leskovec dne 1. januarja 1914.
Ti prejmejo subdiakonat v soboto pred tiho nedeljo, 9. marca 1940;
diakonat v nedeljo, dne 7. julija 1940; prezbiterat pa na kvatrno soboto v adventu, dne 21. decembra 1940.
V smislu določb kan. 998 cerkvenega zakonika naj se ti novomašniki v vseh župnih in kuratnih cerkvah razglase vernikom s prižnice, in sicer na 3. postno nedeljo, dne 25. februarja 1940, s priporočilom, naj verniki molijo zanje, da bi postali in ostali duhovniki po Srcu Jezusovem ter da bi dobri Bog obudil veliko duhovniških poklicev. V smislu določila v »Škof. listu« 1931 na str. 49 naj se na dan, ko se novomašniki razglase, in na dan njihovega mašniškega posvečenja (v adventu v nedeljo prej) moli pri dopoldanski in popoldanski službi božji molitev za no-vomašnike, kakor je v Cerkvenem molitveniku na str. 264.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1940.	f Gregorij,
škof.
11.
Molitve za mir.
V zvezi z lanskim povabilom k molitvi za mir in k pokori (»Škof. list« 1939, str. 74), katerega s tem ponavljam, naročam, da se v vsaki župni cerkvi in duhovnijski cerkvi opravi ob najprimernejšem času, t. j. v postu ali kmalu po veliki noči, devetdnevnica za ohranitev miru pri nas in za skorajšnji mir y svetu. S to prošnjo pa združujmo prošnje za žrtve vojske in njenih groznih posledic, da jim sprosimo nadnaravno pomoč in potrebne dejanske milosti, ko jim drugače pomagati ne moremo, a jim bo ta duhovna pomoč mnogo pomagala.
Vernikom, ki obiskujejo molitvene ure, zlasti ob dnevih celodnevnega češčenja, naj gospodje duhovniki večkrat priporoče, da molitvene ure darujejo za mir.
Ob letošnjih šmarnicah posebno mnogo- molimo za ohranitev miru. Po Mariji darujmo svoje prošnje neskončno dobrotljivemu Srcu Jezusovemu!
V Ljubljani, dne 5. februarja 1940.	f Gregorij,
škof.
12.
Obletnica izvolitve papeža Pija XII.
dne 3. marca 1940.
Slovesno praznovanje obletnice izvolitve in kronanja svetega očeta papeža Pija XII., ki je bil izvoljen dne 2. marca 1939, se bo letos v naši škofiji obhajalo na četrto nedeljo v postu, dne 3. marca, in ne na cvetno nedeljo.
Opomba v škof. direktoriju na str. 52 naj se uporabi za dan 3. marca.
Treznostni teden
od 9. do 16. marca 1940.
Boj proti alkoholizmu, ki letos zaradi obilne sadne letine prav posebno hudo pustoši božje njive v dušah našega ljudstva, je nujna dolžnost dušnega pastirstva. Da bo ta borba zoper vraga pijančevanja uspešna, jo moramo tudi z nadnaravnimi sredstvi voditi. Temu namenu naj služi treznostni teden, ki naj se izvede pred cvetno nedeljo od 9. do 16. marca v duhu spokornosti.
Verniki naj se posebej povabijo, da sodelujejo na sledeči način:
1. ta teden se zdrže vseh alkoholnih pijač;
2. darujejo to premagovanje in vse druge vsakdanje žrtve Bogu v zadoščenje za grehe, ki jih zakrivi alkohol;
3. če s tem kaj na denarju prihranijo, naj dajo siromakom. Priporoča se, da se ti spokorni prispevki poberejo za župn. karitativno akcijo.
Prav posebno priporočam gg. dušnim pastirjem, da Družbo treznosti znova poživijo in zlasti mladini vcepijo smisel za vesele žrtve, ki jih treznost nalaga. Tudi te žrtve naj pomagajo sprositi, da se Bog našega naroda usmili in mu prizanese.
V	Ljubljani, dne 11. februarja 1940.	f	Gregorij,
škof.
14.
Tretje zborovanje duhovnikov
ljubljanske škofije
se bo vršilo prvo sredo meseca marca, t. j. 6. marca 1940, v frančiškanski dvorani ob 9 dopoldne. Pogovorili se bomo o dušnem pastirstvu med delavstvom. Referati bodo trije: 1. Katoliška akcija med delavstvom; 2. Strokovne organizacije; 3. Praktično socialno delo duhovnikovo. Zborovanje bo končano opoldne.
