Maribor, sobota 27. januarja 1923. Številka: 21 Resnica je! Iz zelo verodostojne strani zdaj vemo, da s: radikalska ne stranka ampak klika brezvestnih ljudi, ki so zdaj na vladi, skuša na vladi vzdržati res z n a 3 n en onna Ih e i š im sredstvom, s kupovanjem glasov nasprotnikov našega naroda, TJgledUi JšfoiPec, ki je svoj čas naiživejSe sodeloval za plebiscit v mariborski okolici v pvrho priklopitve k nemški Avstriji, zanimal se jo te dni v kmečki občini za volilne imenike ter Kanja, da bode pridobil '4000—6000 kmečkih Štajercijnnrkib ih nemških glasov v m?riboirskem okrožju. S tem bi izgubila samostojna kmetijska stranka v odplačilo uslug Pašičevi zahtevi, da se ne ■združi z ostalih"'i slovenskimi naprednjaki, Tako plačuje oni, katerega interes j” Slovence razbiti v male strančice, da ne pomeni nobena nič in da lahko velesrbska klika dela, kar hoče. Po tein -našem, avtorju je'sicer večino. Nemcev za ta kompromis z Zupaničem. toda račun se -še ne vjeiSia. Nemci želijo nosilca, a od tega Zupanič nie nima, ker"želi mandat iz nemških, nemškutarekih,: madžarskih in uradniških drobcev. Iz tega »ledi, da ni več vprašljivo gledališče in mariborska, pohorska koča. ampak vse naše narodne pridobitve. Nemci utemeljujejo svoje postopanje, da-demokrati, niso predobro ravnali, z Nemcih to se pravi, hoteli so, da bedi Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, f’e so bili koraki slovenskega pagodnfgfj. vodstva v korist slovenstva 'In jugoslovanstva, tedaj jih-mora ves naged kriti. Proti barabam, ki se skušajo ha oblasti držali, z narodnim izdajstvom, moramo se vsi zdiružitL Radikalna stranka, jo pač prod desetletji imela zasluge za slovanstvo, danes je v stanju:propalosti. Srbski nared se je otresa, a mi, ki jo premalo poznamo, naj jo di žimo! Morebiti kdo misli, da *>e more škodovati, če pvotinarodni žl Veličasten sprejem Stritarja v lariboru. Sprejem v G robe! nem in v Rogaški Slatini. velj pomaga izvoliti radikalsl^ga poslanca. Toda jasno je, da je račun naših Gdpa.dini'lvov ta, da bode njihov posla tlec kpliven mož in bodo po protekciji dobili zaslužek, službe in nabavite za ceste in urade mesto slovenskega obrtnika. Tolažba bi bila le ta, da bode iz-Toljepi pcslaneo radikalec ostal zvest Svojemu narodu in se otresel svojih volilcev.- Tudi ta neznačujnost je radikalcem lastna. Tedaj je Pa že boljše delati z demokrati. Tudi oni Nemcev he žrejb, ampak odkrito priznavajo, da le naša država nacijonalna pridobitev, s.katero nat tpdi' paši nemški voja-ki ^»čunijo. kar ni prehuda zahteva., V °sta!em .je naš program poštena demokracija, ki 'bed? dalje trajala nego — hspeki nemoralnosti! Atentat na Mussolinija. Fhšistovski voditelji med seboj. . . .T r s t, 22. januarja. (n. n.) — V laškem fašizmu že zdavnaj ISi vsetako, kakor bi morala biti, in čim Izaije tem hclj pogoste m a se pojavljajo pbgodki, ki kažejo le prejasno. kako v fa-femu In sicer ne samo v nižjih vrstah, 'emveč celo v naj višjih'prihaja do hudih j*P©rov; ki -se ob. naravni vročekrvnosti yizadetih ljudi ne končujejo preveč nc-^Ižpo. Spomnim naj tu čitatelje »Tabo-.*«■ dalekosežnega spora, ki je nastal med isistj v Rimu samem,-kjer je končno od- toPil eden najizrazitejših fašistovskih •JMeM poročnik Igiiori, mož, ki viti .v voini neštetokrat ranjen, ki je v JT ‘hi izgubil eho roko rn je bil za svojo Maribor, 26. jan. Danes popoldan slabo, tako da se za pozdrave ni mogel ob tričetrt na 14. uro se je pripeljal z sam zahvaliti. S pomočjo ravnatelja dunajskim brzovlakom na povratku v dr. Ster-a se je parkrat:dvignil ter pred svobodno domovino v Maribor nestor odprtim oknom, poklonil množicam, ki slovenskih literatov, SS-lefnl pesnik go navdušeno klicale: »Živel Stritar«. Josip Stritar, ki je živel doslej kot upo- Prizor je bil tako ganljiv, da so se star-Icnjeni profesor v Asnangu pri Dunaju, eku pojavile solze na očeh, pa tudi ob-Stritarja, ki se 'vrača v domovino s činstvo je globoko psretnesla njegova svojo staro soprogo, je spremljal rav- častitljiva postava. Daniašnji sprejem natclj državnega zdravilišča Rogaške starčka Stritarja je bil tak, kakor še Slatine, g. dr. Ster. Na kolodvoru se je noben drug v jpgosloVenskem Maribo-zibrala ogromna množica narodnega ob- riI, Qb 'A na 15. uro.se je vlak ob po-činstva, gotovo 5000 ljudi, da pozdravi. novnih navdušenih ovacijah pesniku našega starega kulturnega delavca. V odpeljal dalje in občinstvo se je razšlo! imenu državne oblasti je pravil Grobelno, 26. jan. Vlak s T**m-pesmka m, g. oteajm glavar d ul* M ^ stl.;tarjem 3e dogpel ob l5.15 na s,c; v imenu obeme * župan Grča ,kolodv0r. kier se j6 nalašč n- razna društva m organizacije pa so mu , .., , . , ... isroi-ila »rt, in ven«, Oton, tovorov H «Te venec«z državnimi trakovi m napisom: 1 - - _ , j i -p ‘ n A ■■ Starosti slovenskih literatov ob po- to, odvedel v Rogaško Slati- vratku v domovino! - »Orjuna«. Ma- tnkajšmem kolodvoru -se je ribor. 26. L 1923.« Slovenjo žensko «0 polno ooeimtva ter priredilo društvo krasen šopek, šolska mladina «*««*« navdušene ovacije, dva lončka klinčkov in par steklenic Rogaška Slatina, 26. lan. Po-vina itd. Vojaška godba ni godba »Dra- seben vlak s pesnikom Stritarjem je ve * F.ta. izmenoma igrali, narodne ko- .ravnokar prispel semkaj. Na. kolodvo-rnade.'Pred občinstvom sta pozdra vila ru ga je pozdravilo skoro celokupno tu-nesnika in očrtala njegove zasluge g. kajšnje. prebivalstvo, mnogo pa je bilo župan Grčar in prof. dr. Medved. V tudi gostov od drugod. Vse zdravilišče pesnikovem imenu se- je za, pozdrav za- je odeto v slavnostno zunanjosti S kolo-3ivalil g. glavar dr. Iiajušič. Stritar je dvora so Stritarja odpeljali v njegovo telesno zelo oslabel, tudji sliši in vidi novo stanovanje. ■ .,> _ Volilno gibanje širom države. Z a g rek, 26. jan. Na včerajšnjem raokrotsKe stranke za varaždinsko o-sestanku zaupnikov demokratske stran- krožje. Na kongresu bodo govorilu biv-ke ža požeški okraj je bila sestavljena ši ministri Pribičevič, Timotijevič, dr. kandidatna lista. Nosilec liste je g. Pri- Kukovec, dr. Novak in drugi voditelji bičevič, 1 demokratske stranke. Za kongres vlada Split, 26. jan. Včeraj se je vršil po vsem okraju velko zanimanje, tukaj shod radikalcev, na katerem je Bepgirad. 