URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO V 22. marec 1960 ŠT. 9 VSEBINA Z OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE ERI JELŠAH 76. Odlok o družbenem planu občim- Šmarje pri Jelšah za leto 11960. 77. Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960. 78. Odlok o občinskih taksah. 79. Odlok o posebnem krajevnem prispevku za popravilo cest IV. reda na območju Krajevnega odbora Kozje. 80. Odlok o turističnem skladu občine Šmarje pri Jelšah. 81. Odlok o določitvi roka, v katerem lahko kmetijska organizacija vzame v zakup kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina in o nnjvišjem znesku zakupnine za kmetijska zemljišču, ki so državljanska lastnina. 82. Odlok o začasnem financiranju potreb občine Šmarje pri Jelšah v letu 1960. 81. Odlok o spremembi odloku o vodovodnem redu. 84. Odlok o dnevnicah, nadomestila za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odboru Šmarje pri Jelšah, njegovih zavodov in organizacij. 85. Odločba o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah. 86. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Komunalna upravne v Šmarju pri Jelšah. 87. Sklep o preimenovanju Osnovne šole Sv. Emu v Osnovno šolo Sodna vas. 88. Sklep o prenosu opravljanja posameznih stanovanjskih zadev v pristojnost stanovanjskih skupnos-t-i v Rogaški Slatini, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in Kozjem. 89. Sklep o pooblastitvi predstojnikov temeljnih upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organu za odločanje v upravnih stvareh iz določene \ rste zadev. 76. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 24. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel ODLOK a družbenem planu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960. 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah aa leto 1960, ki se glasi: PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 „ I. poglavje TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 Družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960 je sestavljen na osnovi gospodarsko-političnih smernic, ki izhajajo iz petletnega perspektivnega načrta razvoja gospodarstva celjskega okraja in osnovnih napotkov družbenega plana OLO Celje za leto 1960, upoštevajoč dosedanje uspehe v gospodarstvu na območju občine, opiraje se predvsem na rezultate, dosežene v letu 1959. Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja občine Šmarje pri Jelšah v letu 1960 so naslednje: Povečati je treba obseg proizvodnje in storitev na vseh -področjih gospodarstva ter izboljšati kvaliteto proizvodov in uslužnostnih dejavnosti. S tem v zvezi bo v -posameznih gospodarskih panogah ukrepati predvsem v smislu tehle najvažnejših splošnih navodil: 1. V industriji se mora v okviru sedanjih kapacitet odnosno kapacitet, ki bi bile v tem letu pridobljene, povečati fizični obseg proizvodnje do maksimalne meje. Pri tem je izkoristiti vse notranje rezerve podjetij in v celoti preiti na nagrajevanje po enoti proizvoda ter s tem zvišati delovno storilnost vseh zaposlenih. Večanje proizvodnje ni več dopustno reševati z vzporednim večanjem delovne sile. 2. V kmetijstvu kot glavni proizvodni panogi občine bo proizvodnjo stopnjevati na osnovi znatno povečanega sodelovanja v kooperaciji, ki bo zajela že okrog 15 % vseh obdelovalnih površin. Razen večje proizvodnje, ki bo s kooperacijo dosežena v poljedelstvu, je vse sile zastaviti za hitrejši razvoj živinoreje ter s tem zagotoviti boljšo preskrbo prebivalstva občine in ustvariti večje tržne presežke. Organizacijsko in gospodarsko je krepiti kmetijske zadruge in družbeno kmetijsko gospodarstvo. Kmetijske zadruge naj v tem letu preidejo na lastno živinorejsko proizvodnjo na odkupljenih, dodeljenih ali v zakup vzetih zemljiščih. 3. Gradbeništvo mora svojo dejavnost v tem letu bistveno izboljšati. Zaposliti je več kvalificirane delovne sile na račun nekvalificirane, brezpogojno uvesti normiranje del, skrbeti za boljšo organizacijo dela in racionalno izkoriščanje gradbenega materiala. Navedeni ukrepi bodo nujno dovedli do znatnega povečanja delovne storilnosti. 4. Trgovini je posvetiti večjo pozornost pri njenih naporih za modernizacijo trgovinskih lokalov ter razširitev prodajnega omrežja. Hkrati je delati na tem, da bodo tržne razmere v tem letu dosegle čim večjo stabilnost -zlasti še pri oskrbovanju s kmetijskimi pridelki. 5. V gostinstvu bo v tem letu posvetiti osnovno skrb povečanju gostinskih kapacitet in rekonstrukciji obstoječih objektov v smislu potrjenega programa razvoja -zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini ter razvoju ostalih gostinskih obratov. 6. V obrti je z ustvarjanjem novih obrtnih delavnic in servisov okrepiti družbeni sektor. V celoti se mora izvesti nagrajevanje po učinku dela odnosno po enoti proizvoda. Razpoložljiva investicijska sredstva iz občinskega investicijskega sklada ter prosta sredstva skladov gospodarskih organizacij je vlagati v objekte, ki bodo zagotovili družbeno koristnost v najkrajšem roku. Pri razporejanju investicij je upoštevati v enaki meri gospodarske kot tudi negospodarske investicije. Z namenom smotrneje izkoriščati sredstva gospodarskih organizacij v investicijske naložbe, je nujno učinkoviteje pristopiti k združevanju teh sredstev. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Gibanje družbenega brutoproizvoda in narodnega dohodka v družbenem sektorju gospodarstva po letih prikazuje naslednja razpredelnica: Vrednost v 000.000 din Ocena Plan 1956 1957 1958 1959 1960 Družb, bruto proizvod 1.190 Narodni dohodek 586 1.728 806 1.797 840 2.247 1.035 2.653 1.183 Indeksi: 1957 1958 1959 1960 1956 1957 1958 1959 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 145,2 137,5 104,0 104,2 125.1 123.2 118,1 114,3 Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka nasproti predvidevanjem petletnega perspektivnega plana v milijonih din in v indeksih je naslednje: Persp. plan 1956 1961 1957 1956 1958 1956 1959 1956 1960 1956 1961 1956 Družbeni bruto proizvod 1.190 2.035 145,2 151,0 188,8 223,0 172,0 Narodni dohodek 586 806 137,5 143,3 176,6 202,0 162,0 Iz slednje razpredelnice izhaja, da so bile obvez- nosti do petletnega perspektivnega načrta dosežene in presežene že z realizacijo v, letu 1959. Nadpovprečni porast družbenega bruto proizvoda in' narodnega dohodka je bil omogočen z znatno večjo proizvodnjo v vseh gospodarskih panogah ter drugimi ukrepi in pogoji, katerih obrazložitev je razvidna iz družbenih planov za leto 1959 in 1960. III. poglavje INVESTICIJE Investicije, ki bodo vložene v letu 1960 na območju občine, bodo vplivale na smotrnejši in hitrejši razvoj vseh gospodarskih panog ter nadaljnjo izgradnjo objektov družbenega standarda. Računamo, da bodo skupna investicijska sredstva v tem letu znašala predvidoma 584,428.000 din. Delitev na gospodarske in negospodarske investicije je naslednja: v 000 din Struktura Gospodarske investicije 281.171 48,1 Negospodarske investicije________303.257_______51,9 Investicije skupaj 584.428 100,0 Primerjava med planom in oceno realizacije investicijskega Vlaganja v 'letu 1959 in programom za leto 1960 je takale: Plan 1959 Ocena 1959 Indeks im Indeks Gospodarske investicije 449.380 396.526 88,2 281.171 70,9 N egospodar ske investicije 344.626 346.574 100,6 303,257 87,5 Skupaj investicije 794.006 743.100 94,0 584.428 78,4 Od skupnega zneska investicijskih sredstev v letu 1960 bo struktura po gospodarskih panogah in Objektih družbenega standarda (negospodarske investicije) pred- Vidoma naslednja: v 000 din Struktura Industrija 28.000 4,8 Kmetijstvo 134.599 23,0 Gozdarstvo 28.000 4,8 Gradbeništvo . 3.760 0,6 Trgovina 14.096 2,4 Gostinstvo 33.194 5,7 Obrt 39.522 6,5 Negospodarske investicije 303.257 51,9 Investicije skupaj 584.428 100,0 Po posameznih gospodarskih panogah bodo predvidena sredstva uporabljena takole: Investicijsko vlaganje v industriji v višini 28,000.000 din bo pospešilo zamenjavo dotrajane odnosno nabavo nove opreme v obeh .industrijskih podjetjih v občini. V kmetijstvo vložena sredstva v višini 134,599.000 din bodo odigrala važno vlogo pri krepitvi kmetijskih zadrugi, iSlužila bodo za gradnje novih hlevov in adaptacije obstoječih, za dograditev odkupnih skladišč in strojnih lop, za gradnjo mlekarne, za nabavo strojne in druge kmetijske opreme, za razširitev nasadov jagodičevja ter za nadaljevanje melioracijskih in regulacijskih del. V gradbeništvu bo za najnujnejše potrebe nabavljeno nekaj gradbenih strojev v znesku 3,760.000 din. Gozdarstvo bo za gradnjo gozdnih komunikacij v zaprte in neizkoriščene gozdne predele investiralo 28,000.000 din. V trgovini bodo vložene investicije v višini 14.096.000 din uporabljene predvsem za modernizacijo obstoječih trgovskih lokalov in nabavo trgovske opreme. Gostinstvo bo .predvidena sredstva 33,194.000 din vložilo za izboljšanje gostinskih kapacitet v Rogaški Slatini in adaptacije drugih gostinskih Obratov na območju občine. Obrti namenjene investicije v višini 39,522.000 dia se bodo uporabile za dovršitev oziroma za rekonstrukcije obstoječih poslovnih prostorov in za nabavo raznovrstne opreme. Negospodarske investicije, ki so predvidene z vsoto 303.257.000 din, se bodo namensko trošile takole: v 000 din struktura v % Stanovanjska izgradnja 132.664 43,8 Komunalna dejavnost 68.665 22,7 Šolstvo 22.100 7,2 Zdravstvo 79.828 26,3 Skupaj 303.257 100,0 Občinski investicijski in cestni sklad ter sklad za zidanje stanovanjskih hiš, kakor tudi koriščenje teh skladov je razvidno iz prilog v dokumentaciji, odnosno v poglavju »Osebna potrošnja in družbeni standard«. Z namenom uresničiti osnovne naloge v investicijski dejavnosti v tem letu, moramo skrbeti in paziti zlasti na to, da bomo razpoložljiva sredstva razporedili v take namene, kjer bo zagotovljeno najhitrejše povečanje proizvodne zmogljivosti in doseženi vidni rezultati v dvigu družbenega standarda prebivalstva. Vsi investitorji, to je gospodarske organizacije, občina i» ostali morajo intenzivneje spremljati .razvoj investicijskih del tako v pogledu smotrnosti uporabe vloženih sredstev, 'kakor tudi v pogledu pravočasne dovršitve objektov. Za učinkovitejšo izvedbo predvidenih investicijskih del v vseh gospodarskih panogah bo občin- ski ljudski odbor v sodelovanju z ustreznimi zbornicami in ostalimi gospodarskimi organizacijami pripravil predloge o združevanju investicijskih sredstev. Za izdelavo investicij sikih programov, glavnih in idejnih projektov se morajo investitorji v cilju koordinacije in načrtnega usmerjanja s tem planom predvidenih investicij brezpogojno posluževati projektantskih organizacij, ki so za ta dela pooblaščena. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Naraščanju števila zaposlenih in vprašanju delovne storilnosti v preteklih letih ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Sele v letu 1959 je z delno uvedbo nagrajevanja po učinku uspelo delovno storilnost nasproti letu 1958 znatno izboljšati, naraščanje delovne sile pa omejiti. V letu 1960 se bo ob povečanju družbenega bruto proizvoda za 18,1 % povečalo skupno število zaposlenih le za 4,6 %. Navedeni porast delovne sile se nanaša v industriji in obrti na povečanje proizvodnih kapacitet, v trgovini pa predvsem na prehod zaposlenih iz kmetijske dejavnosti v trgovsko (trg. poslov. KZ), medtem ko bo v gostinstvu in gradbeništvu število zaposlenih za nekaj odstotkov manjše od lanskoletnega stanja. V kmetijstvu predvideno povečanj e znaša samo 1 odstotek, pri čemer je važno upoštevati spremenjeno strukturo zaposlenih med KZ in KG. Iz navedenega opisa in dokumentacijskih prilog izhaja, da bo v tem letu delovno storilnost možno povišati za 13,5 %, če bomo izvršili zlasti naslednje naloge in ukrepe: Vprašanje zaposlovanja in delovne storilnosti ni samo stvar organov delavskega upravljanja gospodarskih organizacij in zavodov, ampak mora v bodoče biti ta skrb poverjena v mnogo večji meri tudi občinskemu ljudskemu odboru (predvsem Zboru proizvajalcev) ter vsem družbenim in političnim organizacijam. Vse gospodarske organizacije, ki doslej še niso uvedle sistema nagrajevanja po učinku dela oziroma po enoti proizvoda, naj takoj pristopijo k sestavi ustreznih tarifnih pravilnikov, medtem ko jih naj ostala podjetja čimbolj izpopolnijo. Dosledno je izvajati načelo nagrajevanja po doseženem učinku pri delu in gospodarskem uspehu celotne gospodarske organizacije. Z zveznimi predpisi, ki v tem letu zagotavljajo povečanje posebnega deleža na dohodku gospodarskih organizacij, bo omogočeno, da se ta prvenstveno izkoristi za izboljšanje sistema nagrajevanja. V okviru celotnih osebnih dohodkov zaposlenih naj se povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženega učinka. Gospodarske organizacije morajo stalno izboljševati delovne in ostale pogoje zaposlenih, pri čemer je dosledno upoštevati higiensko tehnične predpise, kar bo zmanjšalo število nezgod in izostankov od dela. Ukreniti je tudi vse potrebne ukrepe za povečanje delovne discipline. Sredstva sklada za 'kadre naj gospodarske organizacije uporabljajo za izobraževanje delavcev na delovnih mestih na podlagi izdelanega programa, -ker bo višja raven splošne in strokovne izobrazbe neposredno vplivala na povečanje delovne storilnosti. Za gospodarske organizacije, ki same ne zmorejo osnovati centrov za strokovno izpopolnjevanj e delavcev na delovnih mestih, naj se organizirajo taki centri za širša območja. Z večanjem delovne storilnosti bo torej v bodoče neposredno odvisna osebna potrošnja in dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. Delavski sveti podjetij, pristojni organi občinskega ljudskega odbora ter ostale družbene organizacije morajo stalno spremljati gibanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti v vseh gospodarskih organizacijah Po smernicah tega družbenega plana. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD V letu 1960 je predvideno nadaljnje večanje osebnih dohodkov na podlagi porasta proizvodnje, povečanega števila zaposlenih in večje delovne storilnosti, v zasebnem sektorju kmetijstva pa zaradi večjih tržnih presežkov, ki bodo v tem letu doseženi. Od povečanja osebnih dohodkov bo torej neposredno odvisen tudi obseg osebne potrošnje. Razvoj osebne potrošnje pa bo letos v mnogočem za visel še od dobro organizirane preskrbe večjih središč s kmetijskimi pridelki, od izboljšanja družbene prehrane ter ustanavljanja servisov v okviru stanovanjskih skupnosti. Občinski ljudski odbor mora preko svojih organov dosledneje izvajati kontrolo cen ter skrbeti za pravilno politiko lokalnih davčnih obveznosti, za komunalne storitve in usluge, kar bo zagotovilo stabilnejši razvoj osebne potrošnje, kakor tudi dvig družbenega standarda. Na povečanje družbenega standarda pa bodo predvsem vplivale negospodarske investicije ter investicije, ki bodo vložene v trgovino in gostinstvo. Posebna pozornost se bo v tem letu posvečala onim dejavnostim, ki bodo najbolj neposredno prispevale k izboljšanju splošnih življenjskih pogojev prebivalstva, to je stanovanjski in komunalni izgradnji, šolstvu in zdravstvu. V letu 1960 bodo sredstva, vložena v negospodarske investicije znašala predvidoma 303,257.000 din. Od navedene vsote bo občinski 'ljudski odbor s skladom za zidanje stanovanjskih hiš, cestnim skladom in proračunskim deležem udeležen s 101,954.000 din, medtem ko bo preostali znesek odpadel predvsem na sredstva gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov ter zasebnikov. 1. Stanovanjska izgradnja Za ublažitev pomanjkanja stanovanj, ki je razmeroma še vedno veliko, bo letos za stanovanjsko izgradnjo vloženih predvidoma 132,664.000 din. Iz občinskega stanovanjskega sklada je v ta namen določeno 62,079.000 din, ostala sredstva pa bodo vložile gospodarske organizacije, ustanove in zasebniki. Kljub večjim investicijam, ki so predvidene v tem letu, še ne bo mogoče povsem zadovoljivo rešiti stanovanjskega vprašanja. Skrbeti pa je v večji meri, da se bodo stanovanjski objekti hitreje dovrševali, obenem pa je treba gradnjo stanovanj prilagajati finančni zmogljivosti bodočih koristnikov. Računamo, da bo s pretežnim delom zgoraj navedenih sredstev t. j. s 109,144.000 diin možno začeti z novogradnjo naslednjih stanovanjskih objektov: 1. Steklarna v kooperaciji s Steklarsko šolo — 8 stanovanjski blok; 2. KG Šmarje v kooperaciji z ObLO Šmarje — 8 stanovanjski blok; 3. Splošno gradbeno podjetje v kooperaciji z ostalimi — 6 stanovanjski blok; 4. KZ Lesično, KZ Polje ob Sotli in KZ Imeno — 6 stanovanj; 5. Direkcija JŽ — 3 stanovanja; 6. Zasebni graditelji (delavci in uslužbenci) — 25 stanovanj. Preostala sredstva v višini 23,500.000 din bodo uporabljena za dograditev 12-stanovanjskega bloka v Šmarju ter za dog radii te v in popravila stanovanjskih hiš SLP. Z namenom pospešiti izvajanje smotrov stanovanjske reforme bo moral občinski ljudski odbor v bodoče posvetiti več pozornosti zlasti naslednjim vprašanjem: 1. Skrbeti bo moral za čimvečjo mobilizacijo lastnih sredstev zasebnih graditeljev; 2. Občinski stanovanjski sklad bo moral poslovati na načelu gospodarskega računa; 3. Trošenje družbenih sredstev se mora vršiti smotrneje, predvsem je stremeti za cenejšo gradnjo stanovanjskih objektov; 4. Ustanoviti je solidne in kadrovsko sposobne stanovanjske zadruge ter s tem preiti na koncentrirano gradnjo. Za ustvaritev pogojev za postopen prehod na industrijski način gradnje stanovanj bo občinski ljudski odbor sestavil petletni program stanovanjske graditve. 