V Ljubljani, dne 4. februarja 1940.	f	Gregorij,
škof.
15.
Društvo „Družina“.
V Ljubljani se je ustanovilo pod nadzorstvom škof. ordinariata društvo »Družina«, ki ima namen, varovati koristi družine, zastopati povsod, posebno v javnosti, krščanska, predvsem pa katoliška načela in pomagati v prvi vrsti številnim družinam. Na podlagi statističnega pregleda vseh družin v Sloveniji bo društvo dobilo možnost opozoriti družbo in državo na žalostno dejstvo, da družina počasi razpada, in na kak način je mogoče ustvariti ugodne pogoje za snovanje novih družin in izvojevati številnim družinam potrebno podporo in obstanek.
Organizacija društva se bo izvedla po podružnicah, ki se bodo ustanovile v vsaki župniji. Škof. ordinariat priporoča vsem župnim uradom, da prično z organizacijo podružnice v svoji župniji in zahtevajo pojasnila in navodila od glavnega odbora v Ljubljani. Tozadevna vprašanja naj naslavljajo na knjigarno Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 3, kjer dobe tudi morebitne ustne informacije.
16.
Cerkvence ali cerkveni parti.
Ustanova cerkvenc ali cerkvenih partov, ki obstaja v mnogih župnijah, zlasti po Notranjskem, postaja vedno bolj v breme in škodo cerkvam. Od več župnih uradov so došle prošnje, da bi se ta zadeva dokončno uredila tako, da bi cerkveno premoženje ne trpelo škode.
Zadeva je silno zamotana. Kratkomalo prodati partov ni mogoče. Rešiti se more vprašanje le s posebnim zakonom. Da se bo mogel izdelati osnutek take zakonske uredbe, morajo biti na razpolago točni podatki iz vseh župnij, kjer cerkvence ali parti obstajajo.
Vsi župni uradi, kjer imajo cerkve v lasti cerkvence ali parte, naj do 31. marca 1940 sporoče škof. ordinaritu sledeče:
1. Koliko cerkvenc ali partov ima cerkev (posamezne po pare. številkah, obsegu in čistem katastr. donosu).
2. Kdo ima užitek in kako (ali per tumum, ki se menja vsako leto, ali vsake tri leta, ali stalno itd.).
3. Kakšno odškodnino dajejo uživalci cerkvi?
4. Koliko davka plačuje cerkev za te parte?
5. Ali ima cerkev od partov kaj čistega dohodka ali škodo?
6. Kakšen predlog stavi župni urad za pravično uredite partov?
7. Kako so zgodovinsko nastale obveznosti, dajati faranom parte v užitek? Ali obstoje kakšne listine
o	t e m ?
8. Ali more dati župni urad o zadevi še kakšna nadaljnja potrebna in koristna pojasnila?
V	Ljubljani, dne 10. februarja 1940.	f	Gregorij,
škof.
17.
Cerkveni kolki.
1.	Poslovanje s kolki.
Nekateri matični voditelji so v tem oziru uvedli sledečo prakso: kadar potrebujejo kak matični izpisek iz druge škofije, pošljejo obenem z uradno vlogo matičnemu uradu druge škofije namesto denarja kolke s takso in pisarniško pristojbino.
Po 61. 8 Pravilnika oskrbujejo s kolki škofijski ordinariati vse podrejene urade in zavode, telesa in šole, ker gredo vse plačane takse na ozemlju posamezne škofije v korist te škofije. Kdor tedaj prejema kolke iz druge škofije, oškoduje s tem škofijo, v kateri uraduje.
Zato je poslovni odbor škofovskih konferenc na predlog Centralnega urada z odlokom z dne 28. oktobra 1939 prepovedal selitev kolkov iz ene škofije v drugo in odredil:
»K a d ar naročajo matični uradi iz drugih škofij matične izpiske i. t. d. in obenem z dopisom pošljejo tudi predpisane kolke, se jim morajo ti kolki obenem z rešitvijo vrniti, kolkovanje pa se mora izvršiti iz lastne zaloge.«
Da se prepreči druga praksa, ki je nasprotna t. št, 1 Pravilnika, da namreč matični uradi v imenu strank naročajo pri drugih matičnih uradih matične izpiske, a svojega tozadevnega dopisa ne kolkujejo s kolkom za 10 din, je isti poslovni odbor v zgoraj navedenem odloku odredil sledeče:
»Treba se je točno držati pojasnil k Pravilniku k t. št. 1 z dne 30. januarja 1939 (glej »Škof. list« 1939, str. 37), po katerih se mora plačati taksa za prošnjo, kadar je župnik ne rešuje v lastnem delokrogu. Kadar mora tedaj zasebno prošnjo poslati drugemu župnemu uradu v rešitev, mora ustno prošnjo vzeti na zapisnik in ga taksirati po t. št. 1.«
