17 1 Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija 2 Naravovarstveni inštitut Vivus, Čretniška ulica 18a, 2319 Poljčane * Corresponding author: E-mail address: tina.klenovsek@um.si Citation: Klenovšek, T., Tertinek, Ž., Skledar, A., (2025). Umetne vodne akumulacije za zasneževanje na vzhodu Pohorja (Slovenija): mesta razmnoževanja in ekološke pasti za dvoživke. Acta Biologica Slovenica 68 (4) Received: 03.03.2025 / Accepted: 14.07.2025 / Published: 21.07.2025 https://doi.org/10.14720/abs.68.4.21999 This article is an open access article distributed under the terms and conditions of the Creative Commons Attribution (CC BY SA) license Original Research Umetne vodne akumulacije za zasneževanje na vzhodu Pohorja (Slovenija): mesta razmnoževanja in ekološke pasti za dvoživke Tina Klenovšek 1, * , Žiga Tertinek 2 , Ana Skledar 2 Izvleček Umetni vodni habitati so lahko za dvoživke mesta za razmnoževanje kot tudi ekološke pasti. Vodne akumulacije za umetno zasneževanje niso optimalni habitati za dvoživke in o njihovem razmnoževanju v teh vodnih telesih je malo znanega. V raziskavi smo dvoživke vzorčili v dveh akumulacijah za umetno zasneževanje na območju Mariborskega Pohorja. Ena se nahaja ob vznožju Pohorja (312 m nmv) v urbanem okolju, druga pa na pobočju Pohorja (560 m nmv), obdana z gozdom, ki je del Natura 2000 območja Pohorje. V akumulacijah smo skupno potrdili razmnoževanje sedmih vrst dvoživk: velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris), navadnega pupka (Lissotriton vulgaris), hribskega urha (Bombina variegata), navadne krastače (Bufo bufo), sekulje (Rana temporaria) in rosnice (Rana dalmatina). Hribski urh in veliki pupek spadata med kvalifikacijske vrste za Natura 2000 območje Pohorje. V akumulaciji ob vznožju Pohorja, v kateri so bile tudi ribe, razmnoževanje dvoživk ni bilo uspešno. V akumulaciji na pobočju Pohorja, kjer rib ni bilo, sta strma brežina (30–60°) iz nepokrite geomembrane in nizka gladina vode povzročili pogin odraslih hribskih urhov in številnih (> 500) mladih osebkov rjavih žab. Upad gladine vode je povzročil tudi propad jajc in zarodkov velikega pupka. Akumulaciji za zasneževanje sta iz več vidikov neprimerni za dvoživke, vendar jih te kljub temu uporabljajo za razmnoževanje. Za zmanjšanje poginov dvoživk bi bili potrebni naslednji ukrepi: ohranjanje maksimalnega vodostaja v času razmnoževanja (marec–julij), prekritje geomembrane z nedrsečim materialom in zmanjšanje naklona brežine akumulacije, kar bi dvoživkam olajšalo izhod iz akumulacije, odstranitev rib z jesenskim praznjenjem akumulacije ter preprečevanje povozov na cestah ob akumulaciji. Keywords Bombina variegata, dvoživke, ekološka past, Natura 2000, Triturus carnifex, umetni habitat, vodna zajetja, zadrževalniki za umetno zasneževanje 18 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) Artificial Water Accumulations for Snowmaking on Eastern Pohorje (Slovenia): Breeding Sites and Ecological Traps for Amphibians Abstract Artificial water habitats can be breeding sites for amphibians, but may also function as ecological traps. Water accumulations for artificial snowmaking are not optimal habitats for amphibians, and little is known about their reproduction in these water bodies. In this study, we sampled amphibians in two accumulations for snowmaking in the Mariborsko Pohorje area. One is located at the foothills of Pohorje (312 m a.s.l.) in an urban