26. jan. (Izv.) »Pravda* bila določena kandidatna lista za sever- poroča, da slovenski klerikalci mnogo no Dalmacijo. Nosilec liste je sedanji pričakujejo od Proti če v» akcije, četudi minister ver Ljuba Jovanovič. Za juž- tega javno ne priznavajo. Računajo s no Dalmacijo bodo sestavljene liste na tem, da,bo Protič dobil na račun radi-posebnem sestanku, ki se vrši v to svr- kalne stranke 10 mandatov. Po volitvah ho dne M. t, m. v Dubrovniku. bi se klerikalci združili s Protičevci ter Zagreb, 26. jan. (Izv.) V nedeljo, osnovali klerikaliio-ra dihalni blok. 28. jan. se vrši v Varaždinu kongres de- tiie odlikovan z najvišjim odlikova« hrak’ ^'sa Pbzha laška vojska, z zlat# tia.it05*110 svetinjo. V Rimu je prišlo te-lorik ’ so {ašisti zavzeli vlado. d6 ki so. pbm&niab- težko kršenj: li- Madaljevanje borbe med FrancSjo in Anglijo. Pariz, 25. januarja. Vlada bo zahte- nedelavna, radi česar prevzame agende vala od zbornice odobritev kredita v nemške-policije francosko vojaštvo. — znesku 4 milijone frankov za vzdrže- Francoske vojaške oblasti so bile doslej vanje čet v zasedenem ozemlju .za mesec zelo obzirne, so pa trdno odločene, v januar in februar 1923. kali zatreti vsak poskus nemirov. — Berlin, 25. januarja. Državni mini- Francosko vojaštvo ima nalog uporab-ster za premog jc izdal riaredbo,- v ka- ljati orožje. teri pravi, da je zasedba Poruhrja po- Kdln, 25. januhrja. »Kolnischc Volks- vzro čila ^v premogov, oddelku prcceis- zeitung« poroča, da ja kardinal nadškof nje zmešnjave in težkoče. Radi tega Sehliite poslal papežu posebno pismo, v prepoveduje uslužbencem tega oddelka katerem pirotestira proti postopanju v zasedenem ozemlju, da bi podpirali Francozov v, zasedenem-ozemlju, poseb-organc okupacijske oblasti, da hi jjm do- noin napratn onim 'uradnikom, ki nočejo voljevali vpogled v poslovne knjige in postati izda.jicc domovine ter prosi pa-druge poslovne zadeve. ^ _ peža, naj zastav} ves svoj vpliv, in na- Dusseldorf, 25. jan. Francoske pravi konec temu »drznemu obnavljanju čete »o danes ponovno zasedle kolodvor, vojnega stanja« s strani Francozov. Železničarji so radi tega proglasili stavko. Ves promet na 'kolodvoru po- Berlin, 35. januarja: VVolfov urad počiva, rbča: Francozi so polagoma uvideli, da Dusseldorf, 25. jan. Francoske ne.morejo zatreti upora nemškega urad-o.Llasti so zasedle- poštno in brzojavno nistva. Zato . so pričeli pritiskati na u-pentralo v Bochurau. rudniške družine, posebno pa na žene M a in z, 25. jan. Radi izgredov, ki ter jim groze z izgonom. Pa tudi to ne so se vršili včeraj no obravnavah pred bo ■ nič pop-iagalo, kajti nemško uradni-vojnim sodiščem, je francoski povelj* štvo- se dobro zaveda; da jih Nemčija bik. izdal proglas, v katerem pravi, da ne bo pustila na cedilu in jim bo vse jc nemška varnostna oblast popolnoma trpljenje bogato nagradila. -D- BORZA. Dinar pleše. januarja. (Izvirno.) Pred- naj 0.0074. žigosane krone 0-0075, Budimpešta 0.205, Varšava 0.0175, Sofija 3.30, Bukarešta 2.50. Curih. 26. januarja. (Izvirno.) Pred- Zagreb, 36. januarja. (Izvirno.) London borza: Pariz 34.75. Beograd 4-80. Lon- 515, Berlin 0.5D~Q,53, Dtinaj 0.154—0.159 ddh-24‘.9d. Bariirt '0,02 pet osntltik, Praga Prhgac3tt0ji«.i^i:RahTai 15.10, ItaHja 25,80, Newyork 535.75, Du- york 109—110.50. scipline. Vodstvo stranke jc imenovalo' posebno preiskovalna komisijo, ki ji je stal na čelu tržaški fašistovski poslanca. Grunta, zloglasni požigalec tržaškega' Narodnega doma, in ta komisija jo ,izre«' kla sodbo, ki jo je poročnik Iglori smatral za tako žaljivo, da je odstopil od svojega vodilnega mesta in sploh izstopil iz fašizma, češ da se noče gnesti v koltr tistih, ki sedaj, ko je fašizem na oblasti*! hočejo dobiti nagrado za svojo zvestobo*; Bil je to precej hud poper, ali poročnik^ Igliori je priznan sabljač in izboren ptre-; lec, in tako se po njegovi izjavi ni nihče; čutil tako zelo užaljen, da bi bil zahtevali zadoščenja. Pozneje sc jc nekaj podobnega, kakor! tačas v Rimu, zgodilo tudi v Torinu. de*j lokrogu fašistovskega poslanca De Vec-j chija k: je danes ekscelenca, tajnik za-poV krajine. Tudi v tem slučaju se je preiska-: va poverila posl. Giunti, ki je podal Mus-: soliniju takšno poročilo, da je zadnjič' fa»j šistovski »veliki svet«, ki se je vršil 1?.! t. m. v Rimu, po ostreni prerekanju skle-l ni! razpust dosedanje torinske fašistOvskefj organizacije in osnovanje nove na novi: podlagi. Ker je De Vecclii očital nena-j vzočemu posl. Giunti pristranost, mu j©! posl. Giunta pisal pismo, katero je Do! Vcchhi smatral za tako žaljivo,- da ■ jo imenoval dva zastopnika, ki naj zahteva* ta zadoščenje od posl. Giunte. Stvar j® dvignila mnogo prahu in prišlo bi bila brez dvoma do hucfri posledic ne samot za enega ali drugega obeh nasprotnikov? temveč tudi za fašizem sam, da ni udarU. vmes dogodek, ki je pomirjevalno vpit* val na oba nasprotnika, da sta se spra*| vila po svojih zastopnikih, preklicavšii vsak s svoje strani, kar je bilo žaljivega^ v njunih izjavah. Bil pa jc dogodek, o ka-i itd terem se potihoma govori po vsej Italiji*; ki je tupatam prišel potom kakega mani* šega provincijelnega lista, tudi v javnost^ ali se je vzlic temu popolnoma zamolčali kakor da bi ga nikdar ne bilo. ; Gre pa za — atentat na Mussolinija^ £ Od srede, 17. t- ni., sem se o Mussolr* niju, ki ga je bilo doslej polno vse italijan-1 sko časopisje vseh strank in barv, ki jeij zabeleževalo vsak njegov korak, ni čitaltfj nikjer več niti najmanjša besedica, niti <* oni »malenkostni nerazpoložljivosti«, ne*; kakšni »influenci«, ki se ga je baje lotilai v sredo zvečer. Ves tisk .ie molčal. Zato pa‘se je tajno in zaupno, s tem .večjim za* trjevanjem resničnosti od ust do ust . p® vsej Italiji raznašala vest, da je bil v sr®j do zvečer na Mussolinija, ko se je v avj* tomobilu vozil proti svojemu stanovanj ti v Rimu, izvršen bombni atentat, pri k a* terem je bil šofer na mestu ubit, Mussolini pa kolikortoliko ranjen, oziroma dat' mu je močno udarilo na živce- Obenem