2.	Kolkovanje prilog k cerkvenim računom.
Priloge k cerkvenim računom, ki se predlagajo v pregled škofijskemu ordinariatu (ne nadarbinski računi), se morajo kolkovati takole:
Potrdila (pobotnice), s katerimi se potrjuje prejem vsote iz cerkvene blagajne, se kolkujejo po t. št. 38 Pravilnika z državnim in cerkvenim kolkom.
Računi (trgovcev, obrtnikov itd.) se kolkujejo samo z državnim kolkom. Glej »Škof. list« 1939, str. 39, t. 10.
Kolkovanje potrdil (pobotnic):
Državna taksa (zakon o taksah, t. št. 33) znaša pol odstotka od skupne vsote.
Cerkvena taksa (t. št. 38): do 100 din 0.25 din, od 100 do 500 din
0.50, od 500 do 1000 din 1 din, čez 1000 din še 2 din od tisoč.
Kolkovanje računov, not itd.:
Samo državna taksa (zakon o taksah, t. št. 34): na vsoto do 50 din takse prosto, od 50 do 100 din 1 din, od 100 do 500 din 2 din, od 500 do 1000 din 3 din, preko 1000 din 5 din.
Vse pobotnice se morajo pošiljati škofijskemu ordinariatu s cerkvenimi računi vred. Nepravilno kolkovane se bodo vračale.
3.	Razna kolkovanja.
Oprostitev od taks. V smislu obveznega pojasnila k Pravilniku o cerkvenih taksah k 51.15 (Škof. list 1939, str. 101) so siromašne osebe, ki dokažejo s potrdilom občinskih oblasti, da plačujejo letno manj kot 60 din neposrednega davka, oproščene od plačila taks v vseh poslih in jim zato tudi ni treba plačati takse za izpiske iz matičnih knjig po t. št. 32 itd. Treba pa je pripomniti, da se ta pravica ne nanaša na tiste, ki sploh
ne plačajo davka, pa imajo kako drugo imovino ali dohodke, od česar ne plačujejo davka in bi neposredni davek na to znašal več kakor 60 din na leto (glej čl. 15, d).
Licitacije cerkvenih sedežev. Taksa po t. št. 40 se plača le, če se dela zapisnik. Če ne, se taksa ne plača.
Delegacija za poroko v tuji župniji se kolkuje s cerkvenim kolkom za 10 din in državnim za 20 din.
18.
Duhovne vaje v letu 1939.
so napravili: škof dr. Rožman Gregorij. — Dr. Ahčin Janez, dr. Ambrožič Franc, Ambrožič Jožef, dr. Arnejc Janko, dr. Ažman Ciril. — Bernik Franc, Bertoncelj Valentin, Bešter Janez, Blaj Franc, Bleiweis Franc, Brglez Ignacij, Budin Jožef, Bukowitz Henrik. — Caserman Janez, Cvelbar Jožef. — Čadež Viktor, Čampa Franc, Čampa Leopold, Črnilec Janez, Čuk Karel. — Dr. Demšar Jožef, Dobovšek Franc, Dodič Anton, Dolenc Janez, dr. Dolinar Anton, Dolšina Ivan, Drešar Janez, Drolc Martin. — Eppich Jožef, Erzar Franc, Erzin Leopold, dr. Eržen Peter. — Fortuna Franc, Frančič Janez, Fric Franc. — Gabrovšek Franc, Geoheli Jožef, Gerčar Janez, Gliebe Jožef, Glinšek Franc, Gnidovec Franc, Gogala Janez, Golob Franc, Golob Franc ml., Gostiša Vincencij, Govekar Franc, Govekar Leopold, Grašič Jožef, Gregorič Jožef, dr. Grivec Franc. — Hafner Janez, Hartman Jožef, Hiersche Franc, Hribar Anton, Hrovat Janez, Hybasek Vojteh, Huth Feliks. — Janež Janez, Javornik Janez, Jeglič Stanislav, dr. Jenko Janez, Jenko Mihael, dr. Jere Franc, Jerič Alojzij, Jerman Anton, dr. Jerše