2. Komunalna izgradnja Za komunalno izgradnjo bo letos investiranih predvidoma 68,665.000 din, od katerih bo odpadlo na občinska sredstva 17,775.000 din, preostala sredstva pa se nanašajo na udeležbo gospodarskih organizacij, zavodov in zasebnikov. Z vloženimi sredstvi bo potreibno reševati vrsto problemov in izbrati najbolj nujne primere. a) Občinski cestni sklad, ki ga bo možno koristiti v tem letu, bo znašal predvidoma 4,875.000 din, razen tega pa je za vzdrževanje cest IV. reda iz proračuna zagotovljenih še nadaljnjih 1,200.000 din. Plan izdatkov je takle: 1. Poravnava obveznosti iz leta 1959 900.000 din 2. Gradnja ceste Virštanj 2,500.000 din 3. Nabava cevi in raznega materiala 275.000 din 4. Osebni izdatki cestarjem 1,200.000 din * 1 2 3 4 5. Vzdrževanje cest IV. reda______1,200.000 din Skupaj 6,075.000 din K investicijam za gradnjo cest bi lahko prišteli še nabavo drobilca gramoza ter vzdrževanje mladinske brigade pri .gradnji ceste Virštanj, kar je sicer zajeto v ostali komunalni dejavnosti. Za uspešnejšo in stalno obliko dela pri popravilu občinskih cest na področju bivših občin Šmarje in Kozje bo skrbeti novoustanovljeni Komunalni zavod s sedežem v Šmarju. Za cenejše izvajanje navedenih del bo nabavljen drobilec gramoza, ki bo letos angažiran že tudi na cesti Virštanj, katere gradnjo bodo prevzele mladinske brigade. Sredstva za vzdrževanje cest IV. reda v višini 1.200.000 din, ki bodo na razpolago iz občinskega proračuna, se bodo porazdelila na krajevne odbore po dolžini cest,, ki so na njih območju. Tudi za popravila teh cest je v čim več ji meri zainteresirati mladinske organizacije, ki lahko sredstva, dodeljena krajevnim odborom, trošijo za potrebe mladinskih aktivov, če s svojim delom na cestah ustvarijo enako protivrednost. b) Vodovod in kanalizacija Za najnujnejše napeljave in asanacije vodovodov ter napajališč in za kanalizacijo bo letos na razpolago predvidoma 3,200.000 din. Večina teh sredstev se bo črpala iz občinskega stanovanjskega sklada, znesek 300.000 din, ki je namenjen za asanaoijo vodovodov in napajališč, pa iz občinskega proračuna. Računa se, da bo iz navedenih sredstev možno zadostiti naslednjim potrebam: din 1. Gradnja vodovoda v Podsredi 1,000.000 2. Gradnja vodovodov pri šolah Olimje, Lemberg, Polje ob Sotli in Pristava 800.000 3. Asanacije vodovodov in napajališč 300.000 4. Kanalizacija v Rogatcu 700.000 __5. Kanalizacija v Šmarju ________________400.000 Skupaj 3,200.000 c) Elektrifikacija din Gradnja daljnovoda 10 KW Rogatec—Straža in za napajanje novega naselja v Rogatcu 1,500.000 Gradnja daljnovoda 10 kW Šmarje —Zadrže za izboljšanje napetosti in možnosti napajanja novega naselja v Šmarju Transformatorska postaja Šmarje— 900.000 Zadrže 100,4 kW Preureditev omrežja za 'kvalitet- 2,000.000 nejšo dobavo energije odjemalcem v: Rogaški Slatini 3,500.000 Ločendolu 1,500.000 Ratanski vasi 1,500.000 Križu pri Rogaški Slatini 1,500.000 Rogatcu 1,100.000 Preureditev omrežja zaradi gradnje nove transformatorske postaje Zadrže 3,000.000 Preureditev omrežja za novozgrajeno transformatorsko postajo v Tržišču 1,900.000 Obnova dotrajanih svetilk javne razsvetljave 500.000 Dograditev daljnovoda 10 kW in oprema transformatorske postaje v Polžanski gorci 3,000.000 Skupaj 21,900.000 Nadaljnjih 7,000.000 din bo za gradnjo transformatorske postaje prispevalo Zdravilišče Rogaška Slatina, medtem ko za prispevek režijskih odborov računamo na sredstva v višini 3,000.000 din. č) Urbanizem in servisi Za izdelavo urbanističnega načrta, ki bo urejal bodoči razvoj Rogaške Slatine se predvideva izdatek v višini 2,000.000 din iz sredstev občinskega proračuna. Pogoji, ki so nastali z dograditvijo stanovanjskih blokov v Rogaški Slatini ter predvideno gradnjo v tem letu, kakor tudi stalno večanje števila prebivalstva in potreb po raznovrstnih uslugah v večjih naseljih občine, nujno narekujejo ustanavljanje servisov, 'kateri bodo morali vse svoje sile zastaviti, da se bodo splošni življenjski pogoji prebivalstva v čimvečji meri izboljšali. V te namene bodo osnovani servisi v Rogaški Slatini, Šmarju in Kozju, denarna sredstva za nabavo najnujnejše opreme pa bodo prispevale gospodarske organizacije. V Rogaški Slatini bo za usluge hišnim svetom služil krojaški, čevljarski, brivski ter gradbeni servis, ki bo združeval še 'vodovodno, 'ključavničarsko in elektroinštalatersko dejavnost. Predvideva se tudi ustanovitev pralnice in likalnice, vendar ustreznih prostorov še ni na razpolago. Prebivalcem Rogatca se priporoča posluževanje servisov v Rogaški Slatini, dokler tam še ni pogojev za njih delovanje. V Šmarju bo nujno osnovati otroški vrtec z namenom razbremeniti žene matere, ki so v delovnem razmerju. Predvideva se tudi ustanovitev krpalnice in gradnja sodobnega gospodinjskega servisa (pralnica, likalnica, kopalnica z 12 tuši in slično), vendar zaradi široke zasnovanosti, predvsem pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem letu gradnja ne bo mogla biti docela realizirana. Za elektrifikacijo bo na območju občine v tem letu investirano predvidoma 31,900.000 din. Od navedenega zneska bo Elektro Celje vložil 21,900.000 din v naslednje svrhe: 'V Kozju bo ustanovljen gradbeni servis, ki bo hkrati vršil še usluge vodovodne, kleparske in ključavničarske stroke. Delovati bo pričelo tudi javno kopališče s 4 tuši. d) Ostala komunalna dejavnost Ostati komunalni dejavnosti je iz občinskega .proračuna namenjenih 6,500.000 din. Navedena sredstva bodo uporabljena predvidoma takole: din 1. Vzdrževanje komunalnih objektov in razsvetljava v Rogaški Slatini 3,000.000 2. Javna razsvetljava na območju občine 1,000.000 3. Nabava drobilca gramoza za vzdrževanje cest IV. reda 1,100.000 4. Vzdrževanje brigade pri gradnji ceste Vi-rštainj 1,100.000 5. Ureditev mrtvašnic 300.000 Skupaj 6,500.000 Od večjih del, za katere pa finančna sredstva še niso zagotovljena, velja omeniti nadaljevanje gradnje športnega plavalnega bazena v Šmarju. Do sedaj je bil izvršen izkop okrog 600 m3 zemlje in dobavljeno okrog 300 m" gramoza. Turističnemu društvu, še posebej pa SZDL, ki je gradnjo prevzela, se naroča, da letos aktivneje zainteresira vse gospodarske in družbene organizacije za čimvečjo materialno podporo, mladinske aktive pa za večjo udeležbo pri prostovoljnem delu. e) Šolstvo in kultura Za potrebe šolstva bo iv tem letu vloženo 22,100.000 din. Od tega bo znašala vrnitev posojila za dograditev osemletke v Rogaški Slatini 12,100.000 din, 10,000.000 din pa je predvideno za novo gradnjo šole v Lesičnem ter ureditev nove učilnice v Kostrivnici. Letos bo urejena še kultumoprosvetna dvorana v Pristavi. H gradnji take dvorane se namerava pristopiti tudi v Rogaški Slatini. Sredstva v te namene bodo zbrana od prispevkov raznih organizacij. t) Zdravstvo V zdravstvo bo predvidoma investiranih 79,828.000 din. Največ finančnih sredstev namerava vložiti Zdravilišče Rogaška Slatina za izboljšanje njene celotne dejavnosti. Predvideva se dokončna ureditev polnilnih naprav za mineralno vedo, ureditev jedilnice s pripadajočo opremo, nabava raznovrstne potrebne opreme v ostalih zdraviliških objektih, adaptacija Zagrebškega doma ter izdelava raznih načrtov za bodoči razvoj zdravilišča. Vse te investicije bodo znesle okrog 76,000.000 din. Zdravstvene postaje na območju občine bodo za izpopolnitev inštrumentarija in druge nujne potrebe pri 'Obnovi opreme iz lastnih Skladov vložile 3,828.000 din. Nujno bo adaptirati Zdravstveni dom v Rogaški Slatini, vendar za ta dela denarna sredstva še niso zagotovljena. Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskega prebivalstva stojijo pred zdravstvom težke naloge. Okoli 16.000 novih zavarovancev bo pomenilo veliko obremenitev za razmeroma majhne kapacitete zdravstvenih zavodov. Za uspešno opravljanje zdravstvenih storitev bo nujno potrebno sedanji strokovni kader pomnožiti z novim usposobljenim zdravstvenim osebjem. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje INDUSTRIJA Realizacija plana za leto 1959 V industrijski proizvodnji je bil v preteklem letu dosežen pomemben napredek s 'tem, da je predvideni plan proizvodnje bil 100 % dosežen. Plan za leto 1959 ter ocena realizacije sta razvidna iz naslednjega prikaza: Vrednost v 000 din Plan 1959 Ocena rčal. 1959 Indeks Družbeni bruto proizvod 909.400 909.431 100,0 Narodni dohodek 502.000 508.058 101,2 Povprečno število zaposlenih 908 891 98,1 Predvidene investicije 107,873.000 din so bile realizirane v višini 106,236.000 din, kar je 98,5 %. Plan za leto 1960 V letu 1960 je predvideno nadaljnje večanje proizvodnje tako v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, kot tudi v Lesno-industrijskem obratu Mestinje. Računamo, da bosta družbeni brutoproizvod in narodni dohodek pri navedenem številu zaposlenih porasla takole: Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1960 _J96° 1959 Družbeni bruto proizvod 909.431 1,082.000 119,0 Narodni dohodek 508.058 582.000 114,6 Povprečno število zaposlenih 891 975 109,4 Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ima z dograditvijo III. topline peči in predvideno postopno rekonstrukcijo obratov ugodne možnosti za nadaljnji raizvoj. V letu 1959 je bila proizvodnja planirana in dosežena v naslednjem razmerju: Gladko in brušeno steklo Plan 1959 Ocena 1959 Indeks v tonah 640 699 109,2 Bruto proizvodnja v 000 din 715.000 725.00 101,4 Nastala razlika med bruto In količinsko proiz- vodnjo izhaja deloma iz spremenjenega asortimenta stekla, deloma pa zaradi znižanja izvoznih koeficientov. ' . Od proizvedene količine znaša gladko steklo 618 ton in brušeno steklo 81 ton. V letu 1960 računamo s povečanjem količinske proizvodnje na 825 ton, kar je za 18 % več kot v preteklem letu. Na gladko steklo bo odpadlo 650 ton, na brušeno pa 175 ton. Razmerje med proizvodnjo gladkega in brušenega stekla bo znašalo 78,8 %: 21,2%, medtem ko je bilo to razmerje 88,4 %: 11,6 % v preteklem letu manj ugodno. Porast proizvodnje stekla za 18 % v letu 1960 temelji na povečanju proizvodne zmogljivosti, dosežene z zgraditvijo III. topilne peči. Z večanjem količinske odnosno bruto proizvodnje letos ne bo sorazmerno naraščal narodni dohodek zaradi podražitve nekaterih vrst osnovnega in pomožnega materiala (premog, pesek, gorivo, les in drugo), medtem ko zvišanje cen gotovih proizvodov ni predvideno. Povečala pa se bo delovna storilnost zaradi sorazmerno manjše zaposlitve novih delavcev. Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1960 Indeks Družbeni bruto proizvod 725.000 837.000 115,4 Narodni dohodek 450.000 510.000 113,3 Povprečno število zaposlenih 732 825 112,7 Razmerje med družbenim bruto proizvodom odnosno narodnim dohodkom in številom zaposlenih se bo verjetno lahko še nekoliko izboljšalo z boljšo notranjo organizacijo dela, predvsem pa s prehodom na nagrajevanje po enoti proizvoda. V preteklem letu se je nagrajevanje namreč vršilo še po učinku, času in premiranju. Uvedba nagrajevanja po enoti proizvoda je nujen ekonomski pojav, ki bo stimuliral zaposleno delovno silo in zagotovil še boljši finančni uspeh podjetja. Povprečno število zaposlenih, ki bo v tem letu poraslo za okrog 13 %, je nujno glede na povečano zmogljivost podjetja, ker se brušenje, pakiranje in še nekatera druga dela zaradi svojstvenosti izdelkov morajo vršiti ročno. Medtem ko je izvoz stekla v letu 1959 znašal približno 428 ton, kar je 7 ton pod planom, se v letu 1960 predvideva v višini 475 ton. Izvoz se bo povečal predvsem v Zapadno Nemčijo, Anglijo in Ameriko. Tehnična opremljenost tovarne, razen opreme, ki je bila nabavljena in montirana skupno z novo pečjo, je v glavnem zastarela in potrebna postopne obnove. Rekonstrukcija v podjetju, ki se je pričela v letu 1959, bo zaključena leta 1962. Letos bo steklarna iz lastnih sredstev nadomestila nekaj iztrošene opreme, verjetno pa bo pristopila še h gradnji IV. topilne peči manjšega obsega (3 lonci). Ena obstoječih peči bo zaradi predvidenega remonta začasno prenehala obratovati. Ozka grla v proizvodnji, ki jih povzročajo predvsem groba brusilnica, žgalnica robov in pretesna skladišča gotovih izdelkov, bo postopoma treba premostiti. V preteklem letu je podjetje z izgradnjo dveh stanovanjskih blokov z 22 stanovanji znatno omililo stanovanjsko krizo. Tudi v letu 1960 je predvidena gradnja enega 8-stanovanj skega bloka, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa iz sredstev občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Tudi za druge potrebe družbenega standarda bo Steklarna prispevala del prostih sredstev. Lesna industrija Mestinje se od 1. 1. 1960 dalje nahaja v kooperaciji z Lesno industrijo »Bohor« v Šentjurju. Bruto proizvodnja v preteklem letu se je močno približala postavljenemu planu, medtem ko količinski plan ni bU dosežen. Plan 1959 Ocena Indeks Vrsta proizvoda 1959 real. a) žagan les listavcev m2 2,450 1,840 75,5 b) žagan les iglavcev v m” 250 207 82,8 c) šolsko pohištvo v kom. 18.000 17.013 94,5 Odstopanje od planskih obveznosti pri žagarskih storitvah je povzročil nepredvideni remont polnojar-menika, zaradi česar je žagarski obrat za dva meseca moral delo prekiniti. Obrat mizama je finančno svoj plan realiziral, količinsko pa ga ni dosegel zaradi izdelave večjih komadov šolskega pohištva (omare in kombinirane omare, katedri in slično), ki predstavljajo mnogo večjo vrednost kot povprečno komadi, ki so bili v planu zajeti. V letu 1960 računamo, da bo vrednost proizvodnje porasla skoraj za 40 % nasproti oceni za preteklo Leto. Predvideno povečanje se nanaša predvsem na povečanje žagarskih storitev, medtem ko v mizami ne bo mogoče doseči bistvenega povečanja proizvodnje. Količinski plan za leto je naslednji: Vrsta proizvoda Ocena 1959 Plan 1960 Indeks 1960 žagan les iglavcev in listavcev v m1 šolsko pohištvo v komadih 2.047 17.013 5.500 20.000 1959 268,7 117,5 Zvišanje družbenega bruto proizvoda narodnega dohodka in števila zaposlenih je razvidno iz naslednje tabele: Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1960 Indeks Družbeni bruto proizvod 175.500 245.000 1959 1960 139,6 Narodni dohodek 51.048 72.000 143,0 Povprečno štev. zaposlenih 139 150 107,9 Navedeno povečanje plana bo doseženo samo če bo dovolj nih količin hlodovine. Predvsem bo skrbeti, da bo bukova hlodovina pravočasno, to je že v novembru in decembru dotekala na skladišče, istočasno pa mora trgovinska zbornica zagotoviti manjkajoče, s planom bistveno povečane količine hlodovine iglavcev ter ostalih Listavcev. Pri šoLskem pohištvu ne bo več možno bistveno povečati obsega proizvodnje zaradi tesnih prostorov mizarne ter manjkajočega skladišča končnih izdelkov. Resen problem v tem predelovalnem obratu, ki delno zavira proizvodnjo, je tudi občutno pomanjkanje vezanih plošč na tržišču. V letu 1959 so bile v podjetju uvedene norme, letos pa se bo prešlo na nagrajevanje po enoti proizvoda. Strojni park je zastarel in iztrošen, zaradi česar pogosto prihaja do zastojev pri delu. Za odstranitev vseh navedenih ovir, ki v znatni meri vplivajo na potek proizvodnje, se bo podjetje nujno moralo podati v rekonstrukcijo obratov. Predvsem bo zgraditi nov ali razširiti že stari obstoječi obrat finalnih proizvodov, ki naj bi bili v perspektivi glavna dejavnost podjetja. Ze sedaj pa je nujno urediti vprašanje skladišča izdelkov, ker se le-ti zaradi nepravočasnega odvoza kopičijo po mizami in bremenijo že itak pretesne prostore delavnic. Kambrus Rogatec je v drugi polovici leta 1959 prenehal z obratovanjem zaradi zdravju škodljivih posledic, ki jih pušča proizvodnja in uporaba naravnih brusnih kamnov (silikoza). Pretežni del delovne sile je zaposlil pri Splošnem gradbenem podjetju v Rogaški Slatini. Kozjanka Kozje se je začetkom leta 1959 vključila v proizvodnjo Mehanične tkalnice v Celju, zaradi česar s podatki o realizaciji in" podrobnem proizvodnem planu za leto 1960 ne razpolagamo. Proizvodnja od dosedanjih 300.000 m blaga se bo že v prihodnjem letu povečala predvidoma na 1,000.000 m, ker bo zgrajena nova hala v velikosti 1.200 m2, medtem 'ko se bo delovna sila povečala le za kaikih 25 %. Izgradnja nove hale je nujna dn utemeljena zaradi neprimerne zgradbe, v kateri sedaj proizvodnja poteka. Program investicijskih vlaganj v industriji za leto 1960 je prikazan v posebni tabeli. Predvidene investicije v letu 1960 V 000 din Industrijsko pod j. vfag^ja Skupa'j ^reltva | 5 LIP Mestinje stroj, oprema 3.000 3.000 — Steki. Rog. Slatina oprema 25.000 25.000 — Skupaj 28.000 28.000 - VII. poglavje KMETIJSTVO Realizacija plana za leto 1959 Kmetijska proizvodnja v lotu 1959 je močno zaostala za predvidevanji plana, s katerim smo računali na 22,8 % zvišanje nasproti letu 1958. Realizacija plana za leto 1959 je dosežena s 76,8 % in je po kmetijskih strokah razvidna iz naslednjega prikaza: Vrednost v 000 din Ocena real. 1959 Kmetijska stroka Plan 1959 Indeks 1. Poljedelstvo 1,015.202 728.988 71,8 a) žita 359.422 232.659 64,5 b) industr. rasti. 32.134 17.752 55,2 c) vrtnine 197.865 131.397 68,6 č) krmne rastline 188.091 112.436 59,8 d) travništvo 237.690 234.744 98,9 2. Sadjarstvo 77.403 54.546 70,5 3. Vinogradništvo 213.990 107.820 50,4 4. Živalska proizvodnja 1,287.606 1,111.464 87,9 5. Domača predelava 70.897 44.465 62,7 Skupaj 2,665.098 2,047.283 76,8 Primerjava po strokah poljedelstva in sektorjih lastništva je naslednja: Žita 127,4 123,1 — 127,5 Industrijske rastline 254,6 169,3 — 351,5 Vrtnine 142,0 142.0 Krmne rastline 157,6 137,9 — 158,0 Travništvo 79,0 82,1 — 78,9 Poljedelstvo skupaj 122,2 130,3 — 121,0 Razloge za tako znatno odstopanje realizacije od planirane proizvodnje je iskati delno v previsokem planiranju hektarskih donosov, delno pa v izredno neugodnih vremenskih razmerah, ki so vladale v preteklem letu, ter v drugih •okolnostih kot so n. pr. nedoseganje plana kooperacije, izpad površin določenih kultur, nezadostno izvajanje agrotehničnih ukrepov in slično. Družbena kmetijska gospodarstva so plan proizvodnje presegla za 11,8 %, predvsem na račun povečanja števila goveje živine. Investicije v kmetijstvu, predvidene z družbenim planom v znesku 205,169.000 din, so bile realizirane v višini 185,317.000 din, kar pomeni 90,3 %. Plan za leto 1960 Občina Šmarje je izrazito kmetijsko območje in se okrog 70 % prebivalstva bavi s kmetijsko proizvodnjo. To Svoj st vo bo obdržala tudi v bodoče, zato je kmetijski proizvodnji, ki jo danes še lahko smatramo za ekstenzivno, posvečati vedno večjo pozornost. Dosedanji rezultati v organizirani kmetijski proizvodnji, katera si sicer počasi, toda nezadržno utira svojo pot ter druge okolnosti (zakonski predpisi, večja razgledanost zasebnih proizvajalcev in slično) nam zagotavljajo, da se bo proizvodnja stopnjevala v vedno večjem obsegu. Računajoč s povprečno ugodnimi vremenskimi razmerami in znatnim povečanjem sodelovanja med zasebnimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami v obliki kompleksne kooperacije ter pospešenem razvoju kmetijskega gospodarstva, predvidevamo, da se bo obseg kmetijske proizvodnje v letu 1960 nasproti oceni za leto 1959 zvišal za 24,5 %. Po sektorjih lastništva računamo z naslednjim povečanjem: 1960 Vsi sektorji 124,5 Družbeni sektor (kmetijska gospodarstva) 157,8 Zasebni sektor in kooperacija 122,0 Zadružni sektor 300,0 Po strokah in sektorjih lastništva bo vrednost kmetijske proizvodnje v indeksih izražena takole: Indeks -1959 Vsi sektorji Družbeni sektor Zasebni sektor Zadružni sektor in koop. Poljedelstvo 122,2 130,3 — 121,0 Sadjarstvo 134,8 184,9 — 120,9 Vinogradništvo 193,5 101,4 — 197,8 Živalska proizvod. 