se je poudarjalo, da je tisk dobil od ,vla«*: de odločen migljaj, da na.i molči o vs^t stvari. Tiskovni mad . ministrstva zuna-Ž njih stvari je izdal v petek 19. t. ni., ostrog svarilo glede razširjanja »fantastičnih itBf tendencijoznih« vesti, ki se izrecno sicer nanaša samo na vesti iz Poruhrja, ki lahko ‘slabo vplivale na valutni tečaj, ah v tem svarilu so obsežene sploh vse »fantastične in teudencijozne« vesti, ki bi mo-3 gle slabo vplivati na valutni tečaj, in ta- ka vest je gotovo v prvi vrsti tudi aten4 tat na ministrskega predsednika, v eiga-fl osebi je osredotočena, poosebljena vsaj današnja laška vladavina, sploh vsat službena Italija, tako zelo pač, da Z njhttj pade in se zruši v prah vse, kar se jeij storilo od fašistovske oktobrske revolu^ cije sem. Fašizem nima nadomestila za! Mussolinija, ki ima edini tisto moč, da dr ži skupaj vse one sredobežne sile, ki tv re konglomerat fašizma in je zato tu< umljivo, da je treba skrbno zakriti kar bi tudi le oddaleč ■ moglo dajati vod za misel, da bi padel ta steber, •ho^i rvsir-jn 'bi njegovemu padcu sledi; zmešnjave, ki bi državo vrgle na j k. uaHHuiftg, Posamenns SfevSbet Navadne Din ~-*75» ob nedeljah Din 1*50» UREDNIŠTVO w ■*>»]. r U«rt-bor«, JorSiuav« aL ct < L o»d-rtropjt Telefon bUrvri SL 276, UPRAVA m eatinja n Juračeni nlld SL A pritličja demo- Telo-foo a 2*. - SHS potta«b]*r*l ra?on Sta«, 11-787. Na naročila brca denarja m m otira. —* Rokopisi ta o« vračal* - Btrffn ?; ii'rn;r TB~ar«g aurn v« s , n n ** x Maribor, ,?7„ Jacww'a 1923. propada ali tudi v propast samo. Zato tak popoln molk o atentatu. Laški tisk je v vsem tem času omenil samo za prosi i petek, 19. t. m., da je Mussolini sprejel — če jih je res? — par oseb, drugače pa v 'vsem tem času, kakor že rečeno, ni najti nobene omembe Mussolinija. O atentatu je, kakor tudi že rečeno, poročalo par manjših listov, ali omolknili so tudi ti takoj, a kakega službenega zanikanja vesti o atentatu ni bilo Citati nikjer. Šele nedeljski tržaški faši-stovski »Popolo di Triestc« je kratko odgovoril na vest o atentatu, ki jo je obja-ytilo ljubljansko »Jutro«, ali v svojem odgovoru ne zanika naravnost resničnosti vesti, temveč le pravi, da morajo biti y Ljubljani zelo lahkoverni. Z naslovom svojega »dementija«; »Crepi 1’ astrologo« (»Naj pogine prorokovalec«) fašistovski list seveda ni prepričal nikogar, pač pa le vsakogar še utrdil v prepričanju, da je vest resnična. O atentatorju se ne ve nič gotovega. Z ene strani sc zatrjuje, cla je bil komunist, kar bi bilo prav umljivo; z druge strani pa da je bil bivši fašist, ki je bil izobčen iz fašija. Verjetno jc tudi to. Tretja .vest pa pravi, da so fašisti sami po nekdanjem napoleonskem načinu uprizorili atentat, ki naj bi bil seveda ostal brez hudih posledic, da pa je bil »atentator« prezgoden ali pa prepozen in je po nesreči zadel, namesto da bi bil zgrešil. Z »atentatom«, na tak način fingiranim, bi bil fašizem hotel dobiti povod, da bi še bolj pritegnil vijak in še bolj pritisnil k tlom predvsem vse tako imenovane »pre vratne« elemente, potem pa sploh vse, kar se ne strinja s fašizmom. Mogoče je tudi to. Da si fašizem z vsemi, tudi skrajnimi sredstvi skuša utrditi svoj položaj, je več kot jasno. Mussolini sam je vendar izja vil, da bo nova »milica za narodno ob' rambo«, kj bo štela okoli 150.000 možr imela bistveno fašistovskj značaj in bo rabila predvsem zavarovanju in nadalj' nemu razvoju plodov fašistovske revo' lucjje. Ta milica bo neposredno na razpolago Mussoliniju samemu, torej neka^ kk njegova osebna straža, in uporabljal jo bo brezdvonia za zatretje, nasprotnikov fašizma, pa naj' so pojavijo kjerkoli in kedarkoli. Da bi se v isti namen p,ri-redil celo »atentat«, po vsem tem nika^ kor ni izključeno, dasiravno je bolj ver jetno prvo ali drugo kot pa tretje. Kako je.prišlo do atentata, je potemtakem nejasno, vsaj za vso tisto javnost, ki nj naravnost poučena o tej skrivnosti, ali atentat sam se pa nikakor ne da zanikati, če ga tudi še tako odločno zamol' čujejo. Če bi ga ne bilo, bi ne govorila vsa Italija o njem, in je pravzaprav le čudno, da je trajalo toliko časa, preden se je dogodilo, da jc nekdo stegnil svojo roko proti, fašistovskemu samosilniškemu diktatorju, in še tembolj, ker ve danes vsakdo v Italiji, da bi bil z Mussolinijem enostavno zadet tudi ves fašizem in vse, kar je ž njim v zvezi. Vsi ti De Vecchi. Grunte, Acerti, Finziji, Oioriatiji. Biancni, Torrej in ne vem, kako se že imenujejo, ki se že danes, ko kraljuje nad njimi On, Najvišji, Nedosegljivi, II Duca (»Vodja« z veliko začetnico kakor Iddio, Bog), trgajo in koljejo med seboj kakor divji volkovi, bi se v resnici raztrgali in poklali med seboj za njegovo dedščino. Sedaj ima vsak svojo dobro obloženo kost, da jo gloda, vsak svoje polno korito, da se krmi iz njega, ker je »Vodja« dobro poskrbel za vse, ali naj izgine on, njihov krotilec, pod čigar ostrim' pogledom vsi hote ali nehote krive svoje hrbte, potem bi vsak hotel imeti vse in prišlo bi razdejanje. Tisti, ki je meril na Mussolinija, je meril sicer samo nanj, toda v zavesti, da zadene, če zadene, njega in ves njegov zverinjak! Nas primorskih Jugoslovanov vsi ti dogodki niti ne razgrevajo niti ne mrzijo, zlasti še ker se vrše izven dosege našega udejstvovanja. Za nas je pač vseeno, ali sedi na stolcu ministrskega predsednika v Rimu Peter ali Pavel, Mussolini ali kdorsibodi: dobrega od tamkaj nam itak ni pričakovati. Vse kar se ureja in odreja, se ureja in odreja gotovo brez nas; če ne naravnost tudi proti nam, in zato nimamo povoda, da bi se tudi le količkaj razvnemali zaradi bomb, ki pokajo danes drugje in proti drugim, kakor so včeraj pokale pri nas in proti nam in kakor bodo jutri morda zopet. Zato naj se tudi nihče ne čudi, če smo mi siccr tako mehki primorski Jugoslove.ni v takih razmerah že precej otrpnili v svojih človeških občutkih in čustvih in se prav nič ne zgražamo nad »nečlovečnostmi«, ki tupatam zadenejo tudi koga drugega, ne pa vedno le nas! Da bi se pa vznemirjal zaradi Mussolinija in fašizma, pa gotovo še prav posebej nimamo prav nobenega vzroka! celo Zagorci nasitili republikanskih papirnatih pilul, Ko je Radič govoril in oznanjal republiko, se nepričakovano poruši neko v bližini stoječe drevo, na katerega je splezalo preveč radovednih republikančičec — .