DRUŽBENO   UPRflVLJfiNJE
Odnos občine do podružnice socialnega zavarovanja
(PRIMER V OBCINI RADLJE OB DRAVI)
Kot rczultat razvoja k cmuualnega sistema je bila lanl formirana todi ponružnica socia-lnega zavafovanja v Rad-Ijata ob Dravi in sicer na podrofju bivšifa občin Muta, Vnzenica in Radlje ob Dravi. Občinski sindikaln* svet, ki je dal inieiativo za formiranjc te podružnice, je s po-močjo sindikalnih podry2nic in organov socialnega zava-rovanja izvedel tndi votitve organov socialnega" lavaro-vanja te podmžnice. Podružnica je prcvzela 2831 zava-rovancev socialističnega stktorja in 54 »avarovancev pri-valnega settorja. Od sknpnega števila zavarovancev so-eialističnega sektorja je 5v> odst zavarovaneev iz podjetja »Tehnogradnja« ia Vuzenice, ki je eno največjih podjetij s področja te podrnžnicv
Ob formiranju novega obein-Bkega ljudskega odbora Radlje ob Dravi se je pokazala potreb^ po čim tesnejšem sodelovanju med organi socialnega zavaro-vanja podružrtic in obiine. Vpra šanja zdravstva. socialnega skro-stva in pravilnega izkoriščanja otrošlcih dodatkov s stran. soci-alriih zavarovancev so nararel skupnii problemi, ka nujno za-htevajo medsebojno sodelovanje. V konkretnem primeru smo naj-
prej težili za tem, da M podrui-nica akt vno sodelovala s svetono za zdravstvo 111 socialno politjto občine, kajti če pomislimo, da prejema v tej podružnic: otro-ške dodatke 1155 upravičencev za 2610 otrok v skupnem znesku 6,500.000 dinarjev mesečno in da so prejemali dodatke tudij taki, fc na to niso bil. upjav^čeni. ali so te dodatke uporabljaL; v dru-ge namene, tedaj je tako sode-lovanje neobhodno.
Volitvam v organe socialnega zavarovanja se pokianja premajhna pozornost
Kadar govoramo o družbenem sarAoupravljanju v organih so-cialnega zavarovanja, moramo ugotoviti, da tem organom ne dajemo dovolj movalne pomočl, čeprav opravljajo važno družbe-no koristno d«Io. V občind Rad-lje so bil| namreč konkretni pr1-meri, da so v organe socialnega zavarovanja voHli take Ijudi, fc v drugh organih nič ne delajo, fceš da bodo za odbor sooialnega zavarovanja dobrl Takšno pod-cenjevanje in takšna stališča r našem družbenem mehanizmu ne morejo datd zadovoljujoč:b uspehov.
Poglejmo samo, kaj je bilo t tem kratkem času. odkar obsto-ja podružnica, storjpnega v ko-rist zavarovancev. Ob formra-i!ju Zdravstvenega doma se )e pokazala nujna potreba po raz-Siritvi zdravstvene službe, prav tako pa  fcudi potreba po nabairi
r&zlidnJh instrumentov za anj-bulante. Skupno z občino n t upravreim odborom zdravstveoe-ga doma smo nabav^M rentgea-sJtS aparat za področje Dravske doline, odkoder so morali do-zdaj vsi bolniki hod:ti na rent-genske preglede v Slovenj Gra-dee ali v Maribor. S tem so oi-padle nepotrebne zamude časa, prav tako pa tudi stroški za ts poti, kd so obremenjevali po-družn:co zavoda za socialno za-varovanje, Največjj problern pa je še vedno zobotehnična služ-ba, za katero je potreben stro-kovn.1 kader, Za področje Muta ln Vuzenice smo odprli zobna ambulanto v Vuzenici, ki je za-čela obratovata v mesecu Junijft. S teim je zobna ambulanta v Radljah piecej razbremenjena ln bo z<iaj laže zadovoljeva-a potrebe zavarovancev.
Velik probletn v pomanjkanju prevoznih sredstev
Lani je za6ela delovatj posve-tovalndca za matere in otroke. Ker imamo enega zdravnika-gl-ne-kologa, smo lahko odprld lud; gnekoloako posvetovalnco za žene. Ce primerjamo zdravstve-no službo s predvojnim stanjem. lahko ugotovimo veliJt korak naprej. Takrat je bila namrei na tem področju ena sama am-bulaata.