environment, and the other on the slopes of Pohorje (560 m a.s.l.), surrounded by forest that is part of the Natura 2000 Pohorje. In total, we confirmed the reproduction of seven amphibian species in these accumulations: Italian Crested Newt (Triturus carnifex), Alpine Newt (Ichthyosaura alpestris), Smooth Newt (Lissotriton vulgaris), Yellow-bellied Toad (Bombina variegata), Common Toad (Bufo bufo), Common Frog (Rana temporaria), and Agile Frog (Rana dalmatina). The Yellow-bellied Toad and the Italian Crested Newt are qualifying species for the Natura 2000 Pohorje site. In the accumulation at the foothill of Pohorje, where fish were present, amphibian reproduction was unsuccessful. In the accumulation on the slope of Pohorje, where there were no fish, the steep banks (30–60°) with uncovered geomembrane and the low water level led to the mortality of adult Y ellow-bellied T oads and numerous (>500) juvenile Rana sp. frogs. The drop in water level also resulted in the stranding of eggs and embryos of the Italian Crested Newt. Snowmaking reservoirs are unsuitable for amphibians in several respects, yet they still use them for breeding. To reduce amphibian mortality, the following measures should be implemented: maintaining maximum water levels during the breeding season (March–July), covering the geomembrane with non-slip material and reducing the bank steepness to facilitate amphibian exit, removing fish through autumn reservoir drainage, and preventing roadkill on roads adjacent to the reservoirs. Keywords Amphibians, artificial habitat, Bombina variegata, ecological trap, Natura 2000, snowmaking ponds, Triturus carnifex, water reservoirs Uvod Dvoživke za svoj življenjski cikel potrebujejo tako kopen- ske kot vodne habitate. Prav habitati celinskih voda so med najbolj ogroženimi v Evropi (Janssen in sod., 2016). Degradacija in izguba habitatov sta med glavnimi razlogi za upad populacij dvoživk, tako je po podatkih IUCN v Evropi ogrožena skoraj četrtina dvoživk (Temple in Cox, 2009; IUCN, 2025). V Sloveniji živi 21 vrst dvoživk (Stanković in sod., 2015; Strah in sod., 2024), kar jo uvršča med bolj pestra območja Evrope glede na število vrst dvoživk (Temple in Cox, 2009). Dvoživke v Sloveniji ogrožajo predvsem izguba kakovostnih habitatov, ki jo povzročajo nenadzorovana in razpršena urbanizacije, regulacija in hidromorfološke spre- membe vodotokov in obvodnih zemljišč, onesnaževanje z organskimi snovmi in gnojili, vnos tujerodnih rib, izginjanje mlak ter izsuševanja mokrišč (Stanković in sod., 2015). Dvoživke za razmnoževanje uporabljajo tudi vodna telesa umetnega nastanka (Clevenot in sod., 2018; Valdez in sod., 2021), tj. telesa površinskih vod, ki so nastala zaradi posega v prostor (Ur. l. RS., 2002). Takšna vodna telesa so za dvoživke sekundarni vodni habitati, kjer je večinoma manjša biotska pestrost kot v primerljivih naravnih vodnih habitatih (Zamora- Marín in sod. 2021). Kljub temu lahko na zelo prepustnih tleh, sušnih ali močno spremenjenih območ- jih prevladujejo in imajo ključno vlogo za razmnoževanje ter obstoj populacij dvoživk (Brand in Snodgrass, 2010; Buono in sod., 2019; Lešnik, 2021; Zamora- Marín in sod., 2021; Caballero-Díaz in sod., 2022). Umetni vodni habitati lahko zaradi svojih lastnosti in namenske rabe delujejo tudi kot ekološke pasti (Dwernychuk in Boag, 1972), tj. kadar jih živali na podlagi okoljskih signalov ocenijo kot ustrezne in