šolske dece. Nastal ;ie krik im smeh in Radič .ie moral za trenutek prekiniti. Tudi to ie najbrž znamenje hudomušne volilne usode, ki bo apostolu Radiču strla še marsikatero vejo med ljudstvom. * Tri madžarsko liste v Vojvodini. Madžari bodo postavili v Vojvodini tri posebne kandidatske liste in sicer v somborskem, novosadskem in suho tiskom okrožju. Madžarski kandidati bodo podpirali vlado, vendar pa si pridi'že pravico kritike. Del Madžarov bo glasoval za radikale, istotako Madžari v ostalih okrožjih. * Akcija republikancev. JRepublikan-ska stranka .ie začela živahno volilno akcijo v Srbiji in na Hrvatskem. Nekoliko izgleda imajo republikanci v okrožjih Smederevo, Niš in Toplice. V Zagrebu je napovedan republikanski zbor na dne 28. januarja. * Protest proti aretaciji predsednika novosadske Orjune je izdal tudi oblastni odbor nacionalistične organizacije Sloveniji. V protestu pravi: »V času, ko se največji zločinci proti naši državi in naciji svobodno sprehajajo in uničujejo ono, kar je bilo pridobljno s potoki mučeniške krvi naših najboljših sinov, najodločneje protestiramo, da se boritelji za naše državne in nacionalne ideale protizakonito preganjajo.« Protest je bil brzojavno sporočen ministrskemu oredsedmiku in ministru notranjih del. Mihel Zevaco; Markiza Pompadour. Zgodovinski romftn. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) Vstopil je imejitelj hripavega glasu, — bil je človek srednje starosti, precej debel. — kratkih nog, — rubečega zabuhlega obraza, — malih oči in mesnatih ustnic; — njuhal jo vedno tobak — na njegovem obrazu se je zrcalila vsa nizka strast, — vklesan mu je bil znak propalosti. — Oblečen je-bi neprimerno im kričeče elegantno. — Obleka neprimerno žive barve je kanala sledove vina, — na Matastih čevljih so se bleščale zlate spone in tri-voglati klobuk je bil po pi janoevski navadi po strani. — »Auff,« — jo zastokal pa se vsedel v naslonjač. — »To je vroče!« — »In kako je kaj s pijačo?« — ga je vprašala Ivana s prav prijaznim glasom, — ter se vsedla kraj njega. — »Hčerka maja,« — ji je odgovoril smehljajoč se, — »zapomni si enkrat za vselej, kar ti pravi papa Poisson. — Žeja je zmeraj tu, — poleti, pozimi, jeseni in spomladi — Žeja je velika pori- Politične vesti. * Demokratski kandidati. Na kon* gresu vojvodinskih demokratskih organizacij je bilo sklenjeno, da se postavi za nosilca liste g. Svetozar Pribi-čevič, če bi pa ta odklonil, stopi na njegovo mesto g. dr. Bogšan Miloš. V. volilnem okrožju Novisad dežela bo nosilec liste p. dr. Jovan Lat inči v Starem Bečejn g. Paja Zovanovački, v Ža-kaju in Titelu g. Dragutin Pečnj, v Palanki g. Dimitrij Rašič. — V kia-guječkom okrožju je bi! dolčen za nosilca liste g. dr. Miloš Radosavljevič. — V Oguliinu je srezki kandidat plažki prota g. Sava Kosanovič. — Za srez požarevački je bil določen za kandidata ekonom Mi In ti n Vladisavljevič. * Dr. Trumbičeva kandidatura. Pogajanja meri dr. J. Smodlako in dr. Trumbičem so bila prekinjena. Sedaj se dr. Trumbič pogaja z dr. Drinkovi-čem glede nastopa na njegdvi listi. * čudna znamenja se kažejo Radiču. Poročali smo, da se je v Varaždinu porušila govorniška tribuna ravno v trenutku, ko je Radič napovedal prihod republike ob Jožefovem letošnjega leta, Te cfiii pa je imel shod v Zlataru. Zbralo se jo precej ljudi, a vendar ne toliko kot bi bilo pričakovati, saj so se jateljica človekova, — človek, ki ni žejen, ne pije in je nesrečen!« — »In vi. — vi ste zmiraj žejni?« — ga je spraševala Ivana, krepko premagujoč nevolrio, stud, ki ga ji je vzbujal ta človek. — j, »Zmeraj, hčerka. Ali glej, gloj, kakor si vendar danes ljubeznjiva. — No, — no maram ti ničesar očitati, ali vsakokrat, ko pridem semkaj, mi komaj privoščiš kako besedico, — in vendar, saj ne pridem pogostoma, — vsake dva tri tedne enkrat, — da komaj privoščiš besedico tvojemu očetu, — da, da , — očetu, —« 'je ponavljal pa raztegnil velik zamazan robec in 6i brisal oči. — Ali so bile to solae žalosti, ali pa mu je prišel tabakjv oči? — Gotovo je le, da eo se bilo oči napolnile prav res s pravimi solzami..— ' »Vidiš,« — ji jo rekel, — »jokati moram, če to pomislim.------------Ali kaj sem že pravil. _— Ah, da, — to, da imam vedno žejo, — in sicer, jaz ne vem zakaj. — a več ko pijeip, bolj sem žejen. — Samo---------------------------------------- >:Samo? — No, povejte mi, kaj vam ni prav!?« — »Da, da, — ti si pa danes res Ijubez-njiva hčerkica!« — »Kaj hočete,« — je odvrnila Ivana tiho. — »Pi-idejo Dač dnevi, ko bi hote- Dnevna kronika. — »Slov. Gospodar« lovi muhe kakor pes v poletni vročini, ko nima drugega dela, . Očividno ne more drugače napolniti svojih kolon, kakor da pregreva »Stražin« sos o Kotasovi aferi. Mi smo že podali pojasnilo in pametne mu človeku to zadostuje. »Stražina« gospoda pa vrti svojo lajno dalje, sedaj še v »Slov. Gospodarju«, ker misli, da se bo kaka kmečka dušica ujela na Koroščev lim, če bo »Slov. Gospodar« zaropotal nad dr. Kukovcem in »Taborom« zaradi Kotasovih člankov. »Slov. Gospodar« je tako nesramen, da dolži »Tabor«, da je skuhal sploh vse vesti o madžarski nevarnosti in madžarskih pripravah na vojno. Laž je sicer hvalevredna čednost vseh dobrih klerikalcev, toda tudj laž ima svoje meje. Mi jih katoliškim teologom, ki se sučejo okoli »Straže« ne bomo določali, vpra šamo pa »Gospodarjeve« čitatelje: Ali res verjamete, da je Kotas izmislil prav vse vesti in da so nam Madžari dobri prijatelji, kakor trdi indirektno »Slov. Gospodar«? Torej smo »taboriti« zakrivili nastop velike in malo antante pri budimpeštaneki vladi, napolnili smo vse svetovne liste, ugnali v kozji rog vse diplomate! Glejte nas, kakšno moč imamo, pa še ne boste naročali našega lista!? Tako bi se smeli postaviti prec naivnimi »Gospodarjevimi« či ta til ji. in če bi znali ljudem tudi še dalje tako spretno lagati kot jim laže »Gospodari bj ljudje kar drveli za nami in mi bi pobasali v svojo