117,3 190,4 300,0 111,4 Domača predelava 164,1 125,6 — 165,0 Skupaj 124,5 157,8 300,0 121,5 Proizvodno sodelovanje v letu 1960 bo predvidoma zajelo 2.794 ha obdelovalnih površin, katerih razdelitev bo kulturah je naslednja: _ M CTJ m ti -S 3 > H ^ O W a > .3-3 m P Ti rQ & S > >ii S S d .H .v 3 iii* d p,~B > Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmne rastline Travništvo in pašništvo Sadjarstvo Ribez 3.951 785 19,9 105 69 65,7 1,180 50 4,2 2.064 190 9,2 12.515 1.510 12,8 816 100 8,2 90 90 100,0 Predvidevamo, da bodo hektarski donosi posameznih najvažnejših kultur po sektorjih lastništva in v kooperaciji naslednji (v metrskih stotih): Družbeni Zasebni Kooperacija pšenica 40 12 38 ječmen 30 12 28 koruza — 27 50 hmelj 16 — 11 lan — — 22 krompir — 130 250 detelje 90 53 80 pitnik 600 420 600 travniki 60 24 52 sadovnjaki (na drevo v kg) 60 25 60 V organizirano proizvodnjo bodo letos pritegnjena tudi slabo obdelana zemljišča zasebnih proizvajalcev in zemljišča SLP. Računamo, da bodo kmetijske zadruge z nakupom oziroma zakupom pridobile okoli 250 ha obdelovalnih površin, katere bodo osnova za lastno proizvodnjo, ki bo uvedena v tem letu. Za dosego planiranega proizvodnega sodelovanja na površini 2.794 ha bo potrebno nenehno in pravilno tolmačenje prednosti proizvodnje v kooperaciji in hkrati odpravljati pomanjkljivosti, ki so se v preteklem letu dogajale (n. pr. ročna setev namesto strojna, nezadostno gnojenje, nepravilno in nepravočasno oranje, nekvalitetno seme in sl.). Nekatere kmetijske zadruge tudi niso imele zadostnega pregleda nad uspevanjem posevkov, kar bo letos nujno treba izboljšati. Za povečano proizvodnjo bodo potrebne večje količine umetnih gnojil. Računamo, da bo potrošnja umetnih gnojil nasproti lanskoletni porabi narasla za 72 %. 1959 1960 1960 1959 Umetna gnojila v tonah 1.535 2.643 172 S tem se 'bo v letošnjem letu potrošnja umetnih gnojil v zasebnem sektorju kmetijstva na 1 ha obdelovalne površine povečala za okoli 50 kg in bo znašala 120 kg/ha, medtem, ko bo na KG odpadlo ca. 800 kg/ha. Poljedelstvo V strukturi skupnih površin so v letu 1960 nasproti letu 1959 predvidene nekatere spremembe. Najvažnejše so naslednje: Kultura v ha 1959 1960 pšenica 1.561 1.515 ječmen 410 330 koruza 1.606 1.523 lan 41 50 krompir 1.020 940 detelje 1.222 1.445 pitnik 34 300 krmna pesa 183 315 travniki 7.952 7.778 Pri žitih se zmanjšajo površine pri pšenici, ječmenu in koruzi na račun povečanja krmnih rastlin predvsem detelj, pitnika .in .krmne pese. Kljub temu bo pridelek žit višji od lanskoletnega zaradi povečanih hektarskih donosov. Zmanjšane površine ječmena bo delno nadomestila mešanica ječmena in zgodnjih sort pšenice, ki je zelo primerna za vzrejo mlade živine. Zelo pomembno je povečanje površin pod krmnimi rastlinami, ki bo zajelo tudi del travnikov. V proizvodnji žit zaradi ekstenzivne obdelave večjega dela površin zasebnih proizvajalcev še ni mogoče zadostiti lastni potrošnji. Računamo, da bo letos proizvedeno na prebivalca okrog 102 kg pšenice in 142 kg koruze. Glede na sorazmerno nizko proizvodnjo pri žitih je kooperacijo nujno širiti in uveljavljati vsepovsod, z namenom v najkrajšem razdobju zagotoviti do-voljne količine za lastne potrebe in tržne presežke. V letu 1960 je skrbeti predvsem za kvalitetno seme, pravilno pripravo zemlje ter pravočasno setev. Pri industrijskih rastlinah ne računamo na bistvene spremembe v površinah. Povečal se bo hektarski donos hmelja, iker ni več enoletnih nasadov. Gojenje lanu je predvideno na 50 ha zemljišč. Vrtnine bodo v letu 1960 razen krompirja zavzemale približno enake površine kot v letu 1959. Zmanjšale se bodo površine krompirja za okrog 80 ha, povečal pa se bo hektarski donos. Za preskrbo zdravilišča ter industrijskega prebivalstva v Rogaški Slatini naj bi se ustanovila vrtnarska ekonomija, ki mora proizvesti zadostne količine vsakovrstne zelenjave. Površine pod krmnimi rastlinami se bodo v letu 1960 povečale za nad 600 ha, če pri tem upoštevamo tudi podsevke raznih detelj. To povečanje je neobhod-no potrebno zaradi pospešenega razvoja, ki ga plansko predvidevamo v živinoreji. Večji del krmnih rastlin t. j. detelj, se bo uporabljal kot suha krma, d očim se bo pitnik pomešan z ostalimi krmnimi rastlinami uporabil za pripravo silaže. V ta namen se bo poslužiti cenenega in enostavnega načina siliranja v kori tastih zemeljskih silosih. V travništvu predvidevamo letos manjšo proizvodnjo delno zaradi znižanja površin pod travniki, delno pa zaradi manjših hektarskih donosov, ki so bili v ledu 1959 zaradi obilnih padavin rekordni. Sadjarstvo V sadjarstvu predvidevamo večjo proizvodnjo zaradi boljše letine, s katero računamo. Vendar sadjarstvo, ki v naši občini predstavlja zelo važno kmetijsko panogo, ne napreduje v takem obsegu, kot je bilo predvideno. Novih intenzivnih plantažnih nasadov še v tem letu ne bo mogoče urediti, ker ne bo na razpolago dovolj velikih kompleksov zemljišč, odnosno za ta dela ne bo denarnih sredstev. Obnavljali bodo le posamezniki na manjših površinah. Asanacija starih sadovnjakov bo letos uspešno zaključena. Odstranjeno bo vse sadno drevje, ki je staro, okuženo ali kako drugače poškodovano. Za izvajanje zaščitne službe so zadolžene kmetijske zadruge, ki imajo na razpolago zadostno mehanizacijo ter dovolj zaščitnih sredstev. Potrebno pa bo izboljšati in izpopolniti strokovni kader. Razen obveznega enkratnega letnega škropljenja sadnega drevja bo potrebno glede na predvideno ugodno letino sadno drevje večkrat škropiti in negovati, da bomo dosegli kvalitetni pridelek, sposoben tudi za izvoz. Vinogradništvo V letu 1960 pričakujemo skoraj enkrat večjo proizvodnjo kot v letu 1959, ko je bil pridelek zaradi elementarnih nezgod in bolezni minimalen. Večina vinogradnikov na našem območju je zaradi starosti že močno izčrpana in dajejo količinsko nizke pridelke. V teh starih nasadih je najmanj 70 % sortno manj vrednih trt, katerih pridelek se zaradi vedno zahtevnejšega tržišča ne more več prav uveljavljati. Navedeno stanje nujno terja rešitev, t. j. načrtno obnovo. V ta namen bo letos dovršen ureditveni načrt za območje Virštamja. Priporoča se zeleno gnojenje ter gnojenje z umetnimi gnojili. Živinoreja Živinoreja je v kmetijstvu naše občine najvažnejša proizvodna panoga, čeprav ima delno še ekstenzivni značaj. Zaradi vedno večjih potreb po mesu in drugih živalskih proizvodih tako za domačo potrošnjo, kot tudi za izvoz, moramo živalsko proizvodnjo nujno povečati. Stalež živine bomo znatno zvišali le z večjo proizvodnjo krmskih rastlin, kar bo posledica intenzivnejšega gnojenja z umetnimi gnojili in boljše obdelave kakor tudi znatnega povečanja krmskih površin. S povečanim številom živine bomo prišli do večjih količin gnoja, ki je pravzaprav osnova intenzivnemu kmetijstvu. Plan organizirane živinorejske proizvodnje (tržne količine) v letu 1960 je naslednji: kom. ton Pitana teleta 2.125 425 Baby beef 160 64 Mlado govedo — 1 do 2 let 730 329 Mlado govedo — 2 'do 3 let 255 140 Ostalo pitano govedo 130 78 Govedo skupaj 1.275 611 Mesnati prašiči 8.400 840 Na podlagi realizacije odkupa živine v letu lahko trdimo, da bo plan, postavljen za 'leto 1960, sežen. Realizacija v 'letu : kom. ton Govedo 2.072 1.022 Teleta 2.291 152 Prašiči 6.566 691 Predvidevamo, da bo stalež goveje živine narastel od 14.844 glav v letu 1959 na 17.264 glav v letu 1960. iMolznost krav mlekaric bo znašala v zasebnem sektorju okoli 1.500 letno, v družbenem sektorju pa 3.100 letno. Pasemsko vprašanje se rešuje s pretapljanjem po-murca v simendolca s pomočjo umetnega osemenjevanja. V letu 1960 bodo za dosego plana v živinoreji prispevala znaten delež tudi pitališča telet in mlade živine, ki so bila organizirana koncem leta 1959 odnosno bodo organizirana v tem letu. Poseben poudarek je dan letos adaptacijam obstoječih kapacitet in novogradnjam v ceneni izvedbi. Lastna proizvodnja v zadružnem sektorju in družbenem sektorju bo dala že v tem letu, Zlasti pa v prihodnjem letu pomembne količine kvalitetne živine na tržišče. Svinjeneja ima zlasti v Obsotelju zelo dobre pogoje za napredek in bo v bodoče na tem območju še bolj skrbeti za vzrejo mesnatih prašičev in vzrejo plemenskega materiala. Število perutnine se bo v tem letu znatno dvignilo glede na novo ustanovljeno farmo pohancev in predvideno rejo kokoši nesnic v Podčetrtku. V čebelarstvu pričakujemo, da se bo tudi na našem področju začel uvajati nov način čebelarjenja v Dadanblatt panjih, kateri so za farmski način čebelarjenja najbolj primerni. Živinozdravstvcna služba Zivinozdravstveno službo bo v letu 1960 vršila Veterinarska postaja v Šmarju ter ambulanta v Rogaški Slatini in Kozju na podlagi temeljnega zakona o varstvu živali pred živalskimi kužnimi bolznimi in z vključevanjem veterinarske službe v proizvodnjo. V letu 1959 je uspelo umetno osemeniti le ca. 2.200 krav; za leto 1960 pa je plan 3.500 krav. To bo možno realizirati z ustanavljanjem novih centrov za osemenjevanje. Nabava plemenskih bikov ni predvidena, ker sedanje število zadostuje. Za perutninarsko farmo v Podčetrtku bo veterinarska služba odstopila enega veterinarja, fci bo postal obratni veterinar. Sklepale se bodo 'tudi pogodbe s KG Šmarje in KZ, v katerih bodo določeni 'odnosi veterinarske postaje in KG odnosno KZ. Za uspešno izvajanje živinozdravstvene službe je v 'tem letu v Šmarju nujno zgraditi veterinarsko ambulanto manjšega obsega. Kmetijske zadruge Osnovna naloga kmetijskih zadrug je izvrševanje nalog in smernic navedenih v tem planu. V kooperacijski obliki proizvodnje bodo zadruge z družbenimi proizvajalnimi sredstvi neposredno udeležene v proizvodnji sami, kar bo zagotovilo postopno modernizacijo. V kooperacijski proizvodnji morajo zadruge dosledno, pravilno in pravočasno izvajati vse možne sodobne agrotehnične in druge ukrepe za realizacijo hek-tarških donosov, predvidenih po tem planu. Ker pa kooperacija ni edina pot napredka v našem kmetijstvu, bomo letos iskali še nove možnosti in oblike, katere se nam nudijo predvsem v organiziranju lastne proizvodnje po kmetijskih zadrugah in državnem 'kmetijskem gospodarstvu. Tako bodo KZ in KG postali že v bližnji bodočnosti mali agrokombinati, ki bodo doprinesli lep prispevek pri reševanju vse večjih potreb po potresnih dobrinah. Računamo, da bodo KZ že letos začele z vzrejo 1.000 komadov mesnatih prašičev, odnosno bekonov, pitanjem 680 glav mladega goveda, vzrejo 250.000 komadov pohancev in 4.000 komadov kokoši nesnic ter rejo 200 krav molznic. Proizvodnja bi se na večjih obratih razvijala na industrijski način. Nadaljnja dolžnost KZ je jemanje kmetijskih zemljišč v zakup ali odkup, ker s tem vršimo eno najvažnejših nalog v kmetijstvu, to je podružabljenje kmetijske proizvodnje. Kmetijske zadruge morajo izboljšati odkup tržnih presežkov vseh blagovnih proizvodov in si v ta namen zagotoviti dovolj ustrezajočega skladiščnega prostora. Sredstva, ki jih bodo zadruge ustvarile iz proizvodnje in blagovnega prometa je vlagati v osnovna sredstva predvsem pa za nabavo novih proizvajalnih sredstev, kar bo povzročilo naraščanje gospodarske moči zadrug. Za uresničevanje nalog, izhajajočih iz tega plana, si bodo morale zadruge zagotoviti dober strokovni kader, ker le-tega večina zadrug nima. Z načrtnim štipendiranjem bo omogočena zasedba službenih mest vsaj s srednjim kmetijskim strokovnim kadrom. Razen kmetijskega strokovnega kadra je glede na vedno večji obseg dejavnosti zadrugam neobhodno potreben tudi dober ekonomski in upravni kader. Z namenom hitreje izboljšati celotno poslovanje, bodo morale zadruge izvesti notranjo reorganizacijo po naslednjih sektorjih: a) proi zvodmo-pospeševalni, b) komercialni in c) računsko-finančni sektor. Na območju občine je 12 kmetijskih zadrug. S 1. januarjem 1960 so se združile KZ Šentvid s KZ Šmarje, KZ Sladka .gora in KZ Kristan vrh v KZ Mestinje in KZ Podsreda s KZ Kozje. Istočasno je bila oddana tudi vsa trgovska dejavnost. Stanje mehanizacije je v letu 1959 napredovalo, ni pa še za vedno večje naloge povsem zadovoljivo. KZ razpolagajo trenutno s 35 traktorji in približno 280 priključki. Če pa upoštevamo še družbeni sektor, naraste število traktorskih vozil na 43. Tako odpade en traktor na približno 975 ha celokupne površine oziroma na 180 ha njivskih površin. Čuvanje in nega strojnega parka je bila v preteklih letih zelo pomanjkljiva, •ponekod pa tudi skrajno malomarna. Letos bo to stanje nujno izboljšati in s tem preprečiti propadanje družbene imovine. KZ Šmarje pri Jelšah spada s priključitvijo KZ Šentvid med teritorialno naj večje zadruge in zajema okrog 900 kmečkih gospodarstev. Promet v tem Letu se bo nekoliko zmanjšal* zaradi izločitve trgovske dejavnosti bivše KZ Šentvid. V letu 1959 je bila pričeta dozidava še potrebnega skladišča in lope za strojni park. Letos bo zadruga dokončala začeto gradnjo in adaptacijo obstoječega starega skladišča, v katerem se bodo nahajali tudi vsi upravni prostori in stanovanja. Po dokončni ureditvi v tem letu bo skladišče imelo kapaciteto 9 vagonov. KZ prehaja na lastno proizvodnjo, ki bo znašala letos 500 komadov švedskih bekonov, v prihodnjem letu pa se bo povišala na 1000 komadov. V ta namen bo zadruga pristopila h gradnji svinjaka v vrednosti okrog 15,000.000 din pod pogojem, da bodo finančna sredstva odobrena. Za zagotovitev močne krme za vzrejo bekonov bo zadruga najela od svojih članov predvidoma 10 ha obdelovalnih površin, na na-daljnih 10 ha pa bo verjetno uredila plantažni nasad. Predvideva se tudi sajenje črnega ribeza na površini 2 ha, tako da bo skupna površina pod ribezom znašala 8,5 ha. Zadruga ima 3 traktorje in nad 30 ustreznih priključkov. V tem letu bo KZ Šmarje pričela z gradnjo nove mlekarne s kapaciteto 5.000 litrov, ker je zmogljivost sedanje nezadostna. V ta namen je bila že v preteklem letu zgrajena stavba s potrebnimi garažami in pisarniškimi prostori. KZ Mestinje je novoustanovljena zadruga, ki je nastala z združitvijo bivših KZ Sladka gora in KZ Kristanvrh ter šteje približno 600 kmečkih gospodarstev. Celotni dohodek se bo *v tem letu nekoliko zmanjšal zaradi predaje 3 trgovskih poslovalnic. Na Sladki gori bo v celoti dovršeno manjše skladišče s strojno lopo, v Kristanvrhu pa bo adaptirano z malenkostnimi izdatki obstoječe manjše skladišče. Ker predvideva KZ lastno pitališče goveje živine, bo pravtako v Kristanvrhu potrebno adaptirati hlev za 60 govedi. Za zagotovitev krmske baze bodo izkoriščena zemljišča SLP in ostala zemljišča v okolici Lemberga na površini okrog 20 ha. Ze obstoječi nasadi črnega ribeza (5 ha) bodo razširjeni še za 3 ha. Zadruga ima 4 traktorje in dovolj ostale mehanizacije, tako da v tem letu ne bo nabavljala novih 'Strojev. KZ Rogaška Slatina je teritorialno največja zadruga in obsega okrog 780 kmečkih gospodarstev. Ima vse možnosti za ugoden nadaljnji razvoj. V tem letu bo dovršeno skladišče, s čemer bo poslovanje v zadrug: zelo olajšano. Dograditi je tudi strojno lopo, 'ki je bila postavljena v grobem lansko leto. KZ predvideva letos dopitati najmanj 50 komadov mlade živine m bo v ta namen od zasebnikov vzela v zakup okrog 35 ha zemljišč. Od tega bo približno 14 ha obdelovalne zemlje, na kateri se bodo gojile izključno krmne rastline. Sedanji nasadi črnega ribeza v izmeri 5 ha bi se lahko še povečali za nadaljnjih 5 ha, če bi bili kreditni pogoji taki, da bi se v danih razmerah mogli koristiti. Za napravo sadnih plantaž na celotnem območju Bre-stovec-Kamence se' pripravlja ustrezni elaborat, vendar se z operativnim delom v tem letu še ne bo začelo. Zadruga razpolaga s tremi traktorji in vsemi potrebnimi priključki. Letos nova nabava ni predvidena, ker bodo vsa denarna sredstva uporabljena za dovršitev objektov v gradnji. KZ Rogatec zajema okrog 464 kmečkih gospodarstev. Promet se v tem letu ne bo bistveno povečal, ker je v realizaciji za leto 1959 vsebovan še del trgovinske dejavnosti. V tem letu bo nujno izboljšati finančno in ostalo poslovanje. Razmeroma zelo dobri pogoji za svinj erej o bodo omogočili, da bo zadruga verjetno že letos pričela z vzrejo 500 komadov belomesnatih prašičev. Hlev za rejo svinj je na razpolago in ga bo treba samo adaptirati. Ugodni pogoji za plantažne sadovnjake so na področju Strmec—Florjan na površini okrog 60 ha. Zadruga računa z možnostjo najema okrog 10 ha zemlje za pridelovanje krmskdh rastlin in 6 ha za nasade črnega ribeza. Mehanizacija sestoji iz dveh traktorjev in drugih priključkov. KZ Pristava šteje nekaj nad 300 kmečkih gospodarstev .in ima vse možnosti za uspešni razvoj. Obsega območja, kjer so odlični pogoji za živinorejo pa tudi za sadjarstvo. Ker se bodo letos pričela deda na regulaciji Mestinjščice in njenih pritokov, bo sčasoma rešeno tudi vprašanje poplav, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo. KZ Zibika spada med teritorialno manjše zadruge in zajema okrog 210 kmečkih gospodarstev. V tem letu bo verjetno prišlo do združitve s KZ Pristavo, s čimer bi se izboljšalo finančno poslovanje. Zadruga namerava letos dovršiti odkupno skladišče in upravno zgradbo. V lastni proizvodnji bo KZ organizirala pitanje 30 glav mlade živine v hlevu, ki bo adaptiran z lastnimi sredstvi. Za pridobivanje krmske baze bo najetih okrog 20 ha zemljišč. V Strtenici bi zadruga lahko uredila obsežne nasade črnega ribeza; težava je le v tem, da ni dovozne ceste. Letos bo nabavljeno nekaj manjše mehanizacije z lastnimi sredstvi. KZ Podčetrtek je površinsko razmeroma majhna zadruga, vendar ekonomsko zelo napreduje. V letu 1959 je začelo obratovati pitališče piščancev — pchancev, ki se bo letos razširilo in bo znašala letna kapaciteta predvidoma 250.000 komadov. Za lastne potrebe bo nabavljen inkubator, tako da zadruga ne bo odvisna od valllnlice v Ločah, hkrati pa bo proizvodnja znatno cenejša. Predvidena je zgraditev klavnice in hladilnice, tako da se bo perutnina transportirala zaklana in zmrznjena v hladilnem vozu, ki bo tudi nabavljen. Razen povečane zmogljivosti pitališča pohancev, bo letos ustanovljena še farma kokoši-nesnic z začetno kapaciteto okrog 4000 komadov, ki se bo pozneje povečala na 10.000 komadov. V ta namen si je zadruga z nakupom že zagotovila primerne prostore (hlev), ki jih bo potrebno adaptirati in v enostavni izvedbi opremiti. Zadruga že poseduje okrog 8 ha lastne zemlje, z nakupom pa bo zaenkrat pridobila še nadaljnjih 7 ha, na katerih bo organizirala intenzivno proizvodnjo krmnih rastlin za potrebe pitališča in kokošje farme. Ker so zelo ugodni pogoji za ustanovitev račje farme, bo zadruga v tem letu proučila možnost plasiranja račjega mesa na tržišču. Od lanskoletnega povprečja 10 zaposlenih bo delovno silo nujno povečati na 28 zaposlenih. KZ Imeno bo zaradi avtoprevozništva, ki bo v tem lotu ilzločeno iz kmetijske dejavnosti, dosegla znatno manjši finančni uspeh. Le-tega bi morala nadomestiti s povečano aktivnostjo v kmetijski proizvodnji, ker je tamkajšnje območje zelo primerno za pospešeni razvoj živinoreje (predvsem svinj erej e) in vinogradništva. Ker je vprašanje kmetijskega strokovnega kadra pri tej zadrugi najbolj pereče, v tem letu ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja. Zadruga je v preteklem letu v surovem stanju zgradila dovolj piostorno skladišče in strojno lopo. Oba objekta bo letos treba nujno dokončati. Važno nalogo v letu 1960 bo KZ prevzela pri arondaciji Imenskega polja, na katerem so že bila izvršena melioracijska dela. Razen tega se KZ zadolžuje proučiti vse možnosti za lastno proizvodnjo živine 800—1000 glav, ki mora steči že v letu 1961. Ob postavitvi mlina bo zgrajena tudi mešalnica krme srednje velikosti. KZ Polje ob Sotli je površinsko najmanjša kmetijska zadruga v naši občini, ima pa ugodno lego in razmeroma močno gospodarsko zaledje. V preteklem letu je zadruga v grobem zgradila odkupno 'skladišče in strojno lopo, ki ju bo letos dokončala. Zadruga bo v obstoječem skladišču uredila 2 stanovanji. Lastna vzreja živine bo znašala okrog 60 glav, za kar bo adaptiran Obstoječi hlev iz svojih sredstev in vzeto v zakup okrog 8 ha zemljišča. Mehanizacija sestoji iz 3 traktorjev in ustreznih priključkov, nekaj manjših strojev pa bo nabavljenih še letos. KZ Bistrica ob Sotli je z združitvijo dela Državnega posestva Kozje zelo pridobila na gospodarski moči. Razen pripadajočih zemljišč bivšega KG (ca. 50 ha) bo zadruga vzela v zakup še okoli 30 ha površin od zasebnikov, kar bo lahko dalo osnovo za intenzivno gojenje krmnih rastlin, ki bodo zadrugi nujno potrebne za lastno pitanje 200 glav goveje živine. Hlevi za to čredo bodo na razpolago šele po predhodni adaptaciji, ki bo izvršena pretežno z lastnimi sredstvi. Zelo ugodne pogoje ima zadruga tudi za pitanje svinj, ker poseduje lastno mlekarno s kapaciteto 1,500 litrov. 