prednostno izberejo, čeprav imajo v primerjavi z drugimi razpoložljivimi habitati v njih manjše možnosti 19 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) za preživetje ter uspešno razmnoževanje (Robertson in Hutto, 2006; Clevenot in sod., 2018). Umetni vodni habi- tat lahko predstavlja ekološko past tudi, kadar povzroča neposredno smrtnost osebkov ali če kot razmnoževalno mesto ne omogoča zadostnega razmnoževalnega uspeha za ohranjanje stabilne ali rastoče populacije brez priselje- vanja (Battin, 2004). Primer umetnih vodnih habitatov za razmnoževanje dvoživk so vodne akumulacije namenjene umetnemu zasneževanju smučišč. Zaradi namenske rabe imajo te akumulacije podobne značilnosti. Med drugim, da so umetnega nastanka, značilne oblike, s strmimi in ravnimi brežinami prekritimi s hidroizolacijsko folijo, povsem brez vodne vegetacije, raven vode pa v njih hitro in močno niha (Fait in sod., 2020; Gerfand in sod., 2024). Zadrževalniki voda niso optimalni umetni vodni habitati za dvoživke, a so lahko edini vodni habitati, ki zadržujejo vodo dovolj dolgo, da ličinke zaključijo razvoj (Brand in Snodgrass, 2010). Redno vzdrževanje, tj. letno praznjenje in čiščenje akumulacij ob ustreznem času, preprečuje obstoj rib, kar je prav tako ugodno za dvoživke (McCarthy in Lathrop, 2011; Zamora- Marín in sod., 2021). Za razliko od zadrževalnikov meteornih voda v urbanih okoljih ali ob avtocestah (pre- gled v Clevenot in sod., 2018), je podatkov o dvoživkah v akumulacijah za zasneževanje zelo malo, četudi število takšnih akumulacij raste (Gerfand in sod., 2024). Gerfand in sod. (2024) so ocenili ekološko kakovost 28 akumulacij za umetno zasneževanje v francoskih Alpah. Dvoživke so našli v 68 % vseh akumulacij in akumulacije zaradi zasnove ter načina uporabe ocenili kot potencialne ekološke pasti. Akumulacije za umetno zasneževanje so tudi na delih Pohorja, kjer je razvit smučarski turizem. Pohorje je predalpsko hribovje, ki se razteza 50 km v dolžino v smeri vzhod-zahod. Na vzhodu prehaja v Dravsko dolino in mesto Maribor. Na Mariborskem Pohorju sta dve vodni zajetji za zasneževanje smučišč. Akumulacija Arena je ob vznožju in akumulacija Trikotna jasa na pobočju Pohorja. Za namen predvidene razširitve in posodobitve zimsko šport- nega centra Pohorje so na vplivnem območju Govedič in sod. (2009) popisali 130 lokacij in potrdili 5 vrst dvoživk, od do takrat znanih 10 vrst dvoživk za Pohorje in vznožje Mariborskega Pohorja med Radvanjem in Razvanjem (Vogrin, 1998; Poboljšaj, 1998; Poboljšaj in sod., 2001; Cipot, 2007). V akumulaciji Trikotna jasa so bili takrat naj- deni samo paglavci sekulje (Rana temporaria), medtem ko v akumulaciji Arena dvoživk niso zabeležili. V akumulaciji Arena je bilo kasneje potrjeno razmnoževanje navadne krastače (Bufo bufo) in sekulje (Tertinek in Skledar, 2022; Tertinek, 2024). Akumulacija Trikotna jasa je na ekološko pomembnem območju Pohorje (ID 41200). Strnjen gozd južno in vzhodno od akumulacije pa je del Natura 2000 območja Pohorje (ID 3000270), v katerem sta med kvalifik- acijskimi vrstami dvoživk hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus carnifex) (Ur. l. RS 49/2004, Ur. l. RS 110/2004, Ur. l. RS 47/18). Vrsti sta zaradi svojega pomena relativno dobro raziskani, monitoring se je izvajal tudi na Pohorju (Poboljšaj in sod., 2011; Cipot in sod., 2011; Grudnik in Triglav Brežnik, 2015). Na območju akumulacij za zasneževanje na