Jožef, Jerše Valentin, Juvan Franc. — Kalan Janez, Kalan Janez ml., Kambič Alojzij, Kastelic Anton, Kek Franc, Kirar Franc, dr. Klinar Tomaž, Klopčič Franc, Klopčič Jožef, Knafelj Janez, dr. Knific Janez, Koman Boris, Komlanec Anton, Komljanec Janez, Kopač Janez, Kopitar Andrej, Kopušar Milan, Koritnik Anton, Košmerlj Alojzij, dr. Kotnik Jakob, Kragl Viktor, Kraker Jožef, Kralj Franc, Krisch Alojzij, Krum-pestar Franc, Kunstelj Ignacij, Kunstelj Jožef. — Lamovšek Matija, Lan-gerholz Janez, Lavrič Andrej, Lenič Stanislav, dr. Levičnik Alfonz, Lovšin Franc, Lovšin Janez, Lušin Jožef. — Mali Gregorij, Markež Franc, Meršolj Janez, Mihelič Franc, Mihelič Marko, Miklavčič Anton, Miklavčič Maks, Milavec Ciril, Močnik Jožef, Mohar Janez, Mrak Matija, Mramor Ivan. — Nadrah Ignacij, Nahtigal Franc, Novak Franc, Novak Henrik, Novak Matija. — Oblak Janez, Oblak Valentin, Ocepek Jožef, Ogrizek Jakob, Omahna Jakob, Oražem Janez ml., Oražem Jožef, Orehar Anton. — Pahulje Franc, Pavlič Anton, Pečarič Franc, Peče Jožef, Peček Alojzij, Pengov Franc, Perko Viktor, Petrič Anton, Petrič Gabrijel, Pipp Viljem, Pivek Janez, Pleša Franc, Plešic Anton, Plevnik Anton, Plot Karel, Podbregar Pavel, Pogačnik Anton, dr. Pogačnik Jožef, Poje Jožef, Poljanec Janez, dr. Potočnik Ciril, Pravhar Jožef, Premrl Stanislav1, Prešeren Jožef, Preželj Janez, Primar Janez, Pucelj Janez. — Ramovš Jakob, Rihar Janez, Rihar Matej, f Rogelj Jožef, Rovtar Anton. — Dr. Samsa Janez, Sedej Janez, Seigerschmied Jožef, Sitar Janez, Skobe Ignacij, Sladič Janez, dr. Slavič Matija, dr. Snoj Andrej, Snoj Jožef, Stanonik Anton, Stanonik Maks, Starman Franc, Sterle Alojzij, Stopar Anton, Strah Alojzij, Stroj Alojzij, Supin Karel, Schweiger Viktor. — Šarec Alojzij, Sešek Ivan, Šimenc Jožef,
Šinkovec Stanislav, Škerbec Matija, Škoda Ignacij, Šmit Franc, Šolar Jožef, Štrancar Ignacij, Štrus Janez. — Tavčar Matej, Terškan Štefan, Toman Valentin, Tomažič Janez ml., Tome Alojzij ml., dr. Trdan Franc, dr. Turk Jožef. — Urbanec Franc, dr. Ušeničnik Aleš, dr. Ušeničnik Franc. — Vavpetič Franc, Verče Jožef, Vilfan Matej, Vindišar Janez, Vodopivec Janez, Vole Jožef, Vovk Anton, Vovk Jožef, dr. Vrečar Janez. — Zabret Valentin, Zajc Karel, Zalokar Jožef, Zor Vincencij, Zorko Franc ml., Zupančič Janez. — Žagar-Sanaval Janez, Žakelj Filip, Žnidar Mihael, Žun Alojzij, žužek Jožef. — Skupaj 219.
Naknadno se objavlja za leto 1938: Dr. Žerjav Gregorij.
V	Domu duhovnih vaj v Ljubljani
je bilo 26 tečajev zaprtih duhovnih vaj, in sicer:
8 tečajev za duhonvike (142 udeležencev),
1 tečaj za bogoslovce (ordinande) (14 udeležencev),
3 tečaji za akademike (49 udeležencev),
2 tečaja za abituriente (27 udeležencev),
2 tečaja za srednješolce-kongreganiste (37 udeležencev),
3 tečaji za može (33 udeležencev),
6 tečajev za fante (90 udeležencev),
1	tečaj za orglarsko šolo (26 uždeležencev).
Skupaj 26 tetčajev s 418 udeleženci (+ 1 inteligent posebej).