2e pričeto arondacijo pridobljenih zemljišč je letos zaključiti. Del zemljišč je zamočvirjen; to stanje pa se še slabša zaradi regulacije Sotle v zgornjem toku. Zadruga predvideva nove nasade črnega ribeza na površini okrog 10 ha. KZ Kozje bo razen območja KZ Podsreda, ki bo priključeno tej kmetijski zadrugi, pridobilo v tem letu še okrog 60 ha zemljišč bivšega KG Kozje. S tem bo KZ Kozje imela vse možnosti za pospešeni gospodarski razvoj. V tem letu bo zadruga pristopila h gradnji hleva za 200 glav molznic in adaptirala že Obstoječi hlev za pitallišče 800 telet. Za izvršitev teh nalog bo potrebno najeti še okdli 40 ha obdelovalne zemlje. V tem totu bo pridobljenih Okoli 18 ha primernih površin, na katerih se bo zasadil ribez in sicer 6 ha v kooperaciji, 12 ha pa bo lastnega nasada. Na Bučah obstoji možnost izvedbe plantažnega sadnega nasada na površini okoli 25 ha, če bi bila zagotovljena ustrezna denarna sredstva. V preteklem letu je bilo v surovem dograjeno odkupno skladišče s strojno lopo in upravnimi prostori, katerega bo letos treba dokončati. Zaradi boljšega poslovanja bo na Bučah v ceneni izvedbi treba urediti zasilno skladišče in strojno lopo. Glede na vedno večje naloge v proizvodnji bo zadruga nujno morala nabaviti še nekaj kmetijskih strojev in povišati število zaposlenih. KZ Lesično je zadruga z dobro organizirano kmetijsko proizvodnjo na območju zadruge kot tudi v zadrugi sami. Ima že sedaj 62 glav mladega goveda v lastnem pitališču, letos pa bo zgradila še hlev za 200 glav. Potrebna krma bo zagotovljena na okrog 60 ha obdelovalne površine, ki jo zadruga že poseduje, odnosno jo bo še v tem letu najela. Predvideva se razširitev ribezovih nasadov od dosedanjih 6 na 22 ha in sicer lastnih nasadov 5 ha, 11 ha pa v kooperaciji. V preteklem letu je zadruga postavila prostorno skladišče, katerega bo letos dovršila ter uredila dvoje stanovanj. Večja nabava kmetijskih strojev letos ni predvidena, ker je zadruga z mehanizacijo razmeroma dobro opremljena. Kmetijsko gospodarstvo Sorazmerno majhne površine dosedanjih 3 državnih kmetijskih gospodarstev kakor tudi velika razdrobljenost in s tem v zvezi visoki upravni stroški so narekovati združitev posameznlih KG v večjo gospo- darsko enoto. Mnogo kreditnih sredstev, ki jih dajejo zveza in drugi organi je vezanih na določeno najmanjšo površino ali kapaciteto, zaradi česar naša posestva večkrat niso izpolnjevala pogojev in se niso mogla udeležiti razpisanih natečajev. Vse to je povzročilo, da je razvoj posestev potekal mnogo počasneje kot pa je predvidevali perspektivni plan. Glede na ugotovljeno stanje je začetkom tega leta prišlo do združitve KG Rogaška Slatina in KG Jelšin-grad v novo KG s sedežem v Šmarju. KG Kozje — obrat v Kozju — se je pniiMjiučil KZ Kozje, obrat v Bistrici pa KZ Bistrica ob Sotli. Terenske razmere (velika oddaljenost) niso dopuščale, da bi tudi KG Kozje prišlo pod skupno upravo. Novo ustanovljeno posestvo v Šmarju bo imelo razen drugih še naslednje prednosti: 1. zmanjšanje upravnih stroškov, 2. boljša razmestitev strokovnega kadra, 3. specializacija obratov, 4. pravilna razvrstitev in izkoriščanje ' strojnega parka. Skupna površina novega posestva znaša 566 ha, od katerih je obdelovalne zemlje 295 ha, gozdov 159 ha in nerodnih zemljišč 112 ha. Od slednjih odpade na krčenje gozdnih zemljišč, predvidenih za sadne plantaže 104 ha. Glavni panogi novega posestva bosta živinoreja in sadjarstvo, katerim se bo podredila vsa ostala proizvodnja. Eden najvažnejših ukrepov, ki mora biti letos izveden, je arondacija posestva, h kateri je energičneje pristopiti. V preteklem letu je bila delno izvršena v Rogatcu, Rogaški Slatini in Kostrivnici, medtem ko na območju bivšega KG Jelšingrad v tem pogledu ni bilo skoraj nič storjenega. Sedamja struktura obdelovalnih površin je naslednja: njive 63 ha travniki 117 ha pašniki in senožeti 16 ha vinogradi 16 ha sadovnjaki 83 ha Skupaj 295 ha Navedene površine bodo osnova za proizvodnjo na obstoječih obratih, ki je v letu 1960 in v bližnji perspektivi predvidena kot Sledi: 1. obrat Jelšingrad: prvenstveno živinoreja ter sadjarstvo, 2. obrat Pristava: živinoreja in sadjarstvo (Šrab-nik), 3. obrat Virštanj: vinogradništvo, kasneje še živinoreja, 4. obrat Kostrivnica s Sladko goro: sadjarstvo in vinogradništvo, 5. obrat Rogaška Slatina: sadjarstvo in poljedelstvo, 6. obrat Rogatec: sadjarstvo in živinoreja. Proizvodni programi po obratih bodo izpolnjeni, če se bomo zavzeli za načrtno in pospešeno investicijsko vlaganje. Na obratu Jelšingrad bo letos do meseca maja dovršen hlev za 130 glav molznic s pripadajočim molzi-šbem; v že obstoječih hlevih pa bo urejeno povečano pitaiišče telet. Povprečna molznost je zaenkrat predvidena na 3.100 litrov, ki pa jio bo postopoma zvišati. Urediti je tudi Sredinski pašnik. Na obratu v Pristavi je od 52 ha gozdnih zemljišč, ki so predvidena za ureditev sadnih plantaž, bilo doslej v Skrbniku zrigolanih 20 ha. Letos bodo napravljene terase in poti. S sajenjem se bo pričelo v letu 1960/61. Obrat Virštanj razpolaga z delno obnovljenimi vinogradniškimi površinami, katera bodo z ustrezno agrotehniko dala visoke pridelke. Po dovršeni meliora- ciji Imenskega polja bodo usposobljene večje travniške površine, ki bodo Služile intenzivni proizvodnji krmnih rastlin za morebitno uvedbo živinorejske proizvodnje na tem območju. Obrat Kostrivnica poseduje večje površine na star način obnovljenih sadovnjakov. Potrebno bi bilo izdelati programe in vložiti zahtevek za rekonstrukcijo teh sadovnjakov. Z izvršitvijo rekonstrukcije sadovnjakov v Kostrivnici pri obstoječih površinah ne bo več pogojev za povečanje staleža goveje živine. Obrat Rogaška Slatina bo večjo pozornost posvetil negi sadovnjakov, ki so že v polni rodnosti; v ostalem pa se bo ukvarjal s poljedelstvom in svinj ere j o, v kolikor bo zaradi urbanističnih predpisov to v Rogaški Slatini še mogoče. V poštev bi prišlo razmnoževanj e svinj švedske pasme za pitaiišče švedskih bekonov, ki ga bo organizirala KZ Šmarje. Na obratu v Rogatcu je sedaj glavna panoga živinoreja. S predhodnimi manjšimi melioracijami bo potrebno urediti 18 ha čredinskega pašnika. Od 52 ha gozdnih zemljišč, ki so predvidena za sadne plantaže, je dosedaj zrigolanih in terasiramih 25 ha, na katerih bodo letos izvedene potrebne agromelioracije. Stalež goveje živine v letu 1959 in plan za leto 1960 nam prikazuje naslednja tabela: 1959 1960 kom. ton kom. ton Plemenske krave 154 85,4 230 115 Mlada plem. živina do 2 let 46 11,6 24 6 Mlada plem. živina do 1 leta 14 3,2 50 7 Teleta do 3 mesece 10 1,2 150 15 Ostalo govedo 105 17,1 103 26 Govedo skupaj 329 118,5 557 169 Zvišanje števila goveje živine bo nujno terjalo povečano proizvodnjo krmnih rastlin, ki mora biti tudi kvalitetno boljša. Zlasti je v povečanem obsegu sejati si lažno koruzo in urediti vsaj dva koritasta silosa s kapaciteto po 500 m3. Za doseganje večje proizvodnje se mora potrošnja umetnih gnojil od lanskih 200 ton zvišati vsaj na 250 ton v letu 1960, kar bi zneslo okrog 800‘kg na 1 ha obdelovalne površine. Na vseh površinah je v celoti izvajati moderno agrotehniko in druge ukrepe z namenom doseči najvišje možne hektarske donose. Razpoložljivo mehanizacijo, sestdječo iz 8 traktorskih vozil, s potrebnimi priključki in ostale kmetijske stroje, je smotrno izkoriščati in primerno vzdrževati. Bred videva se nabava še enega traktorja. Kmetijskega strokovnega kadra še delno pnimanj-kuje, vendar se bo stanje izboljšalo, ko bodo dokončali kmetijsko šolo trije gojenci, ki jih posestvo štipendira. Nagrajevanje zaposlenih v preteklem letu je potekalo pri KG Jelšingrad po času, dočim so pri KG Rogaška Slatina dela v travništvu, živinoreji in deloma v sadjarstvu že bila delno normirana. Letos je v celoti preiti na nagrajevanje po učinku dela oziroma po končnem proizvodu. Delovna sila se bo zmanjšala za okrog 25 delavcev, delovna storilnost pa se bo znatno zvečala, ker bo družbeni bruto proizvod večji od lanskoletnega. Zaradi pomanjkanja stanovanj namerava uprava KG v kooperaciji z ObLO v letošnjem letu zgraditi osmorček v Rogaški Slatini. Z vzorno ureditvijo, izboljšanjem organizacije proizvodnega procesa, doseganjem visokih hektarskih donosov in drugimi ukrepi mora KG s svojimi obrati postati vzor svoji okolici in s tem doprinesti delež pri premagovanju zaostalosti dela kmečkega prebivalstva. Investicije v kmetijstvu Program investicij v kmetijstvu za leto 1960 je prikazan na posebni tabeli. Predvidene investicije v letu 1960 V 000 din Namen vlaganja Viri sredstev Kmetijske gospodarske organizacije in namen vlaganja Skupaj gradnje j in adap. Oprema Nasadi Melior. Last. Ostala KZ Šmarje — hlev za 500 bekonov in gradnja mlekarne in dovršitev skladišča 32.96« 32.960 1.960 31.000 KZ Mestinje — adapt. sklad, v Sladki gori in Kristan-vrhu, adapt. hleva Krisla.nvrh 2.359 2.359 2.359 KZ Rogaška Slatina — dograditev skladišča in strojne lope 5.600 5.600 600 5.000 KZ Rogatec — adapt. hleva 2.000 2.000 — — — — 2.000 KZ Imeno — dograditev skladišča, oprema 1.300 1.000 300 — . 1.300 — KZ Podčetrtek — adapt. prostorov in oprema 14.700 6.500 8.200 .X — 2.400 12.300 KZ Zibika — dograditev Skladišča, strojne lope, 1.200 1.200 — — — 200 1.000 KZ Polje ob Sotli — dogr. sklad., strojne lope, adapt. pi tališča 1.700 1.700 1.700 KZ Kozje — grad. hleva, dogr. sklad., nasadi, oprema 15.460 5.000 2.000 8.460 — 2.538 12.922 KZ Bistrica — adapt. Meva, dogr. sušilnice 3.500 3.500 — — — 500 3.000 KZ Lesično — gr. hleva, dogr. sklad, nasadi ribeza 12.620 5.100 — 7.520 — 2.856 9.764 KG Šmarje — nasadi in odkup hleva v Pristavi 15.500 3.000 — 12.500 — 15.500 Obsoteljska vodna skupnost — melioracije 25.700 — — — 25.700 7.500 18.200 Skupaj 134.599 69.919 10.500 28.480 25.700 23.913 110.686 VIII. poglavje GOZDARSTVO Realizacija plana za leto 1959 Obseg sečnje v letu 1959 ni povsem dosegel plansko predvidene količine, ampak je zaostal za dobrih 300 m3. Močno pa so narasle nedovoljene sečnje in sicer na 2.890 m3. Iz razpredelnice izhaja, da je izpadlo v blagovni proizvodnji skoraj 2.500 m3 lesne mase in da se je skoraj za isto količino povečala podeželska potrošnja. Taka odstopanja v bodoče ne bodo več dopustna. Ce k realizaciji sečnje prištejemo še nedovoljeni posek, dobimo, da je bil plan sečnje prekoračen za okroglo 2.550 m3 lesne mase kar znaša 12,7 %. Leto Blagovna proizv. Neblagovna pr »izv.. Skupaj igl. list. skup. igl. list. skup. igl. list. skup. Plan 1959 410 7015 7425 1380 11240 12620 1790 18255 20045 Ocena 1959 149 4787 4936 1383 13383 14766 1532 18170 19702 Indeks realizacija 36,3 68,2 66,5 100,2 119,1 117,0 80,5 99,5 98,3 Gozdno gojitvena dela so se vrtilne v ha) izvajala takale: (po- Vrsta del Plan Real Vrednost 1959 1959 del Priprava tal za pogozd. 8,40 8,40 125.915 Pogozdovanje 6,50 27,23 2,477.150 Spopolnitev gozdov 17,08 — Obžetev kultur 343,21 343,79 3,637.641 Čiščenje gozdov 163,93 184,12 4,277.176 Odkrivanje setve 6,45 6,45 64,500 Skupaj vrednost del: — 10,582.382 Plan za leto 1960 Z okrajnim družbenim planom je obseg sečnje v letu 1960 v zasebnem in zadružnem sektorju za občino Šmarje predviden v naslednji višini: Iglavci v m3 Listavci v m3 Skupaj v m3 1.340 22.980 24.320 Razdelitev sečnje po namenu potrošnje je naslednja: Blagovno proizv. Neblagovna proizv. Skupaj š § s g. I '5 5 I 1 ■« 3 -ijj 'E z I Stroški za vzdrževanje in male rekonstrukcije gozdnih cest so znašali 1,574.000 din, za znanstveno raziskovanje uvajanja kanadske topole v Obsotelju pa je bilo potrošenih 1,000.000 din. Predvidena novogradnja gozdno kamionske ceste na Boču je bala dovršena do Hrastovca v dolžini 2,45 km v vrednosti 15,500.000 din, gozdne ceste Kozje— Bistri graben pa v dolžini 2,7 km v vrednosti 4, 633.140 din. 8.78» "OO 8.480 15.540 1.040 14.500 24.520 1.540 22.980 Plan sečnje v ostalih gozdovih (SLP) in na negozdnih zemljiščih pa je takle: v bruto m1 Iglavci Listavci Skupaj V gozdovih 1.540 22.980 24.520 Na negozdnih zemljiščih 50 1.200 1.250 Skupaj 1.590 24.180 25.770 V primerjavi s planom sečnje za preteklo leto in planom za leto 1960 v zasebnem sektorju bo posek v bruto masi povprečno povečan za 21,3 %, in sicer v blagovni proizvodnji za 18,3 %, v podeželski potrošnji pa za 23,1 %. Količine, določene za blagovno proizvodnjo so obvezne in minimalne ter jih je možno v okviru skupno določene količine lesa za posek povečati le na račun podeželske potrošnje. Značilno je, da bomo letos v primerjavi s planom iz preteklega leta posekali 25 % manj iglavcev medtem ko se bo posek listavcev povečal za 26 %. Povečano sečnjo listavcev v letu 1960 terjajo predvsem gojitveni ukrepi (zafoukoviljenje gozdov). Večino gozdov na območju občine tvorijo sestoji listavcev in je procentualno razmerje med iglavci in listavci 18,5:81,5 razmeroma neugodno. Tako bo v čiste sestoje listavcev povsod tam, kjer ustrezajo talni in klimatski pogoji s podsetvijo vnašati iglavce in tako v perspektivi ustvariti zdrave mešane gozdove. V letu 1960 bo potrebno v vseh sektorjih lastništva povečati količine tehničnega lesa, predvsem hlodovine za obstoječe žagarske obrate, katerim mora biti plansko povečana količina hlodovine za razrez zagotovljena. Industrijskim žagam se naroča, da procent izkoristka lesne mase povečajo do največje možne mere. Za reprodukcijo zasebnih in zadružnih gozdov bo v letu 1960 od GG Celje na razpolago 12,383.000 din, ki se bodo uporabila takole: din a) gojenje gozdov 2,833.000 b) varstvo gozdov 16.000 c) odkazovanje 7,940.000 č) vzdrževanje gozdnih komunikacij 994.000 d) gradnja neutrjenih gozdnih poti 600.000 Skupaj 12,383.000 GG Brežice bo za gozdno gojitvena dela na ohmoč- ju naše občine prispeval nadaljnjih 4,580.159 din. Gozdno gojitvena dela so predvidena na naslednjih površinah: v ha 1. priprava tal 9,10 2. pogozdovanje 14,60 3. obžetev kultur 252,80 4. »popolnitev kultur 16,07 5. čiščenje 217,93 6. trebljenje 4,57 V letu 1960 bo za nadaljnjo izgradnjo komunikacij v zaprite gozdne bazene vloženo predvidoma 28,000.000 din. Od navedenega zneska bo investirano za gradnjo ceste na Boč 12,000.000 din, za cesto Kozje-Bistri graben-Medvednica pa 16,000.000 din. Iz sredstev za gradnjo neutrjenih gozdnih poti se bo dovršila cesta Zamork-V,iršta-nj za kar bo uporabljenih 600.000 din. Število gozdnih delavcev v gozdovih SLP znaša 164, medtem ko je v upravni službi zaposleno na območju občine 39 uslužbencev. Tudi v letošnjem letu bodo organizirani razni tečaji, na katerih bodo logarji 'izpopolnili strokovno znanje za uspešnejše delovanje v gozdarski službi. V letu 1959 je bil tudi na našem območju izdelan kataster gozdnih cest v zasebnih gozdovih. S tem je bila izvršena razmejitev med gozdnimi in občinskimi cestami in ugotovljeni minimalni stroški za redno vzdrževanje gozdnih cest. Okrajni upravi za dozdarsfcvo se priporoča, da pri Gozdarskem inštitutu v Ljubljani izposluje pospešeno izdelavo elaborata za gojenje hitrorastočih drevesnih vrst v Obsotelju, ker je rok izgotovitve že potekel. Gojenje topola bi prišlo v poštev kot: 1. razmaknjeni sestoj ni nasadi na travnikih in pašnikih, 2. obrežni nasadi ob' Sotli, Mestinjščici in pritokih ter 3. obcestni nasadi. Investicije, predvidene v gozdarstvu, so prikazane v posebni tabeli. Predvidene investicije v letu 1960 V 000 din Investitor Namen vlaganja Višina sredstev GG Celje Cesta na Boč 12.000 GG Brežice Cesta Kozje-Bistri graben 16.000 Skupaj 28.000 IX- poglavje GRADBENIŠTVO Realizacija plana za leto 1959 Z družbenim planom predvideni napredek v gradbeništvu v letu 1959 ni bil uresničen zaradi objektivnih in subjektivnih težav. plan 1959 Ocena 1959 Indeks Plan 1959 ocena 1959 Družbeni bruto proizvod 300.000 350.000 116,7 