203
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Nemška. — Minulo je še le 99 dni odkar je umrl stari nemški cesar Viljem nad 90 let starin že mu je sledil minuli petek dne 15. t. m. njegov še le 57 let stari sin, cesar Friderik, v večnost po dolg ineozdravljivi vratni bolezni na svojem poletnem bivališči Friderichs-kron pri Potsdam-u.
Mej zdravniki tekla je ves čas bolezni pravda, jeli vratna bolezen cesarjeva rak ali ne rak, sedaj je pravda
rešena s smrtjo bolnikovo in o tem se zdravniki ne bodo V3Č pravdali, jeli bila bolezen taka ali taka, ker eno je postalo gotovo, da je bila smrtonosna in edino to je odločilno za bolnike in za vse one, ki se brigajo za zdravje bolnikovo.
Angleški zdravnik dr. Man k en z i bil je pri bolezni vedno svojega posebnega menenja, bil je v nasprotji z večino nemških zdravnikov in strokovnjakov pri vratnih boleznih. Da sedaj umrlimu cesarju ni popolnoma vzel nade ozdravljenja, to je bila nedvomljiva zasluga njegova, večja in poglavitna zasluga Makenzi-jeva pa je bila ta, da se je protivil izreza nju dušnika iz bolnikovega vratu in nameščenja bolnega dela z umetnim dušnikom.
Vsi zdravniki bili so namreč minulo jesen, ko so nemški strokovnjaki priporočali tako operacijo, edini v tem, da bi bila taka operacija zelo nevarna za zdravje bolnikovo, vrh tega pa tudi vspeh za ozdravenje bolnikovo negotov. S tem, da je Makenzi s podporo sedanje cesarice Viktorije zabranil ono nevarno izrezavanje, podaljšal je bolniku življenje za 8 ali 9 mesecev in mu je tako posredno pripomogel k prestolu. Te zasluge ne odrekavajo mu sedaj tudi njegovi nemški nasprotniki ne, umrli cesar in pa rodbina njegova pa so te zasluge njegove pripoznali s posebnim odlikovanjem.
Cesar Friderik segal je vkljub hudemu trpljenju in vkljub telesne slabosti izdatno in vspešno v vladarska posla. rNovice" omenjale so v tem oziru enako njegovega oklica „nemškemu narodu", kakor pisanja njegovega do kanclerja kneza Bismarka. V zadnjih številkah „Novic" omenjali smo borbe cesarjeve s kanclerjem zarad prostosti volitev in vsled katere je odstopil pruski minister Putkamer.
Ze pred tednom poročali smo, da je bolezen cesarjeva postala nevarnejša, da teško zavživa jedila, ker je bolezen razjedla steno med dušnikom in požiralnikom, morali so zdravniki cesarju dajati jedila po umetno vpeljani cevi, to da ta zadnji pomoček odpovedal je kmalu svojo porabo, bolnik je pešal bolj in bolj, ako ravno vedno pri zavesti, postal je bolnik zelo slab v četrtek v pozni večer, noč ga je poberala, proti jutru pričela se je že skrajna slabost, ob 9. uri umiranje in ob 11. uri 12. minut vzdihnil je svojo dušo, v navzočosti svoje rodbine.
Naslednik mu je stareji sin njegov, kot cesar Nemški imenovan Viljem II. Mlajši sin njegov poročil se je še le dne 24. minulega meseca.
Nov cesar vladal bode zopet po vsem po volji Bismarkovi v smislu strogejega samovladarstva, vendar pa tudi, kakor se vse nadeja, v smislu ohranenja mirut
Pogreb cesarjev vršil se je minuli ponedeljek opo-ludne po izrečeni želji umrlega, brez vdeleženja zastopnikov  unanjih   držav,  v ožjem   rodbinskem  krogu  in z
vdeležbo vojaštva. Vse evropejske in tudi unanje države, kakor tudi papež naznanili so svoje milovanje o teški zgubi, ki je zadela zopet Nemško.
Srbska. — Nek francoski list „Temps" poročal je z Belegagrada, da je tam nastala ministerska kriza, ker je baje kralj nameraval odpraviti ustavo. Avstrijska „Pol. Corespondenca" ugovarja istinitosti tega poročila, rekoč, da nima nikakoršne stvarne podlage, temveč, da kralj nikdar ne more nameravati kaj tacega in da imajo do sedanje vlade popolno zaupanje vse domoljubne stranke, ker pripoznajo, da je zmožna k miru spraviti vse one elemente, Ki delajo na tak prevrat, ka.koršnega si želi očividno dopisnik v omenjeni francoski list.
Ruska. — Euski poslanik pri laškem dvoru baron Uexkull je nevarno obolel in odpotoval domu. Tudi ruski časniki izražajo, enako onim drugih držav, jako sočutno svoje milovanje o smrti nemškega cesarja Friderika.