Možje in fantje iz ljubljanske škofije so prišli iz sledečih župnij:
1. Begunje pri Cerknici 1 fant,
2. Blagovica 3 fantje,
3. Bled 2 fanta, 1 mož,
4. Boh. Bistrica 1 fant,
5. Breznica 1 mož,
6. Cerklje pri Kranju 1 fant,
7. Črni vrh 2 fanta.,
8. Dob pri Domžalah 2 fanta
9. Dobrepolje 6 fantov,
10. Dobrnič 1 fant,
11. Dole pri Litiji 3 fantje,
12. Horjul 1 fant,
13. Ježica 1 fant,
14. Kolovrat 2 fanta,
15. Lučine 2 fanta in 1 mož,
16. Mokronog 1 fant,
17. Moravče (Sv. Križ) 15 fantov in 1 mož,
18. Motnik 1 fant,
19. Naklo 2 fanta,
20. Peče 1 fant,
21. Podlipa 1 mož,
22. Podzemelj 8 fantov,
23. Polhov Gradec 2 moža,
24. Poljane nad Šk. Loko 1 fant in 3 možje,
25. Ribnica 1 mož,
26. Sela pri Šumberku 1 mož,
27. Selca nad Šk. Loko 1 mož,
28. Smlednik 1 fant in 1 mož,
29. Sostro 2 fanta,
30. Stopiče 1 fant,
31. Sv. Križ pri Litiji 1 fant in
1 mož,
32. Sv. Križ ob Krki 1 fant,
33. Sv. Peter v Ljubljani 1 fant in
2 moža,
34. Šenčur pri Kranju 3 možje,
35. Škofja Loka 2 fanta,
36. Šmartno pri Litiji 2 fanta,
37. Šmihel pri Novem mestu 1 fant,
38. Št. Ožbalt 2 fanta,
39. Špitalič 1 mož,
40. Trata 3 možje,
41. Trstenik 1 fant in 1 mož,
42. Tržič 2 moža,
43. Tunice 1 fant,
44. Turjak 1 fant,
45. Velesovo 1 mož,
46. Višnja gora 7 fantov,
47. Vodice 1 fant,
48. Vrhnika 1 mož,
49. Zagorje 2 fanta,
50. Zagradec 1 mož,
51. Zasip 4 fantje, 2 moža (Dobrava),
52. Žalna 1 fant.
V	misijonski hiši v Ljubljani, Tabor 12
so bili tečaji duhovnih vaj:
3	za dijake, elane Zveze katoliških dijakov (25 + 24 + 35 udeležencev), 1 za akademike, člane Zveze katoliških dijakov (28 udeležencev),
1	za dijake, gojence Vincencijevega dijaškega doma (39 udeležencev).
19.
Razne objave.
Binacijc na odpravljene praznike. Z reskriptom sv. kongregacije zakramentov z dne 20. januarja 1940, št. 137/40, je bila ljubljanskemu ordinariju za tri leta podaljšana fakulteta, da sme dovoljevati binacije na praznike, odpravljene od papeža Pija X.
Red celodnevnega ceščenja presv. R. T. Z odlokom škof. ordinariata z dne 10. januarja 1940, št. 191, se je dovolila sledeča sprememba reda:
1.	februarja ima poslej namesto splošne bolnišnice v Ljubljani celodnevno češčenje umobolnica na Studencu pri Ljubljani, dne 23. julija pa namesto umobolnice na Studencu kapela sv. Vincencija Pavelskega v Zeleni jami v Ljubljani.
Sveta birma. Drobna knjižica, ki jo je spisal Vital Vodušek in založil škofijski ordinariat v Ljubljani, bo drag spomin vsakemu birmancu, ki jo dobi v roke. Vsem katehetom toplo priporočamo, da jo naroče za svoje učence, da bodo poučeni o tem zakramentu. Knjižica vsebuje razlago o božjem življenju v milosti, o Sv. Duliu in o obredu, kako se birma deli. Cena knjižici je 2 din (na vsakih 5 izvodov en izvod zastonj, če se naroči naravnost pri založniku).
List »Zaščita otrok in mladine« se priporoča župnim uradom v na-ročbo. List izdaja Jugoslovanska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino. Izhaja mesečno in mu je cena 35 din letno. Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Beethovnova ulica 14.