Narodni dohodek 125.800 117.200 93,2 Povprečno število zaposlenih 300 416 138,7 Z namenom izboljšati zelo neugodne razmere, v la- daj oče v gradbeni dejavnosti, je začetkom leta 1959 prišlo do združitve treh gradbenih podjetij im kasneje še »Kambrusa« v Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina. Le-.to ni izpolnilo postavljenih pričakovanij zaradi nepredvidenih okolnosti, ki so nastopile v notranji organizaciji podjetja; zlasti pa so na zelo nizko storilnost dela vplivala velika raztresenost gradbišč in nepravočasna dobava gradbenega materiala, razmeroma visoko število nekvalificirane ali podkvailificirane delovne sile, nezadostni gradbeni strokovni kader, slaba tehnična opremljenost in organizacije dela, najbolj pa nagrajevanje zaposlenih po času. Plan za leto 1960 Kritično stanje in izkušnje v -letu 1959 so jamstvo, da se bo gradbeništvo v letu 1960 ugodneje razvijalo. Splošno gradbeno podjetje v Rogaški Slatini bo kot prvo nujnost uvedlo normiranje gradbenih del tako, da bo nad 90 % zaposlenih nagrajeno po učinku dela, preostali del pa po ustvarjeni realizaciji. Znatno se bo spremenila tudi struktura delovne sile, tako da bo dobilo zaposlitev več kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, manj pa nekvalificiranih. Izkoriščenost delovne sile, ki je bila v preteklem letu pod 80 %, se bo letos z ustrezmirni ukrepi znatno dvignila. Z izboljšano organizacijo dela, nagrajevanjem po učiniku, manjšo raztresenostjo gradbišč, boljšo tehnično opremo, pomnoženim strokovnim kadrom .in spremenjeno strukturo delovne sile, še posebej pa z racionalnim izkoriščanjem gradbenega materiala, mora delovna storilnost narasti vsaj za 15 %. Glede na razširjeno gradbeno dejavnost, ki se pričakuje v tem letu na območju občine ter izven nje, računamo, da bo podjetje izvršilo storitev v vrednosti okoli 400,000.000 din s 400 zaposlenimi. V večji meri se je posluževati tipskih gradbenih elementov ter lokalnih gradbenih materialov zaradi pocenitve gradbenih del. Strogo je spoštovati izpolnjevanje dogovorjenih rokov za dovrši tev gradbenih objektov. V večji meri je skrbeti tudi za primemo nastanitev gradbenih delavcev na deloviščih podjetja. Investicije v gradbeništvu bodo znašale 3,760.000 din. Nabavljeno bo nekaj manjših gradbenih strojev. X. poglavje TRGOVINA Realizacija plana za leto 1959 V letu 1959 so bili v trgovini dosežem izredni rezultati. Od planiranega 14,9 % povečanja družbenega bruto proizvoda nasproti letu 1958, se je ta v preteklem letu ipovzpel na 42,6 %, narodni dohodek od planiranega 15,8 % na 48,9 %, medtem ko se je povprečno Število zaposlenih povečalo le za 9,6 %. Vrednost v 000 din Plan 1959 Ocena 1959 Indeks Družbeni bruto proivod 76.828 109.575 142,6 Narodni dohodek 53.645 85.290 148,9 Rovprečno število zaposlenih 115 126 109,6 Izredni uispehii v letu 1959 so predvsem posledica močne gradbene dejavnosti (gradnja obsotedjske železnice), povečane kupne moči prebivalstva, združevanja samostojnih trgovin v večja trgovska podjetja, delnega prevzema poslovalnic od kmetijskih zadrug, specializacije nekaterih trgovskih obratov in pestrejše izbire trgovskega blaga. Investicije, predvidene z družbenim planom v višini 13,993.000 din so bile realizirane samo s 77,6 %, to je v znesku 10,857.000 din. Plan za leto 1960 Računajoč z zvišanjem osebnih dohodkov zaposlenih, ugodnejšo letino v kmetijstvu, z močno gradbeno dejavnostjo in drugimi ukrepi, ki bodo podvzeti za še uspešnejši razvoj v trgovini, predvidevamo, da se bosta družbeni bruto proizvod in narodni dohodek nasproti letu 1959 povečala takole: Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1960 Indeks Blagovni promet 947.398 1,043.087 110,1 Družbeni bruto proizvod 109.575 128.339 117,1 Narodni dohodek 85.290 100.455 117,8 Povprečno število zaposlenih 126 138 109,5 Z naraščanjem kmetijske in industrijske proizvodnje za široko potrošnjo bodo v letu 1960 doseženi pogojil za dobro založenost trgovske mreže in večjo stabilnost tržnih razmer. Zato se bodo trgovska podjetja v sodelovanju z občinskim ljudskim odborom letos usmerila predvsem na proučevanje možnosti za izboljšanje in modernizacijo obstoječih trgovskih lokalov in razširitve prodajnega omrežja v mejah razpoložljivih sredstev. Stanje trgovskih 'lokalov je namreč v naši občini znatno slabše kot v drugih občinah celjskega okraja. Posebej velja to še za poslovalnice, ki so doslej vršile poslovanje v okviru kmetijskih zadrug. Ker imamo le majhno število sodobno urejenih prodajaln, bo plan Obnove zahteval znatna investicijska sredstva, ki bodo daleko presegala finančno zmogljivost podjetij in občinskega investicijskega sklada. Zaradi tega bo v večji meri kot doslej angažirati ^okrajna in republiška sredstva odnosno sklade. Z izpopolnitvijo trgovske opreme in ureditvijo trgovskih lokalov, delno pa tudi s predvideno specializacijo trgovin, se bodo izboljšali delovni pogoji prodajnega osebja, hkrati pa bo omogočena hitrejša in solid-nejša postrežba potrošnikov. Skrbeti bo za še 'boljšo založenost in izbiro potroš-nega blaga, ki jo je prilagoditi krajevnim prilikam in potrebam ter možnostim, vendar je paziti, da se v poslovalnicah ne ibi kopičile zaloge neidočega blaga. Zlasti v Rogaški Slatini je v času glavne sezone nuditi dovolj potrošnega blaga privlačnega za turiste. V tem letu bo nujno poživiti delo potrošniških svetov, tako da bi se lahko sproti ugotavljale tn odstranjevale pomanjkljivosti v poslovanju trgovskih podjetij. Tudi stanovanjske Skupnosti naj občinski ljudski odbor pooblasti, da bodo neposredno ali pa po svojih svetih opravljale funkcijo potrošniških svetov. Trgovinski zbornici se priporoča, da v sodelovanju z občinskim ljudskim odborom in steklarno »Boris Kidrič« prouči in izdela konkreten predlog za ustanovitev prodajalne steklarskih 'izdelkov v Rogaški Slatini in drugod. Občinski ljudski odbor oziroma organ za blagovni promet bo moral letos posvetiti večjo pozornost urejevanju razmer na tržišču s kmetijskimi pridelki. Težiti je za tem, da se organizacijsko vsklaljuje odkup in prodaja kmetij:sltih pridelkov in s tem odstrani nepotreben križni prevoz blaga. Sedem odkupnih skladišč za kmetij.ske pridelke, ki so jih kmetijske zadruge zgradile v preteklem letu, bo omogočilo vSkladiščenije vseh tržnih viškov v času največje ponudbe. S tem se bo enakomerneje povečala založenost z blagom, kar bo vplivalo na zmanjšanje razlik v cenah, katere se pojavljajo na tržišču v sezoni in izven nje. Obenem bo več ali manj odpadla tudi vloga večkratnega posredovanja. Občinski ljudski odbor mora ustanoviti poseben sklad združenih sredstev gospodarskih organizacij. Ta bo sestavljen iz dela čistega 'dohodka teh organizacij in iz najemnin od lokalov, vanj pa se naj steka tudi del povečanega davka na maloprodajni promet nad 3 %, ki je že uveden. Reorganizacija trgovske mreže na območju občine je zaključena im imamo sedaj 6 trgovskih podjetij s Skupno 43 poslovalnicami, 3 industrijske prodajalne in eno trgovino s sadjem in zelenjavo. Naloge in prizadevanja trgovskih organizacij za izboljšanje trgovinske dejavnosti so podane v naslednjem: Trgovsko podjetje Šmarje pri Jelšah ima s priključitvijo 5 poslovalnic, prevzetih od KZ s 1. januarjem 1960 dalje, skupno 12 prodajaln. V Šmarju obstoja možnost ustanovitve novega specializiranega obrata z železnino in drugim industrijskim potrošnim materialom, kar bi bilo velikega pomena glede na dejstvo, da sedanja poslovalnica '»Zavila« ne more nuditi niti dovolj, niti širše izbire tega blaga. Za izboljšanje poslovanja je podjetje v letu 1959 specializiralo bivšo trgovino »Jelša« v prodajalno za tekstil in galanterijo, medtem ko je bila trgovina »Zarja« urejena za promet z živili. Slednja je zaradi nove vloge in značaja potrebna nujne adaptacije in nabave najnujnejše sodobne opreme, ker je njeno področje oskrbovanja razmeroma zelo Obsežno. Razen poslovalnice »Tekstil«, ki je sodobno urejena, a premalo založena, so skoraj vsi ostali trgovski lokali več ali manj v slabšem stanju ali pa je dotrajala njih oprema in bo pripraviti potrebne načrte za njihovo postopno modernizacijo. Trgovsko podjetje »Izbira« Rogaška Slatina ima 10 poslovalnic, od katerih jih je v Rogaški Slatini 7. (rostota trgovske mreže v Rogaški Slatini je sicer zadostna, pač pa kažejo trgovski lokali glede na zdrav-stveno-tunistični značaj kraja še vrsto pomanjkljivosti. Zlasti pereča je bila obnova trgovin »Dom« in »Turist«, za kateri je bilo že v letu 1959 vloženih okrog 5,000.000 din, medtem ko bo v letu 1960 za gradbena dela in opremo »Turista« potrebnih še precej denarnih sredstev. Tako bo Rogaška Slatina imela dve sodobno urejeni specializirani trgovini. Razen tega bi morali nujno 1 trgovino specializirati še za prodajo gospodinjskih in drugih električnih aparatov ter dvokoles in motornih koles, ker se brez take prodajalne steka še mnogo sredstev v trgovske centre izven občine. Vse te pomanj-kijivošti bi lahko odpravili, če bi pristopili h gradnji »Trgovskega doma«, ki je bil predviden že pred nekaj leti, a bo zaradi pospešenega razvoja zdraviliškega turizma v prihodnjih letih in povečanja prebivalstva, predvsem v industriji in gradbeništvu, gradnja nujno potrebna. Pri nagrajevanju zaposlenih se upošteva tudi koeficient obračanja. Trgovsko podjetje »Donat« Rogatec sestoji iz pet poslovalnic, vprašanje trgovine v Dobovcu pa bo potrebno še sporazumno urediti, dede na nagli razvoj industrije in ostalih dejavnosti, predvsem na hrvatski strani, je bila v preteklem letu izvršena specializacija poslovalnic za železnino in gradbeni material ter tekstil, pohištvo in radijske sprejemnike. Na novo bo letos uvedena prodaja kuriva in povečan bo asortiment blaga v specializiranih prodajalnah. Predvideva se nabava trgovske opreme v poslovalnici »Izbira« in Obnova inventarja v poslovalnici »Merkur«. Podjetje teži za izpraznitvijo prostorov »Mizarstva« Rogatec, v katerih bi lahko uredilo specializirano trgovino z živili. V pnimeru, da pniddbi ustrezne prostore bo podjetje uvedlo tudi prodajo 'konfekcije. Predvidene investicije v letu 1960 v 000 din Viri sredstev Trgovsko podjetje Namen vlaganja Skupaj lastna sredstva podjetij ostala sredstva »Donat« Rogatec Namen vlaganja oprema v Izbiri in Merkurju 2.186 2.186 — »Izbira« Rog. Slatina preureditev poslovalnic Dom in Turist 3.810 — 3.800 Šmarje adaptacija in oprema »Živila« Šmarje 1.500 1.500 — Bistrica oprema v poslovalnici III 730 730 — Kozje adaptacija in oprema poslovalnice II 2.380 1.500 880 »Sotla« Podčetrtek adaptacija trgovskega lokala Podčetrtek 500 500 — Sredstva obč. invest. sklada za potrebe trgovin 3.000 — 3.000 Skupaj 14.096 6.416 7.680 Trgovsko podjetje »Sotla« Podčetrtek s štirimi poslovalnicami oskrbuje nad 2.500 prebivalcev. Največja ovira pri ugodnejšem poslovanju je prodajalna v samem Podčetrtku, ki je znatno premajhna in v ničemer ne odgovarja saniiltamo-higienskim predpisom. V tem letu se zato predvideva ustrezna ureditev, s čimer bo možno zalogo in izbiro blaga močno povečati. Ostale pošlovalnice začasno še ustrezajo svojemu namenu. Trgovsko podjetje Bistrica ob Sotli ima 4 poslovalnice, ki oskrbujejo okoli 3.000 prebivalcev. Lokacija poslovalnic je ugodna in tudi poslovni prostori ustrezajo. Medtem, ko je trgovska oprema v 3 poslovalnicah še zadostna in razmeroma dobro Ohranjena, pa je v »prodajalni 3« Bistrica popolnoma dotrajala in jo bo v letošnjem letu nujno zamenjati z novo. Podjetje namerava v pnimeru potrebe izvesti tudi delno specializacijo. Trgovsko podjetje Kozje se z 8 poslovalnicami uvršča na tretje mesto. Stanje poslovalnic je še razme roma dobro, le v poslovalnici Kozje II bo potrebno prostore adaptirati in trgovski lokal sodobno opremiti. Trgovina »Sadjc-zclenjava« Rogaška Slatina oskrbuje s kmetijskimi pridelki velike odjemalce v obsegu okrog 60 %, detajlna prodaja v trgovini in stojnici pa znaša preostalih 40 %. Obstoječi lokali še zadostujejo za predvideno povečanje prometa v letu 1960, potrebno pa bo nabaviti hladilno omaro za hitro pokvarljivo blago. ^ Industrijske prodajalne »Borovo« v Šmarju 'in Rogatcu ter »Peko« v Rogaški Slatini se morajo zavzeti za čim večjo izbiro obutve in drugih v to stroko spadajočih izdelkov. Investicije, predvidene v letu 1960, so prikazane v posebni tabeli. XI. poglavje GOSTINSTVO Realizacija plana za leto 1959 V letu 1959 so bili v gostinstvu nasproti planskemu predvidevanju doseženi naslednji rezultati: Vrednost v 000 din Plan 1959 Ocena 1959 Indeks Družbeni bruto proizvod 181.530 192.230 105,9 Narodni dohodek 59.220 65.805 111,1 Povprečno število zaposlenih 139 141 101,4 Navedeni uspehi niso samo posledica povečanega zdraviliško-turističnega prometa ampak tudi gradbene dejavnosti pri obsotelsiki železnici, V pregledu ni zajeto Zdravilišče Rogaška Slatina, katerega smo v družbenem planu za leto 1959 obravnavali v poglavju Gostinstvo. Predvidene investicije v znesku 45,700.000 din so bile realizirane v višini 51,248.000 din ali za 12,1 % več. Plan za leto 1960 V letu 1960 ne pričakujemo bistvenega povečanja prometa v gostinstvu in turizmu zaradi omejenih gostinskih kapacitet, ki so bile že v preteklem letu polno izkoriščene. Promet se bo znižal delno tudi zaradi gradbenih del pri obsotelski železnici, ki so predvidena samo še v prvi polovici leta, razen tega pa prehajamo letos na zapiranje hotelov v mrtvi sezoni. Navedene okolnosti bodo vplivale, da je plan v gostinstvu za leto 1960 takle: Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1959 Indeks Družbeni bruto proizvod 192.230 196.800 102,4 Narodni dohodek 65.805 68.560 104,2 Povprečno število zaposlenih 141 138 97,9 Razmerje prometa med zdraviliško-turističniim centrom Rogaška Slatina in ostalimi kraji občine znaša okrog 75 % v korist Rogaške Slatine. Hkrati se ugotavlja, da je močna ovira za nadaljnji razvoj predvsem obstoječe stanje materialnih osnov, ki ne prenesejo bistvenega povečanja prometa. Bodoči razvoj Rogaške Slatine je torej odvisen zlasti od obsega investicijske izgradnje, ki mora potekati načrtno in upoštevati vzporedno reševanje interesov zdravstva, gostinstva in turizma, komunale ter ostalih gospodarskih panog. Dejstvo, da sedanja nastanitvena zmogljivost (okrog 1.200 postelj) še znatno zaostaja za predvojno in da hotelski ter ostali objekti v večini primerov ne ustrezajo več sodobnim zahtevam, zlasti ne potrebam inozemskega turizma, nam narekuje, da že v tem letu napravimo prve korake za izboljšanje in povečanje zdravstveno-gosimskih kapacitet. Povečanje kapacitet se predvideva po že potrjenem programu razvoja Rogaške Slatine, ki vsebuje tudi ostale naloge in ukrepe za bodoči razvoj zdraviliškega turizma. število nočitev v letošnjem letu ne bo bistveno preseglo števila iz leta 1958, ko je bilo zabeleženo okoli 200.000 nočnin, spremenila pa se bo struktura med domačini in inozemskimi gosti. Medtem ko je bilo v letu 1958 okoli 9.000 nočnin tujih gostov, lahko računamo, upoštevajoč povečani ddtok tujih gostov v preteklem letu, na okrog 20.000 načnin v tem letu. Da bo v gostinstvu potrebni razvoj dosežen, bo storiti zlasti še naslednje: Zagotoviti je potrebna sredstva za Obnovo in modernizacijo obstoječih gostinskih Obratov in v še večji meri skrbeti za ddbro in ceneno prehrano abonentov. Za pospešitev tujskega prometa je razširiti že obstoječe stike z inozemskimi potovalnimi uradi in drugimi institucijami ter sklepati pogodbe za bivanje pri nas predvsem v predsezoni in posezoni. V ta namen je razširiti propagandno dejavnost in izdati prepotrebne strokovne brošure o načinu in uspehih zdravljenja v našem zdravilišču. V času glavne 'sezone naj podjetja javnega prometa uvedejo še več turističnih prog. Sredstva, ki bodo dotekala občinskemu ljudskemu odboru iz razlik od doseženega deviznega dotoka pri inozemskem turizmu, se naj uporabijo za ureditev Rogaške Slatine. Zdravilišču se mora zagotoviti redna in zadostna preskrba z vsem blagom. S predvideno ustanovitvijo vrtnarske ekonomije bo zlasti izboljšana oskrba s po-vrtninami. Svet za turizem iin gostinstvo pri Občinskem ljudskem odboru mora gostinskim podjetjem posvečati več pozornosti v pogledu organizacije in kadrov, še posebej v pogledu investicij. Tudi gostinska podjetja morajo svoje usluge kvalitetno izboljšati in skrbeti za primerno razvedrilo gostov. Sistem nagrajevanja po učinku je izpolnjevati tako, da bo dosežena vsa potrebna vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo vseh gostinskih delavcev, hkrati pa zagotoviti potrebna sredstva za sklade podjetij. Pri določanju pavšalnih obveznosti mora občinski ljudski odbor upoštevati strukturo in specifičnost poslovanja posameznih gostinskih podjetij in družbene dajatve odmeriti. Strokovna izpopolnitev gostinskega kadra in večje vključevanje vajencev v gostinski poklic, mora biti še vnaprej skrb gostinskih podjetij in gostinske zbornice. Pregled doseženih uspehov in nalog v tem letu je po gostinskih podjetjih takle: Slovenski dom Rogaška Slatina s hotelom in restavracijo Slovenski dom ter hoteli Ljubljanski dom, Trst, Beograjski dom in Nova Švicarija je po zmogljivosti in prometu največje gostinsko podjetje. V tem letu se pričakuje porast prometa le za okoli 2 %, ker bo del hotelskih kapacitet v nesezoni zaprt, v glavni sezoni pa so bile kapacitete že lani polno zasedene, tako da za večji dvig prometa v tem letu ni stvarnih možnosti. Le z dvigom penzionskih cen bi bilo mogoče doseči boljši rezultat. Ugotavlja se namreč, da so penzionske cene pri odlični strežbi in drugih ugodnostih, ki jih to podjetje lahko nudi svojim gostom, razmeroma nizke in sc zato priporoča ustrezna vSkladitev. Prav to neskladje povzroča, da podjetje ne ustvarja pomembnejših lastnih sredstev za potrebe v investicijski izgradnji. V letu 1959 je bil renoviran Beograjski dom in s tem usposobljen iz prenočišča v hotel, v tekočem letu pa bo opremiti še hotel Turist in urediti novo pralnico. Podjetje bo izpolnilo sistem nagrajevanja po učinku, delovno silo pa bo nasproti lanskoletnemu stanju znižalo za 5 %. Gostinsko podjetje »Soča« Rogaška Slatina ima v svojem sestavu hotel Slatinski dom ter hotele in restav. racije Sonce, Pošta in Soča. V preteklem letu je bil adaptiran pretežni del Slatinskega doma v vrednosti skoraj 18.000.000 din, letos pa bodo dela na tem objektu v cdloti dovršena. Predvideva se tudi rekonstrukcija hotela Soče in sicer