Ne bi smeli prezreti. da so bi-la v poslednj'h lelih prav na po-drofju občine Radlje vložeua ogromna investic'jska sredstva v izgrEdnjo hidrocentral Vuze-n;ca in Vuhred. Z izgrad-njo teh objektov sfc je spremenila soc-alna struktura prebivalstva 'n }r podana osnova za razvoj zdravstvene službe. Eden naj-večjih problemov in predmeit sfalnib razprav na sejah orga-nov   socialnega   zavarovanja   ia
zdravstvenega doma je nabava prevoznh sredstev za zdravniks. Področje je precej razvlečeno od Kozjaka do Ribniškega Po-horja, a zdravniki morajo peša-čiti in s tem izgubljaj" dragoce-n čas, se utrujajo in zavarovan-cem često ne morejo nudHl pra-vočasne pomo6i. Problem pa )e tudi v tein, tcer nimamo re§:lne-ga avtomobila. Če se dogodii as-sreča, moramo iskabi prevozno sredstvo pr: rešilai postaji RuJe ali Slovenj Gradec. S temi pro-biemi se odgovorai organi če-dalje resneje likvarjajo. ker do-bro vedo, da bi lahko dosegli mnogo večje uspehe zdravstve-ne službe, če bi zagotovill pre-vozna sredstva za zdravirike Na ta način pa bi tudi vsak po-same-znik lahko prejel v prime-ru  potrebe hitro pomoč.
Ljudski odbori in fina. ačni položaj potlružnice
Z ozirom na potrebo po sode-lovanju občine m samouprav-nih organov socialnega zavaro-vanja bi bilo potrebno z dolo-Cenimj predpisi zadolžitt občj-no, da bi vodila skib o poslo-vanju organov socialnega zava-rovanja. Podružaice bivšega Za-voda za socialno zavarovanje v Slovenjem Giadcu so bile Q3 primer lani sikoraj vse pasivn« razen podružnice v Mežici. Ob-frioski ljudski odbori aiso po-svetili dovolj pozornostl opozo-rilora samoupravnib organo* socialnega zavarovanja da «e podružnice nahajajo v flnanS-nih tef.avah. Ljudski odbori Bi-so odgovarjali za eventualne '»¦ gube in za pokritje teb potreb 2 svojih proračunov. Za nadalj-nj; razvoj odnosov med socal-nim zavarovanjem in obtino bt bilo koristno in družbeno po-tiebno, da bi se pokren lo vpra-šanje sodelovanja m odgovorno-st; tudi na tem področju. Ce M bili občinsfci ljutiski odbor 8 predpdsi vezani na finančno sta-nje zavodov za socalno zavara-vanje, potem iim ne bi bilo vse-eno kako t: zavodl posJujejo n s kakšninv finančnimi sredstv1. rčzpolagajo.
Na sejah skupščlne socialne^a zavarovanja mnogokrat razprav-ljajo o uč:i\kovitosti zakona. o zdravstvenem zavarovanju in to isvno o onem delu lc govori o pravicah in dolžnostih zavaro-vancev. Treba ]e poudariti, da z zakonskimi odredbami še ved-no niso v popolnosti seznanjen' vse zavarovanci. V- občinskem s:r.d.kalnem svetu so mnenia. da bf bilo nujno preštud rati odre«l-be tega zakona v vseh sindikal-n:h podružaicah;
Podružnica v Radljah iraa naj-več težav v pogledu L nančnih sredštev. Laat je Izplafa s 11,535.675 dinarjev za nadome-stilo plač v času bolezn; zavaro-vancev all 3.676 dinarjev po-vprečno na posameznega zava-rovanca. Prav tako vHsoki so :i-datiki za bolnišnice — 20.062.855 dinarjev aL; povprečno po 6394 dinarjev na posameznega zava-rovanca. Največ obolenj in 'z-plačil je bilo pri podje-tju »Teh-cogradnja« v Vuzenici, k je la-n.i vsak mesec dvignilo povprer-no po 800.000 dinarjev na račun oiolen.1 deiavcev. To je bilo del-nc tudi upravičeno, ker so bil delavci pri izgradnji h:drocen-trale ves dan Izpostaljend vr«-menskm neprilikam in so zara-d tega tudi bolj obolevali. Pr-tem podjet.iu so zaposleni de-lavoi skoraj !z vseh republ-*. med njimfj pa je določeno Jtev-'-lo tudi takih, ki -imajo doma svo-)* posestva, tako da Jim j^ ta zaslužek samo postranski doho-dek. V času košnje. žetve !n je-senskih del na poiju je Stevio obolelih večje, ker mnogi simu-lnrajo. da b! lahko opravil; delo na svojih posestvih. Da b: nare-dčli temu konec, je deiavskj svet lani v jeseni sprejel sklap. da se vsi taki delavci odpuste s posla PoložaJ se ie potem zp'o :s.boljšal.              Silvo Lasnik