stranko pol Evrope! — Da pa se razni »Stražani« tako zavzemajo za nedolžne Madžare, se ne čudimo, ker poznamo ptiča tudi pod — perjem. — Informacije o radikalsko-nemčur* ski akciji. Ako bi mi objavili sramotno podatke o zapeljevanju naših ljudi v smislu poskušane zveze med radikalci in odpadniki, porabilo bi to časopisi0 na Dunaju in v Gradcu in trpi naš narod na ugledu, kakor sp jc zgodilo pri koroškem plebiscitu. Zato dobijo vsi pristaši demokratske stranke podrobno podatke zmiraj v' kiubu demokratske stranke in tajništvu napredne kmečko-obrtne zveze. — Zanimiv dogodek bo v nedeljo, dne 28. t. m. zvečer v našem Narodnem gledališču. Gostovalo bo celjsko »Dramatično društvo« z duhovito Scribeje-vo komedijo »Kozarec vode«. Celjski igralci so zpani kot zelo marljivi podjetni, ki prav pridno pripravljajo tla stalnemu gledališču v Celju. Po* zdravimo jih, stremeče delavce, v kar naj večjem številu, da jim bo milo v na* šem Mariboru. — Rok za vložitev dohodninskih na' povedi in naznanil o izplačanih službenih prejemkih. Davčni zavezanci s« opozarjajo, da finančna, delegacija »e ni objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil za leto 1923, a m-1 pak da izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. 1., še le te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej ne poteče, kakor prejšnja leta že koncem januarja, ampak šele koncem februarja 192rej ko mogoče!« — »Grem,« — je odgovoril Poisson. — 'Naj me zadavijo vsi peklenski hudimi, če bodem zinil komu kako besedo o tem, — niti moji mili zakonski ženi. — Naj bom obsojen k večni žeji, če se Ustavim v kaM gostilni, prednp nisem i&ročil pisma na pristojnem mestu.« — Poisson se je podal na pot z onim Posebnim korakom, ki ga imajo pijanci, kateri se nočejo opotekati. — Ivana je s sklenjenimi rokami in lahnim usmevom upanja v očeh gledala za njim, kako je hitel kar najbolj Urno v kolikor so mu pač dopuščale .ttioči pr epi tega telesa, — Noe je bil pijanec' a ne hudobnega Srca. — Ivana je vedela, da ni zmožen izdajstva. — . ,■ r* »Čez eno uro najdailje, bo vitez d’ Assas imel moje pismo in jaz sem rešena!« — Ko je čez kake pol ure dospel gospod de Touirnehem, — nra je tekla nasproti, ga objela z veselim, srečnim obrazom, ljubko ih dražestno’ ‘I>a, oče, — dia!« - (Dalje prihodnjič.) Mariborske vesti. JJaribor 26. januarja 1023, Požar v delavnicah južne že leznice. Skladišče olja, firneža in barv v ognju. — Brezuspešna akcija ognjegascev. — Požar še traja. — Nadaljna nevarnost odstranjena. — Vzrok požara neznan — Škoda nad 6 milijonov. Včeraj1 zvečer krog 22. ure je zapazil stolni čuvaj nad delavnicami južne železnice na Koroškem kolodvora gost dim ter dal takoj znamenje ognja. Požarna hramba, ld se je nemudoma podala na lice mesta, je našla skladišče olja, firneža, barv, lakov itd., lci tp nahaja v kletnih prostorih nove stavbe ob cesti na Limbuš v plamenih. Skup nemu naporu mariborske in delavniške požarne hrambe ter uslužbenoev južno železnice se je posrečilo, odstraniti iz bližine gorečega objekta ves materija!, kakoc vozove, les in drugo ter staviti kletne prostore,, kjer je glavno ognjišče, pod vodo. Delo je zelo otežkočil gost in dušljiv dim in vroča para, ki se je dvigala iz gorečih prostorov. Toda z vodo se ogenj ni dal liogasiti, ker je goreče olje splavalo nad vodo in še Vedno gori, vendar pa je vsaka nadaljna nevarnost odstranjena. Eksploziv nih snovi v skladišču ni bilo. Gorišče je zastraženo po ognjegascih in orož-riištvu. Vsaka nadaljna rešilna, akcija je nemogoča in tako morajo čakati, da olje zgori. V skadišču je bilo več sodov terpentina, 5000 kg laka, 10.000 kg raznih oljnatih barv. ter 5 velikih reservoarjev firneža in 2 soda petroleja. Kako ie ogenj nnstol, še ni pojasnjeno. Skladišče je bilo vedno zaprto in so imele dostop le poklicane službene osebe. Sumi pa se, da je ogenj pOvročil kratki stik električne napeljave. Škoda se ceni nad 6 milijonov kron. Železniški promet radi te nesreče ni trpel in se vrši popolnoma normalno. Pri rešilnem delu se je ponesrečil nek ognjegasec. ki je zadobil opekline na obrazu in rokah. m Svetosavska beseda, Srljska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru prin-di jutri v soboto ‘27. jan. ob 20. uri v Narodnem domu' »Svetosavako bese do« s plesom. Ker je polovica čistega dobička določena za osnovanje jugoslovanske akademske menze v Mariboru, drus^a polovica pa za zgradbo pravoslavne cerkve, opozarjamo na to prireditev vse naše zavedno občinstvo. — Vstopnina je prostovoljna! m Obisk Liningerjev v redakcij!. Na našo notico o nekem Liningerju, ki se je preobjedel slovenskega kruha, so prišli v uredništvo trije mariborski Li-ninger.ii demontirati, da niso indenti-čni z onim pravim Liningerjem, ki pa nas ■h ni počastil z . Očividno ima preveč posla z vinsko kupčijo. — In ko smo to napisali, se je pojavil Četrti in obenem pravi Lininger, vendar pa ne čdsto pravi, ker njega zadene baje samo preobjedeni kruh, špi jonažo pa ima na vesti še nek drugi, — peti — Lininger, katerega obisk še pričakujemo. — m Na naslov komando m o sto Iz ob- &!»>?va smo sprejeli vež .iritožb, da se i’.a vojaškem strelišču ravna pri st.vfi-skiV vajah tako neprevidno, da se o-g11 OJ c.jo okoliške poti posebrfo vozna ffs!a. ki pelje od Betn^vi mirne s;rp'i-šča proti Pekram. Tako so na pr. v Četrtek popoldne, ko je vozil po tej poti pof-estiiik J. K, tri kroglo prifrčole mimo njega in konja. It? sc je vs!ed tega »plašil. Nikjer na tei poti ,>a ni bito kako straže, ki bi opozorila ja nevarno V': Pričakujemo, da bo komanda mesto ukrenila vse potrebno, da se taki siu,eaii. ki bi lahko imel; težje posledice. efakrat za vselej preprečijo. »4 Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v sredo dne 32. t. m. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. šem Narodnem gledališču celjski Igralci z velezabavno francosko veseloigro »Kozarec vode«. Naš ansambel uživa v Celju splošne simpatije, treba jo, da tudi mi pokažemo Celjanom svojo gostoljubnost s tem, da posetimo njih predstavo v kar najobilnejšem številu. m Ker vlada veliko zanimanje za letošnjo veliko gledališko redu to v maskah in kostumih, naznanjamo, da se ista vrši kot običajno na pustni torek v vseh gornjih dvoranah Narodnega doma. m Prošnja. Šolska mladina iz Šmar trna na Pohorju gostuje v tukajšnjem Narodnem gledališču na Svečnico dne 2. februarja in nedeljo 4. februarja, vsakokrat bo 15. uri s klasno mladinsko igro »Kralj Matjaž«. Podpisano šolsko vodstvo prosi vse ljubitelje zele nega Pohorja, da bi po možnosti sprejeli enega ali dva teh malčkov v oskrbo za štiri dni in sioer 1., 2., 3. in 4 februarja, da se tako izognemo dragim cenam v hotelu. Tozadevne ponudbo naj se blagovolijo pošiljati na upravo »Tabora« pod šifro »PohoTc«. Šolsko vodstvo v Šmartnem. m Prihodnje predavanje v »Ljndski univerzi« se vrši v pondeljek dne 29. januarja. Predava Božidar Borko o temi: ^Evropa pred vojno in no vojni«. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer (mala kazinska dvorana). m Našel se je pri pospravljanju Gotoove dvorane po »Japonski noči« srebru naročni obroček z obeskom. Dama. ki sra je izgubila, ga dobi pri fr. p-rof, Cotiču v Maistrovi ulici št. 17, II. nadstropje. m Nesrečen padec, Revident južne železnice Jakob Čerjavid je na potu domov, v četrtek zvečer na Pobreški cesti ta»*. nrs ei to padel, da «i je slonji! levo nogo. Rešilni pddelek mu je prožil prvo pomoč in ga prepeljal v bolnico. m Velika kavarna V petok 26. jan. elitni koncert, pomnoženega orkestra kipU*nek v Veliki kavarni. 179 Narodno gledališke. Repertolre: “ »V ; r Sobota, 27. januarja Golgota, ab C in kup. Nedelja, 28. januarja ob 15. uri TJ' žiVvnri:. Izv. Znižaš* — Noj»’ja 28. jan. ob 19 in pol uri Kozarec vode. Izv. Igra »Dramatično društvo« iz Celja. — Gostovanje Celjanov. Opozarjamo na zanimivo gostovanje celjskih igralcev v nedeljo, dne 28. t. nu zvečer. ’ — Daljše članke o tem priobčimo v jutr-šnji štev. »Tabora«. Podeželskim odrom. V nedeljo, 28. v*n. ob 15. uprizore zadnjih v tej sezoni »tDžitkarji«, kmetska tragedija v treh dejanjih. Ker ee je pisatelj te igre g. Alojzij Remec, sam izrazil, da bi bila ta igra, vzeta iz kmetiŠkega življenja, zelo prikladna za podeželske odre, je sklenila uprava, da viprizori omenjeno dramo še enkrat in sicer zadnjič v tej sezoni ob znatno znižanih cenah. Predstava se pričaie ob treh in je že pred peto uro končana, tako da imajo zuna-•iH posetniki priliko "narao ube- gVe;'. J lemetrija kot ck> -jVnega moža ki se tivi e pisateljeva*] iem p roti ver-:ik*h knjig. Toda življenj, po katerem je hrepenel kot redovnik mu ne JoMaša zjželjerie sieče. Umre mn dete in *ena ga vam z hubimcem. Rsr.c/:aranje :io obupa — mjd poliubom zadev' svojo ženo. Krista*, preoblečen v iliMvniJta. ga popelje na 'o' kesanja — V tretjem dejanju »'Vioe v zc:dn?i iutiM1?' uri telesno in duševno uničenega Demetrija, ki se plazi preko samo« stan*-kega zidu, hoteč se vrniti in spokoriti se tam. odfc.ier pa je s tako silo vabilo življenje. Ko redovniki, ki jih je sklical iz celic oče Peregrin, spoznajo svojega nekdanjega odpadnika, se vsii z gnjevom obrnejo od njega. Demetrij jim v svoji razburjenosti naslika vse svoje življenje ter jih po tej mučni izpovedi prosi odpuščanja. Prior in vsi redovniki ga prekolnejo znova in ca vedno: »Apage satanas«. Demetrij se skloni pred križem ter bolestno zaječi: »O, Krist, kje si?« Začuje se glas: »Tu: sem, večno razpet radi vas in večno živ za vas«. — Drama je polna scenskih in dramatičnih efektov ter stalno na re-pertoirju vseh naših- gledališč. Ker se vprizori v soboto 17. t. m. »Golgota« zadnjič v tej sezoni, opozarjamo eenj. občinstvo, naj si ne zamudi ogledati te krasne drame. i1 i i Sokolstvo. o Sokol v Sv. Marjeti na Dravskem polju ima svoj drugi letni občni zbor dne 28. t. m. ob 14. uri v čitalnici. Dolžnost vsakega člana in članice je, d« se ga udeleži. , Šport i ISSK Maribor poziva s tem vse ono izvršujoče moštvo, katero je igralo v seziji 1932 zadnje mesece tako v prvem moštvu, kakor tiudi v rezervi, na (skupni sestanek v nedeljo dne 28. jan. 1922 ob 10. uri dopoldne v zadnji sobi kavarne »Jadran«. — Javijo ae pa naj na tem sestanku tudj vsi oni, kateri so se v zadnjem času -priglasili kot izvršujoči člani. !-i. - * i, ; Objave. $ Mestni Hno. UT, Irt zadnji 3el ve« likanske filmske drame »Dr. Mabuse, igrač« in sicer »Pekel* v 4 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. , i. . j .i V izored sodišča. Napad na orožniško postajo na Ram« Šnikn. Posestnik Lovrenc Poročnik iaf Komriegla, ki je že 13-kinat predikazno-van in njegov sin Janez Poročnik’ sta' se zagovarjala pred okrožnim sodiščem iradi hudodelstva javnega nasiflstva. Ponoči 14. novembra 1920 je vdrla S puškami in palicami oborožena tolpa mož, med 'katerimi sta bila tudi današnja obtoženca, najprej v privatno ste« novanje orožnika Franca Ferjančiča v Remšniku, okraj Marenberg, nato pa tudi v vojairno. Tolpa ae je hotela nad orožnikom maščevati, ker je aretiraj tihotapca Ignaca Poročnika, sina oziroma brata obtožencev. Odvzeti so tudi hoteli Tomažu Hartmanu zaplenjeno moko. Druhal orožnika ni našla n vojarni. Prisilila je ženo orožnika in lastnika hiše Konrada Kaiserja, da sta jim morala vse razkazati, ako se orožnik Ferjančič ni kje skril. Pri odhodu iz stanovanja so odnesli 4 lovske puške, iz vojame pa 3 karabinke z mnmiciijo in eno patntlno torbo. Oba obtoženca priznata, da sta se udeležila napada. Sodba se glasi pri Lovrencu Poročniku na 8, pri Janezu Poročniku pa na 6 mesecev težke ječe, , Pregreške zoper varnosti življenja. " Dne 6. decembra — je porodila 24-letna Suzana Selinšek, ki služi pri posestniku Janezu Smrečniku v Strojni, okraj Prevalje, kot dekla, izven zakona otroka, ki je-; bil krščen na imaPeter. Oče tega otroka .fe neki n5žt«lj. 2e ’ / *v mm*® id im *»«■!