Mari- borskem Pohorju se stikajo strnjen gozd, spremenjeno površje za namen športa in turizma ter urbano naselje. Na pobočjih Pohorja so naravne stoječe vode redke, potoki pa imajo hudourniški značaj, zato so umetne stoječe vode, kot so akumulacije za zasneževanje, lahko pomemben sekundarni habitati za razmnoževanje dvoživk. Vendar pa lahko akumulacije za zasneževanje, zaradi svojih značilnosti in rabe, dvoživkam hkrati predstavljajo grožnjo za preživetje in razmnoževalni uspeh. V letu 2024 je bil na območju akumulacije Arena izveden monitoring pom- ladanskih selitev dvoživk po naročilu Mestne občine Mari- bor (Tertinek, 2024). Neodvisno so bili istega leta izvedeni tudi popisi dvoživk v akumulaciji na Trikotni jasi. Namen raziskave akumulacij za zasneževanje na Mariborskem Pohorju je bil (1) ugotoviti, katere vrste dvoživke so prisotne v akumulacijah in ali se tam tudi razmnožujejo, (2) opisati značilnosti akumulacij, ki lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje dvoživk v vodnih telesih, (3) oceniti vpliv teh značilnosti akumulacij na dvoživke in njihov potencial, da delujejo kot ekološke pasti, ter (4) predlagati ukrepe za izboljšanje značilnosti akumulacij z vidika vpliva na preživetje in razmnoževanje dvoživk. Pričakujemo, da bomo v akumulacijah našli več vrst dvoživk, kot jih je bilo zabeleženih do sedaj (do sedaj sta bili zabeleženi le navadna krastača in sekulja), ter da bomo potrdili njihovo razmnoževanje. Ker pa akumulacije niso optimalni habitati za dvoživke in globoke stoječe vode brez vegetacije ne ustrezajo vsem vrstam, pričakujemo, da bo število vrst kljub temu majhno. Glede na specifične značilnosti in namensko rabo, predvidevamo, da so akumulacije potencialne ekološke pasti za dvoživke, a lahko z ukrepi za izboljšanje postanejo ustrezni sekundarni habitati za razmnoževanje dvoživk. Raziskava je tudi prispevek k boljšemu razume- vanju vloge umetnih vodnih teles pri ohranjanju dvoživk v preoblikovanih gozdnih ekosistemih. 20 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) Material in metode Akumulaciji za zasneževanje na Mariborskem Pohorju Akumulacija Arena in Trikotna jasa (Sl. 1) sta nastali s posegom v prostor z namenom zajemanja vode za umetno zasneževanje smučišč na Mariborskem Pohorju. Akumulacija Arena je umeščena ob vznožju Pohorja v Zgornjem Radvanju, na nadmorski višini 312 m, medtem ko se akumulacija ob Trikotni jasi nahaja na pobočju Pohorja na nadmorski višini 560 m. Med akumulacijama je 1000 m zračne razdalje. Večji stalni stoječi vodi v bližini akumulacij sta Radvanjski ribnik in zajezitev Radvanjskega potoka, obe na podobni nadmorski višini kot akumulacija Arena (Sl. 1). Radvanjski ribnik je od akumulacije Arena oddaljen 780 m in od akumulacije Trikotna jasa 1350 m zračne razdalje, zajezitev Radvanjskega potoka pa 420 m oziroma 1000 m zračne razdalje. Na podlagi podatkov o povprečni letni količini padavin za obdobje 1981–2010 leži akumulacija Arena na območju s 1100–1200 mm padavin letno, akumulacija Trikotna jasa pa na območju s 1200–1300 mm padavin letno. Obe vodni telesi pripadata območju s povprečno letno temperaturo 8–10 °C, prav tako merjeno za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021). V gradbeni dokumentaciji (Akumulacija za zasneževanje Arena (št.2998/07), 2007) je kot leto izgradnje akumulacije Arena navedeno leto 1989. Od takrat je bila akumulacija vsaj štirikrat povečana in obnovljena. Njena