nadzidava za eno nadstropje ter preureditev notranjih prostorov hotela in restavracije. Razen tega je v programu tudi ureditev verande pri hotelu Pošta. Podjetje je razmeroma zastaral obrat, kateremu primanjkuje skoraj povsod sodobne opreme, predvsem raznih kuhinjskih strojev in hladilnih naprav, ki jih ne poseduje v nobeni restavraciji. Te in še druge okdlnasti vplivajo na sorazmerno visoko režijo, čeprav se bo podjetje tudi v bodoče zavzemalo za zmanjšanje iteh stroškov. Za odstranitev navedenih pomanjkljivosti bi bil podjetju potreben kredit v višini najmanj 8,000.000 din. Uvedeno je nagrajevanje po učinku in sicer po skupinah, kjer je mogoče, pa tudi individualno. Gostinsko podjetje »Bohor« Rogaška Slatina je po višini prometa tretja najmočnejša gostinska organizacija in ima v svojem Sklopu še hotel Turist (bivši Občinski dom). V letošnjem letu podjetje ne bo doseglo lanskoletnega prometa, ki je bil razmeroma zelo visok zaradi nastanitve in oskrbovanja gojencev vajenske šole. Investicijski program predvideva adaptacijo hotela Turist, ki sicer že Obratuje z vso zmogljivostjo, vendar je urejen le zasilno in za tujski promet ni sposoben. Z razpoložljivimi lastnimi sredstvi bo podjetje dokupilo raznovrstno opremo za restavracijo, ki ji je še potrebna. Gostilna Šmarje pri Jelšah ima razmeroma dobro urejene gostinske prostore. Promet v tem letu se bo nasproti lanskoletnemu znižal verjetno za okrog 15 % zaradi manjšega obsega, ki je predviden z dovršitvijo del na obsoteljski železnici ter novo ustanovljenega gostišča. Gostilna vodi med svojimi sredstvi tudi še gospodarsko poslopje, ki z gostinsko dejavnostjo nitma nobene zveze in bi bilo odpis nujno izvesti. Podjetje predvideva, da bo tudi v tem letu imelo okrog 35 stalnih abonentov. Gostišče »Rudnica« Šmarje pri Jelšah je pričelo poslovati v juniju 1959 in razpolaga z novourejenimi olkali in ustrezajočo opremo. Promet v letu 1960 bo relativno padel zaradi odhoda delovne sile, zaposlene pri gradnji železniške proge. Tudi letos mora biti solidno poslovanje osnovno geslo delovnega kolektiva. Nuditi je še nadalje ceneno in dobro prehrano svojim abonentom. Zaradi odplačila anuitet in ustvarjanja skladov bo podjetje nujno moralo zmanjšati materialne in režijske stroške. Gostilna »Pri pošti« Rogatec je z vloženimi investicijami v preteklih dveh letih adaptirala svoje gostinske lokale in nabavila ustrezno gostilniško opremo, V tem letu se pričakuje povišanje prometa za 10 % ob istem številu delovne sile. . Gostišče »Pri pošti« Podplat dobiva zaradi ugodne lege in razvijajočega se turizma vodno širši pomen, katerega pa delno zmanjšujejo neurejeni lokali in dotrajana notranja gostinska oprema. V tem letu je torej nujno potrebna adaptacija gostinskih prostorov in nabava enotne opreme. Vložene investicije v preteklem letu so služile za nakup vrtnih garnitur, hladilnika in drugega drobnega inventarja. Gostišče »Grozd« Rogaška Slatina bo zaradi potrebe po ustanovitvi restavracije v neposredni bližini kolodvora, svoje prostore verjetno že letos preuredilo in povečalo ter pričelo poslovati kot restavracija. Gostišče »Dom« Bistrica ob Sotli ni zadovoljivo urejeno. Predvideva se prehod iz družbenega sektorja v zasebni. Gostilna Pristava je skromno urejeno gostišče, ki zahteva Skorajšnje obnove. Predvideva se ureditev nove točilnice in pripojitev obrata gostilni Šmarje. Investicije v gostinstvu za leto 1960 so razvidne iz posebne tabele. Gostinstvo zasebnega sektorja je važno dopolnilo gostinstvu družbenega sektorja. Na območju občine imamo 24 zasebnih gostiln, ki pa dosegajo komaj eno desetino prometa družbenega sektorja. Predvidene investicije v letu 1960 v 000 din Viri sredstev Gostinsko podjetje Namen vlaganja rt1 3 lastna sredstva podjetij cd s?, M M U O tn »Bohor« Rog. Slatina obnova hotela »Turist« 9.844 1.844 8.000 »Slov. dom« Rog. Slatina nabava inventarja in opreme 5.450 3.450 2.000 adaptacija hotela »Slatinski dom« »Soča« Rog. Slatina prem-, verande pri Pošti, rekonstr. hotela Pošta, oprema 9.000 6.000 3.000 »Bellevue« Rog. Slatina nadaljevanje obnove 1.750 — 1.750 Gostišče »Pni pošti« adaptacija gost. 600 300 300 Podplat lokalov Gostišče »Dom« ureditev gost. 800 100 700 Bistrica ob Sotli l-dkalov Gostilna Šmarje oprema 300 200 100 Gostilna ureditev 400 100 300 Pristava točilnice ZdraviMški svet priprava za gr. nove restavracije 5.050 — 5.050 Skupaj 33.194 11.994 21.200 XII. poglavje OBRT Realizacija plana za leto 1960 Vrednost proizvodnje odnosno storitev v obrti splošno družbenega sektorja v letu 1959 je nasproti planskemu predvidevanju po sedanji oceni porasla za 19,3%, narodni dohodek za 31,7 %, medtem ko se je povprečno število zaposlenih zvišalo le za 9,2 %. Vrednost v 000 din Plan 1959 Ocena 1959 Indeks tiružbeni bruto proizvod 279.873 333.887 119,3 Narodni dohodek 64.386 84.868 131,7 Povprečno število zaposlenih 196 214 109,2 V tem prikazu nista upoštevana tekstilna obrata Šmarteks in Kozjanka, ki sta bila vključena v proizvodnjo Mehanične tkalnice v Celju, kakor tudi ne Slatinsko podjetje Kostrivnica, ki se je združilo z »Nali-valnico« Zdravilišča v Rogaški Slatini. Uspehi doseženi v letu 1959 so posledica večje zainteresiranosti obrtnih podjetij za povečanje proizvodnje in zniževanja materialnih ter drugih stroškov, mnogo boljše izrabe surovin, delnega uvajanja nagrajevanja po učinku, povečane storilnosti, večjega investicijskega vlaganja in združitev nekaterih obrtnih obratov. Investicije, s katerimi -smo računali za -Obrt v družbenem planu v višini 12,145.000 din so dosegle 22,735.000 din, kar je za 87,1 % več od predvidenih. Plan za leto 1960 V letu 1960 računamo v Obrti družbenega sektorja rodnega dohodka za 21,4 % in povečanja števila zapo-na porast družbenega brutoproizvoda za 18,8 %, na-slenih za 8,4 % nasproti oceni za leto 1959. Vrednost v 000 din Ocena 1959 Plan 1960 Indeks Družbeni bruto proizvod 333.887 396.540 118,8 Narodni dohodek 84.868 102.999 121,4 Povprečno število zaposlenih 214 232 108,4 Uresničitev plana se (pričakuje na osnovi delnega povečanja obrtnih kapacitet, izpopolnitve tehnične opreme in drugih delovnih pripomočkov, še racionalnejšega izkoriščanja surovin, predvsem pa znatno zvišane delovne storilnosti, pogojene z naigrajevanjem po učinku odnosno po enoti proizvoda, ki mora biti v celoti izvedeno. Razen navedenih ukrepov je za nadaljnjo krepitev obrti Izvajati še naslednje smernice: 1. Razvoj obrti bo v bodoče obravnavati s stališča dviga življenjskega standarda delovnih ljudi in zadovoljevanja potreb po kvalitetnejših in cenenih obrtnih uslugah in pospešenega uvajanja socialističnih odnosov. V ta namen bo občinski ljudski odbor izdelal analizo o stanju obrti na podlagi popisa, ki je bil izvršen krajem preteklega leta. Na osnovi teh zaključkov bo možno sestaviti konkreten program za nadaljnji razvoj in usmerjanja obrtne dejavnosti. 2. Investicijsko vlaganje v Obrti mora pospeševati tako uslužnos-tno kakor tudi proizvodno -obrt, vendar mora občinski ljudski odbor skrbeti, da -investicije v proizvodno Obrt ne bodo privedle do industrijskega načina proizvodnje. 3. Občinski ljudski odbor naj pri določanju družbenih obveznosti pavšalistov za leto 1960 ugotovi tudi Višino obveznosti -obrtnih organizacij, ki bo jih plačale po rednem obračunu. Od tako ugotovljenih Obveznosti naj se ustrezen del prepusti obrtnim podjetjem, vendar samo pod pogojem, da odstopljeni znesek -vplačajo v svoje sklade, ne pa da ga uporabijo za povišanje osebnih dohodkov. 4. Storilnost dela se mora v -Obrti še povečati, čeprav so bili že v preteklem letu doseženi vidni rezultati. Obrtnim podjetjem, ki še niso sprejela sistema nagrajevanja po učinku odnosno po enoti proizvoda, se -naroča, da tčikaj pristopijo k sestavi teh pravilnikov, ostala podjetja pa naj sistem nagrajevanja na osnovi dosedanjih izkušenj izpopolnijo. Občinski ljudski odbor priporoča vsem obrtnim organizacijam, da se pri tem v večji meri poslužuljejo pomoči in nasvetov Okrajne obrtne zbornice. 5. Združevanje sredstev skladov obrtnih podjetij, katero narekujejo dane okolmosti, mora biti v tem letu v najširšem merilu izvedeno. Na podlagi medsebojnega sporazuma gospodarskih organizacij bi se zbrana sredstva načrtno dodeljevala po nujnosti potreb (prioriteti) posameznim obrtnim podjetjem. 6. Obrtne organizacije in pododbor Obrtne zbornice morajo skrbeti za nadaljnje strokovno vzgajanje in dopolnilno izobraževanje obrtniškega kadra ter za zadosten dotok mladine v uk, predvsem v družbeni sektor. Vajencem je ustvariti solidne pogoje za strokovno učenje in napredovanje pri delu. 7. Z urbanističnim načrtom Rogaške Slatine je določeno, da se za obrtne dejavnosti, ki glede na svoj značaj dela ne spadajo v središče naselja, predvidi nova lokacija. V začetku leta 1959 je bilo na območju občine registriranih 22 obrtnih podjetij. Zaradi združitve ali reorganizacije obrtnih obratov, izvedene v preteklem letu, imamo sedaj 13 podjetij, katerih konkretne naloge v letu 1960 podajamo v naslednjem. Podjetje »Oblačila« Rogaška Slatina bo s svojimi novimi poslovnimi prostori, ki so jih zgradila v letu 1959, maš najmočnejši obrtni obrat, Proizvajalo bo zaščitna oblačila za industrijo, gradbeništvo in rudarstvo ter otroško in ostalo konfekcijo za široko potrošnjo, njegovi izdelki pa se bodo plasirali po vsej Sloveniji in delno tudi po Hrvatski. Letos bo dovršeno še skladišče in pomožni prostori, s čimer bo poslovanje podjetja zelo olajšano in omogočena proizvodnja na tekočem traku. Potrebno bo nabaviti še nekaj električnih šivalnih strojev za nadomestilo izrabljenih v uslužnostnih delavnicah v Štorah, Rogatcu in Rogaški Slatini ter drugo poslovno in upravno opremo. Stroji v konfekciji so povprečno izkoriščeni samo za okoli 50 %, zato bo v tem oddelku nujno spremeniti sistem dela in tako doseči izkoriščenost vsaj 80 %. Podjetje bo ustanovilo nov obrat »Tapetništvo« v Rogaški Slatini, s čimer bo izpopolnjena vrzel v tej obrtni stroki. Računamo, da bo od celotne proizvodnje udeležena izdelava konfekcije s 75,5 %, izdelava tapetniških izdelkov z 18,5 % in ushiž-nostne storitve s 6,0%. Podjetje je že uvedlo sistem nagrajevanja po učinku dela, ki se je zelo obnesel, v tem letu pa ga bo še izpopolnilo. Del prostih sredstev namerava kolektiv vložiti za gradnjo stanovanj v okviru stanovanjske zadruge. »Mesnine« Rogaška Slatina so postale z združitvijo 5 mesarskih podjetij po višini prometa drugo najmočnejše obrtno podjetje v naši občini. Poslovalnice v Rogatcu, Imenem, Podčetrtku in posebej v Šmarju so zadovoljivo urejene in v tem letu ne bodo terjale investicijskih vlaganj. Sam centralni obrat v Rogaški Slatini pa je slabše urejen im opremljen, zato bo te pomanjkljivosti delno v tem, delno pa v prihodnjih letih nujno odpraviti. Predvsem bo podjetje moralo nabaviti nove hladilne naprave za okrog 6.000 kg mesa in v ta namen urediti primerne prostore. Sedanja hladilnica, ki ni last podjetja, je že zastarela, je premajhne kapacitete in se ptileg tega ne nahaja v isti zgradbi, tdko, da je poslovanje že močno otežkočeno. Prostori klavnice 'kot ostali prostori tudi še komaj ustrezajo svojemu namenu in vedno večjim zahtevam Rogaške Slatine. Podjetje mora takoj uvesti nagrajevanje po učinku dela in izboljšati svoje poslovanje. »Ključavničarstvo« Rogaška Slatina je pomemben obrtni obrat na območju Občine. Razen izdelkov in uslug iz ključavničarske, kleparske in vodovodno->in-s ta latenske stroke se vedno bolj uveljavljajo razni pralni im polnilni stroji, ki jih to podjetje 'izdeluje za ži- vilsko industrijo, predvsem za pivovarne in tovarne žganih pijač. V tem letu bo pravočasno skrbeti za ublažitev nekaiterih težav, ki ovirajo nemoteno poslovanje podjetja. Te so zlasti pomanjkanje materiala za vodovodne instalacije (cevi in armature) ter dobava črpalk za pralne stroje. Čuti se tudi potreba po izboljšanju kvalifikacijskega sestava zaposlenih, predvsem pa ovira še boljše poslovanje obstoječa delavnica, ki ne zadošča več potrebm sedanje dejavnosti. V tem letu namerava podjetje zamenjati nekaj iztrošene opreme z novo. Preiti je na nagrajevanje po učinku za vsa dela. »Mizarstvo« Rogaška Slatina je solidno obrtno podjetje in mu pretesni in n oprimem i delovni prostori ne dovoljujejo bistvenega povečanja proizvodnje. Ima enačaj predvsem uslužnostne obrti in le v manjši meri izvaja razna serijska dela. Prav je, da zaradi pomanjkanja mizarskih obratov oziroma velikih potreb po raznovrstnih mizarskih izdelkih, predvsem stavbnega pohištva še v bodoče obdrži uslužnostni značaj. Od drugega polletja 1959 je uvedeno nagrajevanje po učinku in se sedaj izvaja že okrog 40 % del po normi, Ta odstotek bi lahko bil še mnogo večji, če bi na tržišču stalno ne primanjkovalo nekaterih vrst materiala in bi se delo nemoteno odvijalo, oziroma če bi podjetje prešlo v večji meri na serijsko proizvodnjo. Delovni kolektiv je skupno s ključavničarsko-inštalatersko delavnico sklenil premestiti svoje prostore na primernejše mesto. Za izpopolnitev strojne opreme bo podjetje letos nabavilo še en rezkalni stroj. »Avtomehanična delavnica« Rogaška Slatina je edini tovrstni obrat v občini in se mora zaradi skromne opremljenosti boriti z vefltkimi težavami, posebno v času turistične sezone. Podjetju se priporoča, da v lastnem interesu ter interesu Rogaške Slatine vzpostavi stike s tovarno motornih vozil zaradi ureditve servisa, ki j,e tukaj nujno potreben. Del sredstev v te namene bo 'verjetno na razpolago iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. Podjetje bo v kooperacijskem odnosu z »Motomontažo« iz Novega mesta prevzelo v generalno popravilo letos Okrog 20 motornih vozil. Najnujnejša drobna oprema bo nabavljena iz lastnih sredstev. »Mizarstvo« Rogatec ije podjetje lokalnega značaja in se ukvarja izključno z izdelavo sobnega in stavbnega pohištva ter drobnimi uslugami. Ker podjetju primanjkuje še precej strojev, je izdelava v glavnem ročna, kar se odraža v nizki storilnosti in cenah. Perspektivno ima podjetje z nakupom potrebne opreme in razširitvijo delovnih prostorov vse pogoje za razvoj. Pekarna Rogaška Slatina bo letos verjetno še zmogla zadpstiLi povečanim potrebam potrošnikov, vendar bo nujno misliti na gradnjo nove pekarne predvsem zaradi pospešenega razvoja zdraviliškega turizma, ki se pričakuje v naslednjih letih, delno pa .zaradi razmeroma že zastarelih osnovnih sredstev. Predvideno je, da bo zalagala 'tudi pekarno v Šmarju, dokler ta ne bo usposobljena za ponovno obratovanje. Nabavljena bo oprema za slaščičarski obrat in lokal, kar 'je tembolj nujno, ker sta bili ukinjeni dve slaščičarni. Nagrajevanje po učinku je razmeroma dobro vpeljano. Pekarna Šmarje pri Jelšah je popolnoma dotrajala. V item letu bo izvršena adaptacija prostorov in zamenjava peči in nabavljen bo mešalec za testo. Predvideva se, do bodo dola končana do meseca avgusta tega leta. Pekarna Rogatec j e'prav tako v razmeroma slabem stanju. Letos je predvidena nabava mešalca za testo. Oskrba s kruhom se bo verjetno razširila na sosednje kraje. Takoj se naj uvede nagrajevanje po učinku in prouči izkoriščenost delovne sile. Žaga Bistrica-Kozje ima lokalni pomen in mora v tem letu svoje poslovanje vršiti uspešneje kot v preteklem letu. Razpolaga z dvema venečiankama in pol- noj armemiikom. Podjetje ima težave z nezadostno oskrbo lesa za razrez. Dnevna kapaciteta je okrog 9 m:l. Če bodo podani ustrezni pogoji v združevanju tovrstnih obratov, bo združitev nujna in utemeljena. Čevljarstvo Rogaška Slatina vrši usluge in naročila po meri.' Podjetje bi se lahko razširilo, če tol bili na razpolago ustreznejši prostori. Brivnica Rogaška Slatina ima v programu razširitev obrata za damsko frizerstvo. Kino Rogaška Slatina je z nabavo kinoprojektorja in opreme sodobno opremljen in lahko predvaja vse vrste filmov. Število obiskovalcev je znašalo v letu 1959 okrog 100.000. V tem letu se predvideva zvišanje obiska za najmanj 15 %, pod pogojem, da se cene kino vstopnic ne bi bistveno spremenile. Šmartcks Šnfctrje s-e je v preteklem letu vključil v proizvodnjo Mehanične tkalnice Celje. Glede na vedno večje potrebe industrije pa tudi široke potrošnje po ra zn ib standardnih kep er trakovih, ki jiih moramo pretežno uvažati, bi bilo umestno v tem obratu proizvodnjo preusmeriti in specializirati na Izdelovanje navedenih trakov. Izdelan je še ustrezen elaborat, iz katerega izhaja, da bi vložene investicije, ki se nanašajo predvsem na nabavo raznih strojev in le neznaten del na manjše preureditve dosedanjih obratnih prostorov, bile upravičene in rentabilne. Letna proizvodnja bi predvidoma zmanjšala 1,660.860 tekočih metrov v vrednosti okrog 25,048.000 din pri 10 zaposlenih. Program Investicij za obrt v lotu 1960 prikazuje posebna tabela. Obrt zasebnega sektorja na območju občine igra še vedno zelo važno vlogo pri zadovoljevanju potreb prebivalstva po Obrtnih storitvah, čeprav z ustvarjenim prometom že daleko zaostaja za obrtjo družbenega 'sektorja. Večina obrtnih delavnic ne zaposluje tuje delovne sile in le redki obrati v večjih naseljih imajo večjo zmogljivost. Podajamo pregled obrtnih obratov po strokah: Število obratov Družbeni sektor Zasebni sektor Predelava kovin 2 25 Predelava zemlje — 13 Stavbne obrti — 10 Predelovanje lesa 3 31 Predelovanje tekstila 1 23 Predelava usnja 1 21 Prehrambena obrt 4 33 Osebne usluge 1 9 Prevozništvo — 18 Ostale obrti 1 12 Skupaj : 13 195 Število obrtnikov iz leta v leto pada in je tudi v tem letu pričakovati nazadovanje. Razlogi za odjavo obrti ne leže pretežno v razmeroma visokih davčnih obveznostih ampak tudi v drugih okolnostih kot n. pr. izpodrivanje obrtniških proizvodov z industrijskimi, vključevanje obrtnikov v družbeni sektor zaradi večjih ugodnosti (socialno zavarovanje in 8 urni delavnik), delno pa tudi zaradi starosti ali bolezni. Predvidene investicije v letu 1960 v 000 din Viri sredstev podjetje Namen laganja Skupaj lastna sredstva podjetij ostala sredstva Oblačila Rog. Slatina dogr. poslov, prost, in nabava opreme 5.260 3.060 2.200 Pekarna Rog. Slatina slaščičarska oprema 1.000 1.000 — Pekarna Šmarje parna peč, mešalec in adaptacija 8.140 640 7.500 Mesnine Rog. Slatina adapt. prostorov hladilne naprave 11.800 2.300 9.500 Avtomehanična delavnica Rog. Slatina drobna oprema 900 900 — Čevljarstvo Rog. Slatina drobna oprema 72 72 — Ključavni- čarstvo Rog. Slatina oprema 5.650 5.650 — Mizarstvo Rog. Slatina eprema 2.500 2.500 — ObLO odplač. kredit. 