« uamii* porodom si 5« pripravila iboirebno perilo 'ZA' novorojenčka, ujetla. služboda-;ialika Pa ii je dala košaro, da v njej spi dete. Misleč, da otroka v košari zebe, ga je jemala mati ponoči k eebi v posteljo. V poči na 3. januarja pa 3® je ■ rjfodilo, da se je otrok zavalil pod mater, ki je trdno spala in se pri tem zadušil. Ko se je .mati okrog šeste ure .zjutraj zbudila, je ležal otvok mrtev .poleg nje. Okrožno sedišče je neprevidno mater obsodilo radi pregreška zoper varnost življenja na 1 teden stro-getra zapora. Gostilniški tat. line 7. januarja zvečer s« .ie nahajal krojaški pomočnik Ludvik Krajger iz Naveorškega vrba. okraj Prevali©. v gostilni Antona Hribernika v Dobju. Pri tej priliki je ukradel iz nezaklenjenega predala, natakarici Mariji Dobrovnik janesek 6400 K. ki se je nahajal'v torbici; Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težk® joče. M mo nuli'i ~ v. V" «my li.-V '"V- ; •, • ■Matfbwy 27. jštiairja 1928. Nevaren nasilnež. Dr. "Radoslav Pipuš:„ Dragmja. Dalje. ?. r Drugi slučaji dozdevne draginji*. Marsikdo si: želi nakupiti ta ali oni predmet, pa si ga ne kupi, ker nima! potrebnih sredstev. On primerja svoja! sredstva s cono tega predmeta. Če vidi, J da njegova sredstva ne zadostujejo za nakup'zaželjeuega predmeta, reče navadno, da mu- je predmet Predrag. Pri tem ne jgra nobene vloge vprašanje, koliko znašajo proizvajalni stroški tega predmeta, niti vprašanje, po kakšni ceni se je ta predmet poprej prodajal. Mož govori' torej tudi o dragimi, a-ko-prav je morda lastnik pripravljen, do* tieni predmet predati z lastno zgubo, za ceno,' ki biti blizu ne krije proizvajalnih stroškov," za cono, ki je veliko nižja, kakor ie bil«, cena teh predmetov v zadniem’ času. Kdor si'more za na-f bavo vozila privoščiti samo 20.000 K, j temu bode tudi .najceneiši avtomobil 1 predrag, ker za 20.000 jugošlov. kron Dne 10. januarja je orožnik Jožetjtudi pri najugodnejših.cenah danes ni lenčič v PavTnvcilu obrai Ormož. rlmMf; avtoninihila ilri h! bil rabliiv. Valenčič v Pavlovcih, okraj Ormož, aretiral 57 letnega, že 16-brat pteclkaz-. novameea. v Hum, okraj Ptuj. pristojnega, usnjarskega pomočnika Mihaela ,, Zer.iaaa, ki se je že dalje časa klatil brez dela po slovenjegraškem, ptujskem in ormoškem okraju. Ko je orožnik potepuha hotel ukleniti, ga, ie ugriznil v desni sredinec, tpko, da mu je pcrvzroČil lahko telesno poškodbo. * Sodišče je nevarnega potepuha zato nagradilo s šestmesečno ječo. Sirovi sin, i-errstni-k Alojz; Šinko v Petanjcih, okraj Murska Sobota, je prišel dne 2. decembra,lan. na dvorišče svojega j kor je bila: vredna pred vojno,,hodemo očeta Matija Šinko v Fetrovcih, kjer ! prišli do sklepa, da blago, da zlasti živ-‘ je Začel najprej prbpir z bratom Anto- j 1 jenske potrebščine danes v obče niso nem. V prepir je posegel tudi oče. nič kaj dražje, kakor eo bile pred voj-Aloiz Šinko se je pri tem obrnil pčoti j Po. To včlip eeveda. le v splošnem. Od Nvojeom očetu, ga prijel za vrat in ga ] tega splošnega pravila pa je dosti ii-parkrat udaril z roko po glavi. Oče, ki j jem. Je mnogo ptdmetov, ki so daneš ie bolehen že 20 let in hodi le 6 težavo neprimerno dražji, ka.Kdr so bili pred dobiti avtomobila, ki bi bil vabljiv. Mož zvrača torej na -draginjo krivdo za to, da si avtomobila ne more kupiti. V resnici pa ni visoka cena avtomobila temu kriva, ampak' 1« pedo$tatna sredstva kupčer a. Pravilno torei tukaj ne smemo govoriti o draginji blaga, ampak o kupčevi revščini. . • • Ali je danes življenje res drago? Če primerjamo današnje cene raznim živi jenskim pctrd>?Sinajv>. ali pa raznemu blagu v obče s predvojnimi cenami tega., blaga in pri tem pravilno računimd,. torej upoštevamo, za koliko je naša krona danes man.ie vredna,‘ka- po palici, je v obrambi udaril sirovega sina po glavi. Misleč, da ga je brat udaril, hiti m tem, a se kmalu vrne in spet začne svojega bolehnega očeta o-b-delovatj.- Vrgel ga je večkrat na tla. a kouečno ga je sirovež udaril s palico po nogi. Pred okrožnim sodiščem je bil sirovi sin obsojen na dva meseca ječe. v Pino, ■ trudi če se upošteva pravilna vrednost današnjega denarja. So pa tu: di predmeti, ki se danes prodajajo po razmeroma nižji ceni, k: I or pred vojno. Seveda je pri-tem red.no troha upoštevati vrednost našega denarja. Če preiskujemo ;natančneje cene, ki se nam zdijo previsoke, bodemo našli, da »o te višje cene v. splošnem u^emeljepe,j' ker so proizvajalni in dobavni’šrfroški' (■Jetičnega predmeta postali večji. - Je pa tudi mnogo predmetov, pri kadrih; ta višja cena .ni, utemeljena. Samo prii teh zadnjih predmetih se sme torej govoriti o neupravičeni' draginji, samo pri njih je upravičena pritožba y obstoječi draginji. Tako smo v MarivOT«1 •letos ob času, ko se je spravljal kro$-pir s polja, torej ob času, ko je tega ■blaga največ,1 in ko bi moralo bij;"} najceneje, plačevali- pip 8 K za 1 kg. Pred vojno je bila v. -Mariboru cena kron)-j pi-rJu 5 do 6 .vinar jev za.kilogram Cena krompirju .se je tergj nasproti pred] vojni ceni pdviŠala približno na SOO-j kratni znesek, Ker "je takrat 50 jugošlbT venskih- kron imelo-isto vrednost, kaj kor avstrijsisaJyrona pred- vojno,'bi-se smela cena krompirju povišati. sanjo na 50-kratni anesek. torej ni zadosten razlog za to neprimerno no višanje krompirjeve cene. i Mogoče so pa proizvajalni stroški krompirja, med tepi časom neprimerno poskočili, vako da fcr ompir za nekdanjo ceno ni mogoče več pridelat,ijn spraviti na trg? Kdor se malo pobližje zanima za. gospodarske razmere v našem kmetijstvu in za gospodarske razmera V drugih deže* lab, bo.de kmalu prišel do sklepa, da tudi proizvajalni ■ stroški te neprimerne visoke cena krompirja niso upravičevali. Kmetijski dedavri. so pri nas danes v obče neprimerno slabše plača-nt, kakor so bili vplačani'pj-ed voino. Zemlja ie ostala ista in cena poljedelskem« svetu pri nas, ni skočila v večji meri« kakor se je,»nižala -vrednost nagega denarja. Splošno se opazuje, da. se v tistih deželah, kjer imajo slab denar, blago izdeluje ceneje,- kakor pa, v‘deželah. kjer imajo dober denar. Na Češkem im. Francoskem, kjer imajo" neprimerno boljši denhir kakor je Psi. se teme j stroški aa proizvajanje krompirja leta 1J*22 bili mnogo večji kakor pri nas. Vkljub temu pa smo čitaM; da se je začel v letošnji Ssteni eelo e Češko* slovaškega in Francoskega k' nam uvažati krompir, ki Se je dobil na trgu po nižji oen-i, kakdr naš domači' krompir. Vzroki resnične draginje. - ’■ , " f\ .... . ... , » Takih prikazni, "kakor v