globina znaša 5,9 m, površina ojezeritve 5400 m², prostornina pa 21.455 m³. Vtok v akumulacijo Arena je iz Radvanjskega potoka. Naklon brežine je 1:2 ali 26,6˚. Iz te akumulacije se voda prek cevovoda prečrpava v akumulacijo Trikotna jasa ali se iz akumulacije direktno zasnežuje območje snežnega stadiona. Gradnja akumulacije ob Trikotni jasi se je začela leta 1992 in zaključila 1994 (Sanacija zadrževalnika ob Trikotni jasi (št. 18/95), 1995). Njena globina znaša 5,1 m, Slika 1. Lokacija akumulacij za umetno zasneževanje Arena in Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju z bližnjimi vodnimi telesi ter naravovarst- venimi območji (levo). Desno: Lega akumulacij v severovzhodni Sloveniji (rdeča točka) in na območju vzhodnega Pohorja z mestom Maribor (rdeč okvir). (Vir: ARSO, 2021; DRSV, 2024. Oblikovanje in kartografija: Žiga Tertinek) Figure 1. Location of snowmaking accumulations, Arena and Trikotna jasa on Mariborsko Pohorje with proximal water bodies and nature conservation areas (left). Right: The location of the accumulations in northeastern Slovenia (red dot) and within the area of eastern Pohorje with the city of Maribor (red frame). (Source: ARSO, 2021; DRSV, 2024. Design and cartography: Žiga Tertinek) 21 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) površina ojezeritve 2450 m² (ARSO, 2021), prostornina pa 5643 m³. Vtok v akumulacijo je iz Mrzlega potoka na zahodni in potoka na vzhodni strani. Naklon brežine je od 1,9 do 1:1,5 ali 27,7˚-33,7˚. Akumulacijski bazen obeh vodnih teles je tesnjen s hrapavo polietilensko hidroizolacijsko folijo (geomembrano) iz PEHD, ki je položena na geotekstil in popolnoma neprepustna za vodo (Sanacija zadrževal- nika ob Trikotni jasi (št. 18/95), 1995; Akumulacija za zas- neževanje Arena (št. 2998/07), 2007). Geomembrana je črne barve in ni prekrita (z npr. kamni, gramozom, peskom, rastlinami). Ker je geomembrana drseča, so vzdolž brežin obeh akumulacijskih bazenov nameščene lestve iz gumijas- tih obročev, namenjene izhodu divjadi. V akumulaciji Arena sta nameščeni dve lestvi in v akumulaciji Trikotna jasa pet. Splošne značilnosti akumulacij so povzete v Tab. 2. Akumulacija Trikotna jasa z okolico je del ekološko pomembnega območja Pohorje (EPO Pohorje ID 41200). Strnjen gozd južno in vzhodno je Natura 2000 območje Pohorje (ID 3000270) (Sl. 1). Zaradi bližine Natura 2000 (18 m) je akumulacija del vplivnega območja za kvalifikacijski vrsti hribski urh in veliki pupek (ZRSVN, 2021; Ur. l. RS 49/2004 in 110/2004). Popisi dvoživk Terensko delo je vključevalo popis dvoživk v akumulacijah Arena in Trikotna jasa. V akumulaciji Arena so bili marca in maja 2024 izvedeni štirje popisi dvoživk v okviru mon- itoringa pomladanske selitve dvoživk po naročilu Mestne občine Maribor (Tertinek, 2024). V akumulaciji Trikotna jasa je bilo med marcem in oktobrom 2024 izvedenih devet popisov. Datumi in ure terenskih obiskov so navedeni v Tab. S1. Dvoživke smo v akumulacijah iskali predvsem z opazovanjem med počasno hojo po nasipu zajetja. Zaradi strmih in gladkih brežin, prekritih z geomembrano, je bil dostop do vode mogoč le na mestih, kjer so bile vzdolž brežine nameščene lestve iz gum ali pa je gladina segala do travnatega dela brežine. Na teh mestih smo lovili z vod- nimi mrežami ali z roko. Urhe smo beležili tudi s poslušan- jem oglašajočih se samcev. S predvajanjem oglašanja smo izzivali samce zelene rege. Dokumentirali