Objava. Naprošeni smo za objavo, da »Familienforschungsinstitut, Graz, Grieskai 60 (Othmar Parti) n i edini pooblaščen za pošiljanje listin v Nemčijo in dobavljanje zneskov za listine. Morejo pa se župni uradi obračati na naslov: Vladimir Pintar, sodni tolmač, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, ki je v teh zadevah rad brezplačno na razpolago.
Raziskovanja. Iščejo se rojstni podatki Cecilije Medic, roj. 3. oktobra 1853, in Janeza Pavla Zupančič, roj. dne 25. januarja 1781.
20.
Slovstvo.
P. Hugo Bren, OFM: Friderik Baraga v žaru svoje svetosti. Založil »Antonianum«, Ročno. Cena 5 Din. — Dober poznavalec in častilec škofa Barage nam je prikazal svetniški lik našega velikega misijonarja v zelo posrečenih podobah. Naj bi drobna knjižica pripomogla do čim večjega zaupanja nas vseh do velikega škofa.
Vilko Fajdiga: Božji otroci. Knjiga za duhovno obnovo. Založilo škofijsko vodstvo Marijinih družb. — Knjiga zlate vsebine, primerna preprostemu in izobražencu. Priporočamo.
Dr. Ivan Ahčin: Komunizem, največja nevarnost naše dobe. 1939. Založila ZFO. Cena 10 oz. 18 din. — V knjigi je komunizem prikazan v svojih osnovah, v svojih namenih in v sredstvih, ki se jih za dosego svojih ciljev poslužuje. Navaja pa tudi pripomočke zoper komunizem, ki so: edin-stvo in sloga v katoliških vrstah, obnova krščanskega življenja, pravičnost in krščanska ljubezen. — Knjigo vsakomur toplo priporočamo.
Janez Pivek: Govori za šolsko mladino. 1938. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — To je prva slovenska tovrstna zbirka govorov. Govori so dobro sestavljeni in porabni zlasti za katehete. — Priporočamo.
Palmira Melesi-Fanti: Pavlina Jaricot. Osnovateljica Družbo za širenje vjere (DŠV). Izdala Misijonska pisarna v Zagrebu. — Knjigo, ki je izšla v hrvatskem jeziku za 75-letnico smrti P. Jaricot, toplo priporočamo.
Janez Ev. Kalan:	Bog	med	nami. Obiskovanje in premišljevanje
v presv. Zakramentu pričujočega Boga. 2. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. 408 strani. Cena 44 din. — Tu so zbrane najlepše molitve o Najsvetejšem; misli globoke, jezik pesniški. — Priporočamo.
Splošni pregled dravske banovine. Knjiga, ki je bila izdana glede na veliko potrebo po novem krajevnem repertoriju, bo dober pripomoček za vse javne urade zaradi podatkov, ki drugod niso objavljeni. Obsega 260 strani velikega formata. Naroča se pri ekonomatu kr. banske uprave v Ljubljani.
Vestnik »Dejanja sv. detinstva Jezusovega«. Poročilo slovenskim deležnikom in deležnicam za 1. 1939 sestavil A. Čadež. Letnik 60. Zanimivim člankom sledi seznam prispevkov.
Indijska knjižnica zv. št. 17: Brat Lenart Čimer D. J., apostol Katkarov v indijskih pragozdih. Spisal Henrik Sierp D. J., poslovenil Danilo Perkan. — Priporočamo.
Knjižice salezijanske družbe: štev. 147: Sv. Angela; štev. 148: Otroci božji; štev. 149: Papež Pij XII. — Priporočamo.
21.
Konkurzni razpis.
Z okrožnico škof. ordinariata v Ljubljani z dne 12. januarja 1940, št. 254, je bila z rokom do 29. februarja 1940 razpisana župnija Ribnica na Dolenjskem, z okrožnico z dne 1. februarja 1940, št. 676, in z rokom do 15. marca 1940 pa župnija Št. Rupert pri Mokronogu, stoječa pod patronstvom novomeškega kolegiatnega kapitlja.
22.
V'
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Ponovno so bili imenovani za papeške tajne komornike (Camerarii secreti supranumerarii) od papeža Pija XII.: msgr. dr. Ciril Ažman, msgr. Josip I) o s t a 1, msgr. Stanko P r e m r I , msgr. Viktor Steska, msgr. Rihard Zajc in msgr. Valentin Zupančič.
Imenovan je bil za profesorja novoustanovljene Glasbene akademije v Ljubljani msgr. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora itd. v Ljubljani.