pretiranih cenah krompirja V zadnji' ješfehi, najdemo več’ v pašem .go^ppjarstvn; Tč so Seveda nezdrava razmere, katere .ie ,re$ treba pobi ihti.' Takrni nezdrav im mz- ^ j ^ I. 4 v (vV. , r v meram j«; lsiiva deloma brezvestna špekulacija-. d«lcwna pa neurejenost našega trga, zlasti pomanjkljivosti naših prometnih. naprav,- Saj je čudno, da a£> v Jugosliiriji,,ki velja povsod za agrarno državo, torej za državo, ki proizvaja mnogo večkmetijskih pridelkov, zlasti tudi živil, Jcpjikpr jih potrebuje za 'lastno prebi.vjlsjvo, ravno kmetijski pridelki v*cenah' najbolj poskočili,-v spiosnem veliko bolj, kakor pa obrtni uririki. <• Zgoraj seili omenil, da so pravilne ffefte blagu, v prvi vrsti odvisne od vrednosti detla rja in od proizvajalnih stroškov. To pa Velja le v splošnem. Za posamezni' trg in za posamezno kup-cijo .pa določujejo ceno v prvi vrsti tenozina .razpoložljivega blaga in mx»-zin* kupcev, ki iščejo to blago. Ciin več blaga pride na trg, tem nižje so cene temn blagp, ker. prodajalec se hoče svojega blaga iznebiti, če treba tudi * IaštUo zgulx>. Čimvec je kupepv za bla* ge, tem višja ie cena blagu. Ce je mnogo kupoev, -Pa'malo blaga, skuša vsak kupec dpipiti-nekaj tega blaga in da do- ril j, plača tudi Cene, ki so v vrodnoetj .deparja. in v proizvajalnih stroških dotičnega blaga nišo uteme-ljene, To razjperje med ponudbo in povpraševanjem izkoriščajo seveda po mogočnosti takoj-prodnjalci kakor kupca, vsak po mogočnosti v svoj prid. To izkoriščanje trShih razmer imenujemo špekulacijo. Da. se ta špekulacija, po mogočnosti omeji, je treba skrbeti.za to. da ni nikjer na, trgu niti več, niti manj blaga, kakor ga. prebivalstvo potrebuje. Najboljše sredstvo za to pa "M dobro UT^jene pitraetne razrtiere. toraj točna »lužba pri" v&eh prometnih napravah, pri pošlah i« brzojavili ravno tako. kakor na železnicah in navadnih državnih, občinskih in drugih cestah. A budi najboljši, rled na železnicah, cestah in drugih prometnih napravah ne more sprazniti.jo/t trg zadostne množine blaga in ne vplivati na cene blaga, ako s*« tega blaga premah) izdeluje, to je izdelu je man J«. , kakor porabi, ali PA* če se ga prWeč porabi, to je porabi več* kakor se izdela. -.-.... ■* t fNooec oriH.) - > Ko otirate ledene rože na oknih« miartite na * DRUŠTVO ZA PODPIRANJU ljudsko, in Meščansko* šolske mladine«! - Bernhard Kellermann: PREDOR Roman. CDelje.) .(120) Ponovno so se pri gradnji dogajale manjše in večje ponesrečbe in katastrofe. Niso pa bile ne Večje'ne pogostejše nego pri drugih velikih tehničnih podjetjih. AlJan je bil sedaj previden in strašljiv. Živci mu niso bili več takšni ko nekdaj- V začetku mu ni bjlo nič za sto hudi, zdaj pa mu je dušo obremenilo sleherno predoru žrtvovano človeško življenje. Po rovih je dal vse- Detali «o tukaj slečeni do, nagega. Smukali so po rovu’ kakor uuesnaženi. oljnati močeradi. Bili so napol onesveščenl;- da so se držali na nogah! je bi! učinek dražil. V dvajset četrtem gradbenem letu, ko sta bila., kd-kor so izračunih, spredka rovov šestdeset kilometrov vsaksebi, je Strbm uspel brezžično skoz hrib govoriti s »tolstim Mullerjem«;’ki je poveljeval- na Avorih. Po šestmesečnem morilnem delu sta -bila-rova že-tako daleč izvotlena, da sta si spredka morala, biti prav. blizu. Ali sejsmografi niso zaznamenovalj streshajčv in, niso, čeprav je Miiller razstreljeval po tridesetkrat, na dan. Po vseh novinah je šla razburljiva brzojavna vest. da sta se rova zgrešila. Inženjerji.v obeh šmer.nih. royih_sO ca iali. Za koliko se bili neprenehoma medsebojno dogovarjali- Za. koliko so oddaljeni od Angpre in od Bermude, sp bili določevali tntra na morski površifii in pod morskim. dnom. n o- AlJan je bil že ves siv. zdaj' so| povsod umestiti varnostne in registrujoče aparate, ini*0< je količkaj opominalo, da je treba ravnati oprez-i,d0. kadar . . ____ no, je tempo upočasil H .................................. gl nazivaii »old gray Mac«. Zdravje mu je bilo izpodkopano. Spal ni skoraj nič več in se je neprestano -bal, da se ne bi zgodila kaka nesreča. Postal je samotar, Čigar edino razvedrilo je bilo v tem, da se je zvečer po eno uro sam izprehajal po svojem parku. Kar se je sodilo po svetu, ga je jedva še zanimalo. Allan, ki je predor stvorih mu je sedaj po suženjsko sluzih. Na misel so mu hodili samo še stroji, osnovni liki žele z ničnih voz, postajnice, aparati, števila, kubični metri in konjske sile, za drugačne nize pomisli v njegovih možganih ni bilo prostora. Skoraj vsa Človeška občutnost’ mu je otopela. Imel je samo še enega prijatelja, ta je bil Llovd. Loyd in Allan jrta bila čestokrat skupaj. Marsikateri večer sta v svojih stolih sedeč in cigare kadeč pre-molčala., V osemnajstem gradbenem letu je izbruhnila velika Stavka, ki je trajala dva meseca in pri kateri -je Allan izgubil. Da ni bilo Stroma in njegove hladnokrvnosti-, gotovo bi ne bfli nove panike in množnega strahu, udu-sill'koj ob početku. Nekega dne se je vročina v rovu povišala za celih pet stopinj. Ta pojav, ki ga ni bilo Učtte^ HM »lnih* n p«ptfMth. »prejme tadl delo n« peklu«.. Na koncu pošev navdol držečega rova. kjer je zrak po cevi piskal in hladil, je pod jamsko sveti(jko stal ža- i znamenjevalen-aparat, in zraven njega 'sta ležala* dva očrnela obraza. «;) . v '■ o- (Dilje" prihodnjič.) i/i *•NT- ovj6n8kbKatieo! upr»f».. *' it; -r■..■>« Gonilni Jermeni t v*»h 4i m«nuj*h, .kakor tudi' »ital.' in ▼Mah ‘ i*rtn«ni ,«• dobe pri UTAHU K R A V p J,; A!ek««n-dma-eto* 18. .^1.10 9 i ’ ' V: ’ v« : ' Svinlfka mee*, t*r««UriB* »rre«r»te», ioljrao ed debelili »rbtkih araiiitv pr* d»j«; t«rik« D. S. M»rk*«4č B«ofra.f,' iMt*prik n *’•«»! nij*'-. Potid« JbTtneTii 11». rib*r., Al*k»M*rar* »Mie 56. PATRIA us t CASINO • ORANO \ j CREME LIKERJI (Vinski destilat). Zamenjava stanovanja. Snažno •taasvanje ▼ ' Sodni ulici x «np sebe in, kuhim* »a lamanj* * stanovanj«® * drema sobama in kahuv.j •rant, tudi .▼ okolici. Na*wT J i pure uprava, ■ • l kupi,. ' •• a lasna Industrija r.-^iM^iKAdeirte 46. >■■■• M Ld§tflii; ia jgdajetelj: Konzorcij[»Tnbor«, «« Od«pypnii »radaik; Rndolg Delta, Mariborske tUktni 4.-As..