smo prisotnost posameznih vrst ali taksonov. Za določanje smo uporabili dihotomni ključ Veenvliet in Kus Veenvliet (2008) ter slikovni ključ Speybroeck in sod. (2016). Ujetim osebkom smo določili spol in jih razvrstili v starostne skupine: odrasli oz. adultni osebki, spolno nezreli oz. subadultni osebki (starejši od enega leta), mladi oz. juvenilni osebki (v letu po preobrazbi) in ličinke. Paglavce in ličinke smo določali s pomočjo ročnih lup že na terenu. Mreste žab in jajca pupkov smo določili do najnižjega možnega taksona. Število oseb- kov ali jajc posameznih vrst oziroma taksonov dvoživk smo na dan popisa ocenili z vizualnim pregledom in štetjem med obhodom akumulacije. Zaradi odsotnosti vegetacije je bilo mreste in dvoživke ob dobri vidljivosti razmeroma enos- tavno opaziti. Razmnoževanje v vodnih akumulacijah smo za posamezne vrste potrdili s prisotnostjo ampleksusa, jajc, mrestov, ličink ali pravkar preobraženih osebkov. Načrtno nismo ugotavljali uspešnosti razmnoževanja z iskanjem juvenilnih in subadultnih osebkov na kopnem, zabeležili smo le preobražene osebke v vodi ali neposredno ob vodi, tj. na brežini akumulacije. Po opravljenih meritvah in določitvi vrst smo vse ujete osebke, brez poškodb, vrnili na prvotno mesto najdbe. Vse ugotovitve smo dokumentirali, vključno s fotografijami ali video posnetki dvoživk kot tudi obeh akumulacij. Terensko delo je potekalo z minimalno invazivnimi postopki in v skladu z dovoljenjem št. 35606-5/2023-2550-5 z dne 28. 3. 2023 izdanim s strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Kopnega izven nasipa akumulacije nismo načrtno pregledovali. Zabeležili smo prisotnost drugih vretenčarjev v akumulaciji. Vodnih nevretenčarjev nismo vzorčili, a smo zabeležili prisotnost vrst, ki smo jih opazili s prostim očesom. Značilnosti akumulacij za zasneževanje, pomembne za dvoživke V letu 2024 smo za obe akumulaciji popisali dejavnike ozi- roma značilnosti (Tab. 2), ki lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje dvoživk v vodnih telesih. Te smo povzeli iz splošne literature o dvoživkah (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2008; Speybroeck in sod., 2016), iz raziskav o dvoživkah v umetnih akumulacijah, predvsem v zadrževalnikih mete- ornih vod in akumulacijah za zasneževanje (Brand in Sno- dgrass, 2010; McCarthy in Lathrop, 2011; Clevenot in sod., 2018; Fait in sod., 2020; Mathwin in sod., 2021; Gerfand in sod., 2024) ter druge literature o dejavnikih ogrožanja dvoživk (Stanković in sod., 2015; Poboljšaj in sod., 2018). Pri popisu dejavnikov se nismo osredotočili na specifične vrste dvoživk, četudi lahko isti dejavniki na različne vrste vplivajo različno (Clevenot in sod., 2018). Podatke o aku- mulacijah, upravljanju in okolici smo pridobili iz gradbene dokumentacije akumulacij, od upravljalca (Marprom, ustno), iz Naravovarstvenega atlasa (ZRSVN, 2021), Atlasa voda (DRSV, 2024) in meritev oziroma opazovanj na terenu med 22 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) popisi dvoživk. Med terenskimi obiski smo v akumulaciji pre- verjali prisotnost/odsotnost: vode, plitvin (delov z globino vode do 30 cm), vodne vegetacije in drugih naravnih (npr. kamni, veje) ali umetnih (npr. cevi, večji odpadki) skrivališč v vodi, osončenosti gladine ter drugih vretenčarjev. Pregle- dali smo brežino in nasip akumulacije za prisotnost lesne vegetacije. Pregledali smo neposredno okolico akumulacije (do 50 m oddaljenosti) in zabeležili vodne habitate (stoječe vode, tekoče vode), kopenske habitate (travnik, gozd) ter ceste. Ob maksimalni napolnjenosti bazena, ki je določena z iztokom iz akumulacije, smo določili maksimalno višino vode. Na dneve popisov, ko so bile v akumulaciji prisotne dvoživke, smo z merilnim trakom (± 1 cm) izmerili morebiten upad vode od maksimalne višine vode in tako dobili oceno o nihanju gladine. Vsakič smo pregledali tudi celotno brežino akumulacije in preverili morebitno prisotnost suhega pasu geomembrane, tj. geomembrane, ki je nad gladino vode. Morebiten suh pas geomembrane smo na več mestih izmerili z merilnim trakom (± 1 cm) in tako dobili oceno širine suhega pasu geomembrane, t. razdaljo med gladino vode v akumulaciji in med travnatim delom brežine. Vsakič smo s kotomerom na več mestih izmerili tudi naklon brežine v območju suhega pasu geomembrane. Podatke o letnem praznjenju in čiščenju akumulacije smo dobili od upravljalca. Najkrajšo zračno oddaljenost cest, gozda in drugih naravnih habitatov od najbližjega roba akumulacije smo izmerili na zemljevidu območja (ZRSVN, 2021). Rezultati Dvoživke v akumulacijah V letu 2024 smo v dveh akumulacijah na Mariborskem Pohorju popisali osem vrst dvoživk: navadnega močerada (Salamandra salamandra), velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris), navadnega pupka (Lissotriton vulgaris), hribskega urha (Bombina var- iegata), navadno krastačo (Bufo bufo), sekuljo (Rana tem- poraria) in rosnico (Rana dalmatina) (Tab. 1). V akumulaciji Arena so bile dvoživke zabeležene samo na enem od štirih izvedenih popisov (Tab. S1). Najdeni so bili mresti sekulje in mresti ter paglavci navadne krastače. V maju v akumulaciji ni bilo ličink ali v neposredni bližini preobraženih osebkov, zato uspešnega razmnoževanja nismo potrdili. V akumu- laciji Trikotna jasa so bile dvoživke zabeležene na vseh popisih od marca do oktobra (Tab. S1). Razmnoževanje je bilo potrjeno za velikega pupka, planinskega pupka, navad- nega pupka, hribskega urha, sekuljo in rosnico. Močerad in pupki so bili najdeni zgolj v akumulaciji Trikotna jasa (Tab. 1, Tab. S1). Navadni močerad je bil zaznan le kot kadaver v oktobrskem popisu. Odrasle pupke smo opazili med dviganjem proti gladini po zrak in ležanjem na podlagi v plitvi vodi. Zaradi omejene dostopnosti in slabše vidljivosti, večine nismo identificirali do vrste oziroma spola. Potrdili smo samo oba spola velikega pupka. Od jajc Tabela 1. Dvoživke v akumulacijah Arena in Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju. Največje število primerkov (glede na takson in razvojni stadij) na posamezen popis: * < 5 primerkov, ** 5–10 primerkov, *** > 10 in < 30 primerkov, **** > 30 primerkov Table 1. Amphibians in the snowmaking accumulations, Arena and Trikotna jasa at Mariborsko Pohorje. Maximum number of specimens (by taxon and developmental stage) per visit: * < 5 specimens, ** 5–10 specimens, *** > 10 and < 30 specimens, **** > 30 specimens Akumulacija Arena Akumulacija Trikotna jasa Name of the Bacterial species mrest ličinke jajca/mrest ličinke mladi odrasli navadni močerad, Salamandra salamandra * veliki pupek, Triturus carnifex *** ** planinski pupek, Ichthyosaura alpestris **** navadni pupek, Lissotriton vulgaris * pupki nedoločeni **** *** hribski urh, Bombina variegata * navadna krastača, Bufo bufo **** **** sekulja, Rana temporaria *** **** **** **** rosnica, Rana