Imenovana sta bila za dekanijska upravitelja: Stanislav Skvarča, župni upravitelj v Kočevju, za dekanijo Kočevje, in Jakob Ramovš, župnik v Vel. Laščah, za dekanijo Ribnica.
Podeljeni sta bili župniji: Kočevje Petru Flajniku, župniku v Št. Rupertu, in Trnovo v Ljubljani Ivanu Vindišarju, stolnemu vikarju v Ljubljani.
Postavljen je bil za stalnega veroučitelja srednjih šol dr. Marijan Dokler, doslej honorarni veroučitelj teh šol v Ljubljani.
Imenovani so bili za župne upravitelje: Ludovik Zajec, kaplan v Ribnici, za Ribnico; Jožef Geoheli, kaplan v Toplicah, za Zaplano; Alojzij Škerlj za Javor pod Ljubljano, in Anton Miklavčič, žup. upravitelj na Vinici, za soupravitelja župnije Sinji vrh.
V	kler ljubljanske škofije je bil sprejet duhovnik Alojzij Škerlj, Soc. Sal.
Umrla sta: Anton Skubic, župnik in dekan v Ribnici, dne 5. januarja 1940, v starosti 64 let, in Nikolaj Žugelj, vp. župnik tržaško-koprske škofije, v Ljubljani dne 15. januarja 1940, v starosti 75 let. — Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 15. februarja 1940.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
škof. kancler
Natečaj za konzultorsko mesto v Uelgradu. Nadškofijski ordinariat v Belgradu je z dopisom z dne 15. februarja 1940, št. 307, prosil škofijski ordinariat ljubljanski za objavo sledečega razpisa: »Ker je postalo vakantno eno mesto konzultorja, razpisujem za to službo natečaj do 30. marca 1940. Kompetenti naj prilože po predpisu kolkovani prošnji (T. št. 1) »curriculum vitae« in sledeče dokumente: 1. krstni list, 2. maturitetno spričevalo, 3. teološko diplomo (ali ekvivalentno svedočbo o fakultetni spremi); vse v originalu ali overovljenem prepisu. Kompetenti izven belgrajske nadškofije oz. banatske administrature morajo predložiti tudi 4. soglasje in priporočilo svojega ordinarija. Caeteris paribus imajo prednost kandidati z doktoratom iz teologije ali cerkvenega prava. Prejemki konzultorja so isti kot oni, ki jih predvideva državni proračun za kanonike. V ostalem veljajo za konzultorsko službo kan. 423—428. — Kandidat, ki bo imenovan na podlagi kan. 426, § 3, bo predložil ordinariatu takoj tudi dokumente, ki jih zahteva Zakon o uradnikih, § 3; ti so: 5. svedočba o državljanstvu, 6. nravstveno spričevalo, 7. potrdilo, da prosilec ni bil obsojen na izgubo državljanskih pravic, 8. potrdilo, da ni pod skrbstvom, 9. potrdilo vojaškega okrožja o ureditvi vojaške dolžnosti (oz. potrdilo, da plača vojnico), 10. potrdilo pristojnega ordinariata o dosedanjem službovanju. — Dr. Josip Ujčič, nadškof belgrajski.«
Vsebina: 5. Zahvala za Petrov novčič. — 6. Duhovnikom za 1. 1940. — 7. Kanonična vizitacija in birmovanje v 1. 1940. — 8. Pastoralne konference 1. 1940. — 9. Izpiti duhovnikov v sm. kan. 130. — 10. Novomašniki 1. 1940. — 11. Molitve za mir. — 12. Obletnica papeža Pija XII. — 13. Treznostni teden. — 14. Zborovanje duhovnikov. — 15. Društvo »Družina«. — 16. Cerkvence ali cerkveni parti. — 17. Cerkveni kolki. —■ 18. Duhovne vaje v 1. 1939. — 19. Razne objave. — 20. Slovstvo. — 21. Konkurzni razpis. 22. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrali). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).