4.200 — 4.200 Skupaj 39.522 16.122 23.400 XIII. poglavje VODNO GOSPODARSTVO Pregled izvršenih del v letu 1959 Plan dohodkov, ki je bil predviden z družbenim planom za leto 1959 v višini 41,000.000 din je bil dosežen z 28,000.000 din, kar znaša 68,3 %. Izpad sredstev 13,000.000 din je povzročil previsoko planirani znesek članarine ter lastna udeležba članov KZ, ki je izostala. V letu 1959 so bila izvršena naslednja dela: 1. Preložitev Tržiškoga potoka pri Steklarni v Rogaški Slatini (vrednost izvršenih del 8,500.000 din). 2. Melioracija Imenskega polja (vrednost izvršenih del 15,000.000 din). Na.Imenskem polju so se izvajala dela kakor sledi: 1. odvodni jarek št. 1 v dolžini 2.458 m; 2. odvodni jarek št. 2 v dolžini 365 m; 3. armirano betonski most na odvodniku št. 1; 4. korekcija in podaljšanje Imenskega potoka v dolžini 150 m; 5. razbremenilnik na Sotli v dolžini 80 m; 6. znižanje jezu v Prelaskem za 1 m. Plan za leto 1960 V letu 1960 predvideva Obsotelska vodna skupnost 25,700.000 din dohodkov, ki naj bi se formirali takole: din 1. dotacija OLO v višini 10,000.000 2. članarina za leto 1960 7,500.000 3. ostali viri ______ 8,200.000 Skupaj 25,700.000 S temi sredstvi se bodo nadaljevala dela na Imenskem polju, pričela se bo regulacija Mestinjščice ter verjetno melioracija Bučkega polja. TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XIV. poglavje AMORTIZACIJA • 1. Gostinskim podjetjem in gostiščem ter trgovskim podjetjem in trgovinam na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši z alkoholnimi pijačami, se amortizacija za gradbene objekte, obračunava 'po zveznih prsdpisih. Amortizacijo plačujejo v polnem znesku, lahko pa se jiih oprosti plačevanja za čas, ko ne Obratujejo. 2. Obrtna podjetja :in obrtne delavnice plačujejo amortizacijo v polnem znesku. 3. Finančno samostojni zavodi, ki po zveznih predpisih niso dolžni obračunavati amortizacijo, jo plačujejo v letu 1960 po stopnjah, ki iso določene v zveznih predpisih za določena osnovna sredstva, vendar samo tistih osnovnih sredstev iz dejavnosti, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki in za čais, ko se ta sredsitva uporabljajo. 4. Katera trgovska podjetja in trgovine na drobno in gostinska podjetja in gostišča trgujejo z živili pretežno, določi Svet za blagovni promet, industrijo in obrt na podlagi zadevnih predpisov. 5. Upravni organ za finance lahko na prošnjo gospodarskih organizacij iz L, 2. in 3. točke tega poglavja v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance amortizacijski stopnji za posamezno gospodarsko organizacijo spremeni, če bi določene stopnje amortizacije vplivale na zvišanje con. XV. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV 1. Splošne kmetijske zadruge plačujejo od sklada osnovnih sredstev po stopnji 3 % in se stekajo v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki obresti plačujejo. 2. Obresti od osnovnih sredstev se ne plačajo od sklada tistih osnovnih sredstev, ki so z določbo pristojnega organa okrajnega ljudskega odbora oproščena plačevanja amortizacije. 3. Gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, katera podjetja in obrtne delavnice pretežno opravljajo storitve, določi Svet za blagovni promet, industrijo in obrt na podlagi zadevnih predpisov in ugotovitev finančnega organa. XVI. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA 1. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo 60 % dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev, 40 % pa v občinski investicijski sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. XVII. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODEK OD KMETIJSTVA IN NA DOHODEK ZASEBNIH POKLICEV Občinska doklada na dohodke od kmetijstva in na dohodke zasebnih poklicev se predpiše s posebnim odlokom. XVIII. poglavje OBČINSKI SKLADI Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada, občinskega stanovanjskega sklada in občinskega cestnega Sklada v letu 1960 so razvidna iz naslednjih prilog: ' 1. Občinski investicijski sklad za leto 1960 V 000 din Sproščena sredstva iz leta 1959 21.945 Predvideni priliv sredstev v letu 1960 30.853 Omejitev v 100 % 30.853 Razpoložljiva, sproščena sredstva iz leta 1959 21.945 Razdelitev sredstev sklada: Za obratna sredstva 25 % 5.486 Za investicije v osnovna sredstva 75 % 16.459 __ Skupaj 21.945 2. Občinski stanovanjski sklad za leto 1960 V 000 din 1. Prosta sredstva iz leta 1959 22.579 2. Prispevek gospodarskih organizacij iz področja industrije, kmetijstva, trgovine, gostinstva, obrti in drugih 20.200 3. Prispevek finančno samostojnim zavodom in upravnih organov 9.300 4. Dohodnina od stanovanjskih zgradb 15.000 5. Del najemnine koristnikov stanovanj in lokalov 13.000 6. Ostali dohodki 1.000 Skupaj razpoložljiva sredstva v lotu 1960 87.079 6. Občinski cestni sklad za leto 19(>0 V 000 din Sproščena sredstva iz leta 1959 3.855 Predvideni priliv sredstev v letu 1960 5.100 Omejitev 80 % 4.080 Ostane 1.020 Razpoložljiva sredstva v letu 1960 4.875 XIX. poglavje PREGLED DOHODKOV EN IZDATKOV ObLO Šmarje pri jelšah za leto 1960 Del Dohodki A. Proračun 1. Skupni dohddki 2. Posebni dohodki 3. Dohodki uradov in ustanov 4. Ostali dohodki Skupaj Plan 1960 220.723.000 48,500.000 800.000 5,300.000 275.323.000 Del Izdatki Plan 1960 1. Prosveta in kultura s pred vojaško 2. Socialno varstvo 3. Zdravstvo 5. Državna uprava, sodnik za prekrške, veterina, kmetijstvo 6. Komunalna dejavnost 8. Dotacije: fin. samostojnim zavod, proračunskim skladom družbenim organizacijam 9. Obveznosti iz posojil in garancije 10. Obveznosti iz preteklih let Skupaj 100,760.000 20,000.000 29,420.000 57,365.000 10,000.000 3.196.000 4.350.000 9.500.000 17,046.000 17,000.000 _ 23.732.000 275,323.000 XX. poglavje KONČNE DOLOČBE L' Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora je pooblaščen tolmačiti ta družbeni plan. 2. Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/2-01-50/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 77. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960 1. člen Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960 obsega dohodke 275,323.000 din in izdatke 275,323.000 din 2. člen Koriščenje proračuna za potrebe šolstva na območju bivše občine Rogaška Slatina se vrši preko .akreditivov pri Komunalni banki Rogaška Slatina. 3. člen Dotacije družbenim organizacijam in samostojnim zavodom ter odpiranje akreditivov se mora vršiti v skladu kakor pritekajo dohodki in sicer tromesečnu oziroma po potrebi mesečno, o čemer določa tajnik občinskega ljudskega odbora. 4. člen Namestitve pri občinskih organih se lahko vršijo samo v Skladu z odlokom o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-391/59) in samo če so zagotovljena proračunska sredstva. 5. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov se smejo virmirati med postavkami osebnih izdatkov samo v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance. 6. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor za redno kritje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 5 % od celotne proračunske kvote. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od L januarja 1960. Št. 01/2-04-10/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 78. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59), 1. členu uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3-23/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca- 1960 sprejel ODLOK o občinskih taksah Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se pobirajo občinske takse, ki so predpisane s tarifo v drugem delu tega odloka. 2. člen Občinske takse so dohodek proračuna občine Šmarje pri Jelšah. Dohodke od turistične takse prepusti občinski ljudski odbor turističnim društvom na območju občine. Turistično takso pobrano na območju Rogaške Slatine (14. člen odloka o zdraviliškem redu Zdravilišča Ro- gaška Slatina (Uradni vestnik okraja Celje, številka 24- 268/58) prepusti občinski ljudski odbor Zdraviliškemu svetu v Rogaški Slatini. 3. člen Občinske takse se plačujejo v gotovini ali v taksnih znamkah (kolekih) skladno z veljavnimi predpisi. 4. člen V primerih, ko je priznana taksna oprostitev po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem odlokom. Takse po tem odloku se tudi ne plačujejo v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi velja vzajemnost. 5. člen Zakon o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59) se primerno uporablja tudi glede taks, predpisanih s tem odlokom. Prisilna izterjava taks po tem odloku se vrši po uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53 in 25- 316/57) in po veljavnih predpisih o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij. 6. člen Osebe, ki so plačale višjo takso kot je predpisana v tarifi tega odloka, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši po pravilniku o vračanju in prek n j i-ževanju pomotoma ali preveč plačanih dohodkov proračunov in Skladov (Uradni list FLRJ, št. 38-506/57). 7. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi občinska uprava za dohodke. Ta uprava daje tudi pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka. 8. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dneva objave. Odlok o vpeljavi občinskih taks (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-77/59) in odlok o turistični taksi na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-84/59) prenehata veljati. Drugi del TARIFA Tar. št. 1: Za glasbo v javnih lokalih: din a) če se izvaja vsak dan, se plača mesečno 5.000 b) če se izvaja trikrat do petkrat tedensko, se plača mesečno 4.000 c) če se izvaja enkrat do dvakrat tedensko, se plača mesečno 3.500 č) če se izvaja ob priliki kake prireditve, veselice ali na plesu, se plača od vsakega primera 2.000 Pripombe: Z javnimi lokali so mišljeni tako poslovni lokali (kavarne, gostilne in podobno) kakor tudi poslovna mesta, ki spadajo k njim (vrtovi, terase in podobno). Za glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio, magnetofon in podobno) se ne plača taksa po tej tarifni številki. Tudi se ne plača občinska taksa za glasbo, ki se izvaja ob kullturnoumet-niških prireditvah. Takse po tej tarifni številki so oproščene družbene organizacije in športna društva. Vsako prireditev glasbe mora prireditelj pismeno pri- glasiti v dveh izvodih. Po 8. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38-194/59) je treba vložiti priglasitev pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. V prijavi je treba navesti prirediteljeve osebne podatke, kraj, čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen. Prireditelj mora plačati takso pni občinski upravi za dohodke praviloma predno vloži priglasitev pri organu, ki je naveden v prejšnjem odstavku. Lastnik lokala ne sme dovoliti prireditve, če se prireditelj ne izkaže, da je prijavil glasbo in plačal takso. Za plačilo takse jamči solidarno s prirediteljem tudi lastnik lokala. Tar. št. 2: Za igralna sredstva v javnih lokalih: a) za biljarde vseh vrst, od vsake mize letno din 1.000 b) za igralne avtomate vseh vrst, od vsakega avtomata letno 3.000 c) za ostala igralna sredstva, od vsakega komada, letno 500 Pripombe: Za igralne karte, šah in družabne igre taksa po tej tarifni številki. se ne plača Taksni zavezanci morajo priglasiti taksi zavezana igralna sredstva občinski upravi za dohodke in plačati ustrezno takso do konca januarja vsakega leta. Če je taksni zavezanec začel uporabljati igralno sredstvo med letom, ga mora prijaviti in plačati takso v roku 15 dni. Če ga je začel uporabljati v prvem polletju, plača takso za vse leto, če pa ga je začel uporabljati v drugem polletju, pl&ča polovico takse. Tar. št. 3: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se bavi s poslovno delavnostjo, plača letno takso na firmo in sicer: din a) industrijska podjetja 30.000 b) družbena kmetijska gospodarstva 10.000 c) kmetijske zadruge 2.000 č) trgovska podjetja 10.000 d) gostinska podjetja 10.000 e) gostišča in zasebne gostilne 3.000 f) poslovalnice in samostojni obrati industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarskih organizacij 5.000 g) obrtna podjetja 6.000 h) uslužnostne 'obrti 5.000 i) brivske in frizerske obrti v Šmarju fiiri Jelšah, Rogaški Slatini, Rogatcu in Kozjem 2.000 j) ‘ brivske in frizerske Obriti v ostalih krajih 1.000 k) ostale obrti (n. pr. čevljarji, krojači itd.) 1.000 l) samostojni poklici 10.000 Pripombe: Takse po tej tarifni številki ne plačajo servisne delavnice stanovanjskih skupnosti, banke, hranilnice, J2 in PTT. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja dotičnega leta. Taksni zavezanci morajo vložiti priglasitev in plačati takso na občinski upravi za dohodke. Novi obrati plačajo takso v roku 15 dni od pričetka obratovanja. Če se je gospodarska delavnost pričela po 30. juniju, se plača za tisto koledar sito leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1960 velja rok za priglasitev in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka. Tar. št. 4: Za začasno bivanje na območju občine se plača turistična taksa, ki znaša za posamezno osebo na dan: 1. V Rogaški Slatini: din a) v glavni sezoni 100 b) izven glavne sezone 2. V ostalih krajih: 60 a) v glavni sezoni 50 b) izven glavne sezone 20 Pripombe: Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine. Z začasnim prebivanjem je mišljeno prebivanje, ki traja največ 30 dni. Če traja prebivanje več kot 30 dni, se pobira turistična taksa samo za 30 dni. Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskih podjetjih, gostiščih, zdravstvenih zavodih, domovih družbenih organizacij, dijaških domovih in internatih, zasebnih turističnih sobah in kampih proti plačilu ustrezne nočnine. Za glavno sezono se šteje čas od 1. julija do 31. avgusta. Za območje Rogaške Slatine se šteje širše zdraviliško območje v smislu 14. člena odloka o zdraviliškem redu zdravilišča Rogaška Slatina (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-268/58). Turistične takse ne plačajo: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse; 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih. S stacionarnimi zdravstvenimi zavodi so mišljene bolnišnice in klinični zdravstveni zavodi, v katerih je gibanje bolnikov omejeno samo na bolnišnico oziroma kliniko. Turistično takso tudi ne plačajo osebe, ki med delovno akcijo začasno prebivajo na območju občine kot člani dal ovni h brigad. Za 50 % zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na Službenem potovanju; 3. tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v Rogaško Slatino ali druge kraje na območju občine na zdravljenje ali okrevanje; 4. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in drugi) ter njihovi družinski člani; 5. odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki partizanskega spominskega znaka 1941 in odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo ter člani njihovih družin; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvid-niških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinške zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto 10 din na dan. Osebe, ki ne plačajo turistične takse oziroma, ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svoljo pravico z ustrezno listino n. pr. z legitimacijo za popust pri odhodu na letni dopust, s članško izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje itd. Za udeležence konferenc, športnih prireditev, kul-turnoprosvetnih prireditev in podobno se lahko odobri popolna ali delna oprostitev plačila turistične takse. Prošnjo za oprostitev mora prireditelj predložiti Svetu za turizem in gostinstvo, če gre za Rogaško Slatino pa Zdraviliškemu svetu v Rogaški Slatini. V prošnji je treba navesti zlasti približno število udeležencev in prenočevanj. O prošnji odloči Svat za turizem in gostinstvo, oziroma če gre za Rogaško Slatino, Zdraviliški svet v Rogaški Slatini. Organizacije in zasebniki so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi. V evidenco je treba vpisati: 1. priimek in ime ter poklic turista oziroma potnika; 2. višino plačane turistične takse; 3. naslov, datum in številko listine, ki upravičuje osebo od oprostitve ali olajšave plačevanja turistične takse. Plačano turistično takso so dolžne organizacije in zasebniki odvajati do vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec po posebnem obračunu občinski upravi za dohodke, oziroma če gre za Rogaško Slatino Zdraviliškemu svetu v 'Rogaški Slatini. V obračunu je treba posebej prikazati turistično takso, ki je bila plačana v polnem znesku in posebej turistično takso, ki so jo plačale osebe, ki uživajo ugodnosti po določbah te tarifne številke. Tar. št. 5: 1. Za reklamne objave in oglase trajnega značaja, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove, ograje, v 'izložbenih oknih, na vozilih za javni promet, lastnih vozilih in podobno se plača letno: din a) do 1 m2 površine 1.000 b) za vsak nadaljnji m* 500 2. Za navadne objave, oglase in plakate začasnega značaja se plača glede na velikost: din a) do 0,5 m2 20 b) preko 0,5 m2 100 Pripombe: Taksa po tej tarifni številki se ne plača za reklame, ki se izobešajo v notranjosti poslovnega lokala, za posmrtne objave in razglase, za objave in razglase, ki se nanašajo na dejavnost državnih organov in družbenih (negospodarskih) organizacij ter za objave in razglase, ki se nanašajo na kulturnoumetniške prireditve, na katerih se ne točijo alkoholne pijače in niso združene s plesom. Taksa po tej tarifni številki se tudi ne plača za objave in razglase kino podjetij. Taksni zavezanci po tej tarifni številki morajo prijaviti in plačati takso praviloma pred izotoešenjem objave ali oglasa, najkasneje pa takrat, ko se izvrši iz-obešenje. Stalni reklamni napisi, objave in oglasi se morajo vsako naslednje leto prijaviti občinski upravi za dohodke do konca januarja in v istem času se mora plačati ustrezna taksa. Zavezanec takse za objavo, oglas in plakat začasnega značaja nalepi takso na objavo, oglas oziroma plakat in občinske koleke uniči z žigom ali pa jih prečrta s črnilom. Tar. št. 6: Za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvo-čevalnih postajah n. pr. po radiu Šmarje pri Jelšah, v kinu ali po podobnih sredstvih n. pr. na krajevno običajen način, se plača za vsak primer 100 din. Pripombe: Taksa po tej tarifni številki se ne plača na objave smrti, na Objave in razglase, ki se nanašajo na dejavnost državnih organov in družbenih organizacij, na Objave kino podjetij in na Objave kulturno umetniških prireditev, na katerih se ne bodo točile alkoholne pijače in ne bodo združene s plesom. Tar. št. 7: Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov se plača dnevno za vsak avto in priklopnik 200 din. Pribomba: Taksa po tej tarifni številki se plačuje samo na mestih, ki jih določi za parkiranje občinski ljudski odbor in tam organizira varovanje avtomobilov in priklopnikov. Taksa se plača ne glede na čas trajanja parkiranja. Tar. št. 8: Za uporabo prostega prostora za začasne namene se plača: din a) za začasne stojnice dnevno od m'2 10 b) za vrtiljake, strelišča, cirkuse in podobno od m2, dnevno 10 c) čistilci čevljev, dnevno 10 Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se ne plača za kampe in šotore. Tar. št. 9: Za posest psov se plača letno: din 1. za pse čuvaje 300 2. za vse druge pse 2.000 Pripombe: Takse po tej tarifni številki so oproščeni posestniki vseh psov čiste pasme, če to dokažejo z veljavno listino kinološke organizacije, slepci za pse, ki jih vodijo in posestniki reševalnih psov. Taksa po tej tarifni številki se tudi ne plača za pse Jugoslovanske ljudske armade in za pse javne varnostne službe. Taksa po tej tarifni številki se plača za pse, ki so stari nad 6 mesecev. Posestniki psov morajo do konca januarja vsakega leta vložiti pismeno prijavo občinski upravi za dohodke. Če pridobi taksni zavezanec psa po tem roku, je dolžan vložiti prijavo v roku 30 dni od dneva, ko je psa dobil. Če psa pridobi v prvi polovici leta, plača celo takso, če ga pa pridobi v drugi polovici leta pa plača polovico takse. Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, se taksa za to leto ne plača. Za pse, ki so jih posestniki nabavili namesto poginulih psov, za katere so v istem koledarskem letu že plačati takso, se ta taksa ne plača, če se ti psi uporabljajo za isti namen. Tudi se ne plača taksa za pse, ki so menjali lastnika, če je bila za zamenjanega psa za tisto leto že plačana taksa. Posestnik psa je dolžan v roku 15 dni prijaviti občinski upravi za dohodke vsako odtujitev psa. St. 01/1-04-11/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 79. Občinski ljudski odbor Šmarje ipri Jelšah je po 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55), 18., 50., in 132. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) po sklepu zbora volivcev na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15, marca 1960 sprejel ODLOK 0 posebnem krajevnem prispevku za popravilo cest IV. reda na območju krajevnega odbora Kozje 1. člen Za popravilo cest IV. reda na območju krajevnega odbora Kozje se vpelje za leto 1960 poseben krajevni prispevek v denarju, delu, materialu in dajatvi vprege prevoznih in drugih delovnih sredstev. Obveznost posebnega krajevnega prispevka se lahko izpolni vedno tudi tako, da se plača ustreizni denarni znesek. 2. člen Lastniki zemljišč izpolnijo obveznosti krajevnega prispevka s plačilom v višini 1 % katastrskega dohodka vseh zemljišč. Obrtniki izpolnijo obveznost krajevnega prispevka s plačilom v višini 1 % od davčne osnove. Osebe v delovnem razmerju izpolnijo obveznost krajevnega prispevka tako, da vplačajo 0,5 % od mesečne plače, če ta ne presega 15.000 din mesečno oziroma 1 % od mesečne plače, če ta presega 15.000 din mesečno. Upokojenci plačajo ustrezni odstotek od mesečne pokojnine. 3. člen Vsi lastniki konjske in volovske vprege in prevoznih sredstev ter vsi lastniki traktorjev s prikolicami in tovornih avtomobilov izpolnijo obveznost krajevnega prispevka tako, da opravijo prevoz določene količine gramoza ali drugega potrebnega materiala na oddaljenost 5 kilometrov. Lastniki konjske in volovske vprege pripeljejo z vsakim parom 2 rri1 gramoza, kdor ima le eno vprežno žival, pa 1 m:l gramoza. Lastniki traktorjev s prikolicami in tovornih avtomobilov pripeljejo na isti način 20 m:l gramoza za vsako prevozno sredstvo. Zavezanci krajevnega prispevka, ki posedujejo nad 1 ha obdelovalne zemlje, pa nimajo sredstev iz prvega odstavka tega člena, izpolnijo obveznosti krajevnega prispevka tako, da opravijo en delovni dan. 4. člen Izvršitev obveze krajevnega prispevka, ki se ne izpolni oziroma vplača v denarju, določi krajevni odbor Kozje za vsak primer s posebnim sklepom, računajoč vrednost enega delovnega dne s 300 din, prevoz navedenih količin gramoza s parom vprežne živine s 1.000 din in z eno vprežno živaljo s 500 din. Zavezanec krajevnega prispevka izpolni obveznost tudi tako, da plača ustrezni znesek po prejšnjem odstavku tega člena. Lastniki traktorjev s prikolicami in lastniki tovornih avtomobilov plačajo v tem primeru po 15.000 din na vozilo. zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel ODLOK o turističnem skladu občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Ustanovi se turistični sklad občine Šmarje pri Jelšah. Ime sklada je »Turistični sklad občine Šmarje pri Jelšah«. 2. člen 5. člen Prispevek v delu ali dajatvi je treba izvršiti v roku in na kraju,- ki ga določi Krajevni odbor Kozje. Krajevni odbor določi posameznim zavezancem krajevnega prispevka s sklepom prispevek v denarju, če zavezanec izjavi, da bo obveznost izpolnil s plačilom v denarju, ali če obveznik dela oziroma dajatve ne izvrši v predpisanem roku. Prispevek za neizvršeno delo in za neizvršeno dajatev se mora plačati v 8 dneh po vročitvi odločbe o predpisu prispevka. Odločbo o predpisu prispevka po tem členu izda po sklepu Krajevnega odbora Kozje Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve. 6. člen Zavezanci po tem odloku so lastniki zemljišč na območju krajevnega odbora Kozje, Obrtniki na istem območju ter osebe v delovnem razmerju in upokojenci, ki imajo stalno prebivališče na tem območju. Zavezanci so tudi gospodarske organizacije 'in zavedi, ki imajo svoj sedež ali svoj samostojni obrait na omenjenem območju. 7. člen Krajevni urad Kozje napravi seznam zavezancev krajevnega prispevka po tem odloku in vodi evidenco denarnih sredstev po tem odloku pod nadzorstvom uprave za dohodke občinskega ljudskega odbora. 8. člen Neplačane denarne prispevke izterja uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora po predpisih, ki veljajo za upravno izvršbo. 9. člen Svot za komunalne in stanovanjske zadeve bo po potrebi izdal navodila za izvajanje tega odloka. Namen sklada je zbirati sredstva, ki pritekajo iz turistične takse, pobrane na območju občine Šmarje pri Jelšah in druga sredstva ter z vsemi temi sredstvi financirati potrebe, ki so v zvezi z razvijanjem in pospeševanjem turizma na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen Turistični sklad ni pravna oseba. . 4. člen Turistični sklad upravlja Zdraviliški svet v Rogaški Slatini v soglasju s Svetom za turizem in gostinstvo Občine Šmarje pri Jelšah. Finančno poslovanje turističnega sklada upravlja Komunalna banka Celje — podružnica v Rogaški Slatini. 5. člen Administracijo sklada opravlja tajnik Zdraviliškega sveta. 6. člen V turistični sklad se stekajo naslednja sderstva: 1. turistična taksa, pobrana na območju občine Šmarje prti Jelšah; 2. dohodki Zdraviliškega sveta v Rogaški Slatini; 3. dotacije občinskega ljudskega odbora; 4. razni drugi dohodki. 7. člen Sredstva turističnega sklada se smejo izključno uporabiti samo za potrebe razvijanja in pospeševanja turizma na območju občine Šmarje pri Jelšah in sicer za tista območja, na katerih so bila pobrana, odnosno za katera so bila določena. 8. člen Sklad posluje po pravilih, ki jih bo predpisal občinski ljudski odbor. 9. člen 10. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1960. Objavi se v Uradnem vestniku Okraja Celje. Št. 01/2-03-25/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Sklad posluje pod nadzorstvom Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, ki izvršuje pravice ustanovitelja. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-04-5/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen L r. 80. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 107. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega 81. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 15., 82. in 88. členu zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ. št. 43-707/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne IS.marca 1960 sprejel ODLOK o določitvi roka v katerem lahko kmetijska organizacija vzame v zakup kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina in o najvišjem znesku zakupnine za kmetijska zemljišča, ki so državljanska lastnina. 1. člen Individualni kmetijski proizvajalec, ki ponuja v zakup svoje zemljišče, sme dati to zemljišče v zakup individualnemu kmetijskemu proizvajalcu šele, če ga v roku 30 dni noče vzeti v zakup nobena kmetijska organizacija. Rok iz prvega odstavka začne teči od dneva razglasitve ponudbe na razglasni deski krajevnega urada oziroma občinskega ljudskega odbora. 2. člen Najvišji znesek zakupnine za kmetijska zemljišča, ki jih dajejo v zakup individualni kmetijski proizvajalci znaša 15.000 din za 1 ha letno. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-04-4/1-60. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 82. \ Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po odloku o začasnem financiranju potreb političnih teritorialnih enot v mesecu januarju 1960 (Uradni list FLRJ, št. 52-854/59) v zvezi s 77. členom zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, 6t. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 sprejel ODLOK o začasnem financiranju potreb občine Šmarje pri Jelšah v letu 1960. 1. člen Do sprejema proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960, vendar najdalje do 31. marca 1960 se bodo proračunske potrebe občine Šmarje pri Jelšah začasno financirale na podlagi tromesečnih blagajniških planov dohodkov in izdatkov, vendar največ do 8 % od skupnega znesika proračunskih izdatkov občine v letu 1959. S sredstvi iz 8 % kvote od skupnih izdatkov, ki jih je imela Občina v letu 1959, se mora prvenstveno zagotoviti kritje oBebnih izdatkov. 2. člen Začasno financiranje sme doseči največ 25 % proračuna za leto 1959. 3. člen Za kritje izdatkov lahko občinski ljudski odbor najame pri Komunalni banki v Celju kratkoročno posojilo do zneska 30,000.000 dinarjev, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki po tremesečnem planu. 4. člen Znesek dohodkov in izdatkov, pobranih oziroma porabljenih po tem odloku, je sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna Občine za leto 1960. 5. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Odlok o začasnem financiranju potreb občine Šmarje pri Jelšah za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-338/59) preneha veljati. Št. 01/2-31-87/3-59. Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 83. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 26. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah, na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o vodovodnem redu 1. člen Odlok o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-203/59) se spremeni tako, da se v 27. členu točka d) glasi takOle: d) če koristnik ni plačal po tarifi določene vodarine v roku 30 dni po prejemu računa ali ustmenem zahtevku, ki ga je- podala pooblaščena 'oseba Komunalnega zavoda in ima na razpolago drugo v zdravstvenem oziru neoporečno vodo, na primer iz primernega vodnjaka ali stud, lica. V primeru, če koristnik nima na razpolago drugega v zdravstvenem oziru neoporečnega izvora vode, se voda iz vodovoda z odredbo Komunalnega zavoda ne sme zapreti. V takem primeru se neplačana vodarina izterja po predpisih o upravni izvršbi. Drugi odstavek 27. člena se črta. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celja. Št. 04/1-39-54/2-59. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 84. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60) ir 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega izbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, njegovih zavodov in organizacij. 1. člen Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, njegovih zavodov in organizacij znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, katerim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to za njih ugodneje. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6.000 do 10.000 din mesečno. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo. 3. člen Uslužbenci imajo pod pogoji iz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugiih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilometer. 4. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1960. Objavi se vgradnem vestniku okraja Celje. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o kilometrini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13-125/58 in 24-266/58) in odlok o določitvi višine povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šmarje pri Jelšah do 10 km od ožjega območja občine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13-127/58 in 24-266/58). Št. 01/2-04-8/1-60. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 85. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 10. členu zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (Uradni list LRS, št. 21-93/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega Zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 izdal ODLOČBO • ustanovitvi Zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah. t Ustanovi se Zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Sedež zavoda je v Šmarju pri Jelšah. 2. V organizacijski sestav Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah spadajo dosedanje Zdravstvene postaje Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, Protitufoerkulozni dispanzer v Rogatcu, vse obstoječe posvetovalnice za žene in dispanzerji za žene in celotna babiška služba. Vse naštete zdravstvene enote prenehajo poslovati kot samostojni zdravstveni zavodi. 3. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah ima nalogo nuditi prebivalstvu občine Šmarje pri Jelšah zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki so v zvezi z zdravstveno službo. 4. Zdravstvenemu domu v Šmarju pri Jelšah se dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim so doslej gospodarile zdravstvene enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5. Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima 11 članov vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in posluje po uredbi o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah. Poleg upravnega odbora obstoje še upravni pododbori pri vseh zdravstvenih enotah, našteti v 2. točki te odločbe. Vsak upravni pododbor šteje 7 članov. Predsedniki teh pododborov so istočasno člani upravnega odbora. 6. Zdravstveni dom ima: 1. Sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev 2. Sklad za lastne investicije 3. Sklad za amortizacijo 7. Za zadeve in naloge doma je 'pristojen Svet aa zdravstvo občine Šmarje pri Jelšah. ‘8 Ta odločba velja od 1. aprila 1960. Objavi ee v Uradnem vestniku okraja Celja. Št. 01/2-4-5/1-60. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Log en 1. r. 86. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 2. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 izdal ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Komunalna uprava« v * Šmarju pri Jelšah. 1. Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Komunalna uprava« v Šmarju pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-345/59) se spremeni v 1. točki talko, da se naziv zavoda sedaj glasi »Komunalni zavod«. Prvi odstavek 3. točke se spremeni tako, da se določi, da upravni odbor šteje 9 članov. 2. Ta odločba velja od 15.marca 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-120-80/1-60. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje .pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 87. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 112. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št.28-535/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) skladno s priporočilom Ljudske skupščine FLRJ o dajanju imen krajem, Ulicam, gospodarskim organizacijam, zavedo min družbenim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 39-312/53) na seji občinskega zbora dne 15. marca 1960 sprejel SKLEP • preimenovanju Osnovne šole Sv. Ema v Osnovno šolo Sodna vas. 1. Osnovna šola Sv. Ema dobi ime »Osnovna šola Sodna vas«. 2. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Celje. St. 01/1-02-ŠCM28/1-59. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 88. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po drugem odstavku 20. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel SKLEP o prenosu upravljanja posameznih stanovanjskih zadev v pristojnost stanovanjskih skupnosti v Rogaški Slatini, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in Kozjem. 1. V pristojnost stanovanjskih skupnosti v Rogaški Slatini, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in Kozjem se prenesejo naslednje zadeve, ki so po zakonu o stanovanjskih razmerjih v pristojnosti občinskega stanovanjskega organa: 1. Vodenje evidence izpraznjenih stanovanj 2. S ta vi jan je predlogov za oddajanje stanovanj 2. Ta sklep velja od 1. apnila 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-39-20/1-60. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 89. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po tretjem odstavku 37. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52-658/56) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1960 sprejel SKLEP o pooblastitvi predstojnikov temeljnih upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. 1. Predstojniki temeljnih upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah smejo po potrebi in soglasju s tajnikom občinskega ljudskega odbora pooblastiti drugega uslužbenca svojega organa za določevanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. Pooblastilo mora biti izdano v pismeni obliki in mora vsebovati dobo trajanja pooblastila in vrsto zadev. 2. Ta sklep velja od 1. aprila 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-01-13/1-60. Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in ■prava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599