Škofijski ordinariat v Ljubljani
ima v zalogi sledeče knjige in tiskovine:
Cena	Din
Krščanski nauk za prvence s slikami. Kratke zgodbe sv. pisma za prvi dve	šol.	leti	22—
Katoliški katekizem. Nauk in molitve..............................................16-—
Janko Mlakar: Katoliški verouk za četrti razred srednjih in meščanskih	šol	.	.	20.—
Dr. Gr. Pečjak: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga:
Resnice katoliške vere.................................................... 36.—
Dr. Ali Levičnik: Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje šole..................24.—
Podrobni učni in vzgojni načrt za osnovne in meščanske šole.......................20.—
Katelieze za prvence. Priprava za prvo spoved, sv. obhajilo in birmo..............10.—
Vital Vodušek: Sv. birma (primerno darilo birmancem).................................. 2.—
Dr. Gr. Pečjak: Molitvenik »Večno življenje« v raznih vezavah: ä Din 20.—,
26.—, 30,— in....................................................56 —
„	„	Sv. maša, ponatis iz »Večnega življenja«, slov.-latinsko besedilo	1.25
„	„	Sv. maša in pesmi, broš. Din 2.50, 5.— in........................ 9.—
„	„	Molitvenik »1‘ri Jezusu« v raznih vezavah: ä Din	9.—,	10.—,
15.—, 16.—, 26.— in...................................................  44.—
„	„	Sv. maša iz molitvenika »Pri Jezusu«, brez ovoja	Din	—.50,
z ovojem................................................................ 1-—
„	„	Molitve za šolsko mladino, broš................................. 1.50
Dr. Iv. Vrečar: Molitvenik: Kristus kraljuj! (dijaški molitvenik) v raznih vezavah:
ä Din 38.—, 44.—, 50.— in..........................................................66.—
Sv. pismo,	novega	zakona,	I.	del	Evangeliji in Apostolska dela.................
„	„	„	„	II.	„	Apostolski listi in razodetje, broš.	Din 8.—,
vez................................................12.—
„	„	„	„	I/II.	„	skupaj v platno vez................................22.—
„	„ I/II. „	„ v usnje „	 48,—
Cerkveni molitvenik, veliki format po Din 100.— in......................................120.—
»	„ mali „	„	„	40.—, 44,— in............................68.—
Rimski obrednik v slovenski izdaji po Din 160.— in.................................... 220.—
Pogrebni obrednik v slovenski izdaji po Din 23.— in......................................25.—
Zbirka sv. obredov v lavant, in ljublj. škofiji po Din 100,— in.........................150,—
Obrednik za procesijo sv. R. T. (Slovesni obhod)...................................... 240.—
Škofijski list (ljubljanski), posamezna številka......................................... 4.—
Kazalo škofijskemu listu od leta 1863—1914 ........................................... 8.—
Sematizem ljubljanske nadškofije iz leta 1788 .......................................... 20.—
Dr. A. B. Jeglič: Psalmi et Cantica v 7 zvez. in kaz., posamezni zvez. po Din 4.—,
skup. broš..............................................................20.—
„	„	„	Synopses Psalmorum et Cant. Breviarii...................._............... 2.—
„	„	„	Navodilo za upravo cerkvenega in nadarb. premoženja ....	6.—
„	„	„	Pouk kršž. staršem (Bleiweis)............................................ 6.—
„	„	„	Staršem pouk o vzgoji................................................. 6 —
„	„	„	Mladeničem, I. zvezek Obramba	vere............................... 6.—
„	„	„	„ II. „ Življenje	po veri............................. 6,—
Apendix ad Synodum 1903 .................................................................1°-—
Synodus Dioeccsana Labacensis II. 1908...................................................10.—
Instructio Pastoralis 1915...............................................................10.—
Potek in sklepi III. ljubljanske sinode 1924 ......................................... 20.—
Didon—Bohinjec: Jezus Kristus, trije zvezski skupaj......................................15.—
Dr. Cramer: Apostolski dušni pastir, broš.............................................15.—
Dr. Bertrin: Kritična razprava o lurškili čudežih..................................... 5.—
Red za cerkvene sedeže................................................................
O organistu in Cerkveniku............................................................. 1-—
Zgodovina župnije Besnica pri Kranju..................................................20.—
„	„ Slavina.............................................................20.—
„	„ Št. Rupert (vezana Din 40.—), broš. .	....................32.—
Wolf-Cigale: Nemško-slovcnski slovar (1860), 2 zvezka, broš..............................60.—
Wolf-Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar (1894/95), 2 zvezka, broš. ...... 400.—
Slika sv. Družine, primerna za članice, vpisane v bratovščino sv. Družine, po
Din 2.— in po................................................................... 3.—
Sprejemnica v bratovščino sv. Družine.................................................—-50
Za vse tu navedene knjige od 1—19 dobe knjigarnarji 25% popusta, gg. katehetje pa pri vsakih naročenih 5 izvodih 1 izvod zastonj za ubožne učence. Poštnina v teh zneskih ni vračunana in se mora posebej plačati.