dalmatina ** * Rana sp. nedoločeni **** **** **** **** 23 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) pupkov smo opazili samo jajca in nekaj dni stare zarodke velikega pupka, ki so bili prilepljeni ter zaviti v odpadnem kosu papirja, ki je ležal v vodi med gumami (Sl. 2). Do naslednjega popisa je gladina vode toliko upadla, da je papir z jajci ostal na suhem. Ličink velikega pupka nismo našli. Ličinke planinskega pupka so bile številčne in v juliju potrjene na vseh popisih, medtem ko so bile ličinke navad- nega pupka najdene samo na enem popisu (Tab. 1, Tab. S1). Navadna krastača je bila najdena samo v akumulaciji Arena, kjer smo marca zabeležili mreste in ličinke. Hribski urh je bil najden samo v akumulaciji Trikotna jasa. Najdeni so bili samo odrasli osebki in to v juniju ter juliju (Tab. S1). Opaženi so bili samci, ki so lebdeli na sredini akumulacije in se oglašali (največ 2 na posamezen popis). V začetku julija je bil, razen posameznih samcev, pod gumami v vodi najden tudi ampleksus. Teden kasneje so bili v vodi tik ob brežini, na treh različnih mestih, hkrati najdeni 3 mrtvi odrasli hribski urhi (Sl. 3). Med popisi v bližini akumulacije nismo opazili manjših začasnih stoječih vod (v jarkih, kolesnicah) ali luž, v katerih bi se lahko zadrževali. Marca so bili v aku- mulaciji Arena mresti sekulje (Tab. S1), vendar paglavcev ali preobraženih osebkov ni bilo najdenih v nobenem od popisov. V akumulaciji Trikotna jasa so bili marca prisotni mresti sekulje in rosnice kot tudi odrasli osebki obeh vrst, pri čemer so mresti sekulje prevladovali. Konec junija so bili najdeni tako paglavci kot pravkar preobraženi osebki rjavih žab (Tab. S1). V začetku julija so množično migrirali na kopno, pri tem pa se prilepili na geomembrano in poginili. Pojav smo opazovali kljub dopoldanski uri vzorčenja (8–10h). Na dan vzorčenja 5. 7. 2024 smo na geomembrani brežine prešteli okoli 500 mrtvih pravkar preobraženih osebkov (Sl. 3). Nekaj kadavrov mladih osebkov je bilo tudi v vodi (< 5). Marca in oktobra so bili ob robu v vodi tudi posamezni kadavri odraslih rjavih žab. Značilnosti akumulacij za zasneževanje, pomembne za dvoživke Za akumulaciji Arena in Trikotna jasa smo v letu 2024 popisali dejavnike oziroma značilnosti vodnih teles (Tab. 2), ki so glede na literaturo pomembne za preživetje in razmnoževanje dvoživk v vodnih telesih. Slika 2. Odpadni papir v gumah v akumulaciji Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju (levo), v katerega so bila zavita jajca velikega pupka (Triturus carnifex) (desno). (Fotografiji: Tina Klenovšek (levo) in Ana Skledar (desno)). Figure 2. Waste paper within tires in the Trikotna jasa accumulation at Mariborsko Pohorje (left), in which the eggs of the Italian Crested Newt (Triturus carnifex) were wrapped (right). (Photos: Tina Klenovšek (left), Ana Skledar (right)) 24 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) Akumulacija Arena Ob akumulaciji Arena se nahajajo naselje, smučarski center in v manjši meri naravni habitati (Sl. 1). V neposredni bližini akumulacije so športni objekt, parkirišče in dve povezovalni cesti. Vzhodno od akumulacije so raznoliki habitati, med njimi nižinski travniki, mejice, zelenice, fragmenti gozda in mokrotni travniki z majhnimi nestalnimi vodami. V bližini je kanaliziran Radvanjski potok, ki napaja akumulacijo, vendar je med njima cesta. Večji strnjen gozd je oddaljen več kot 250 m, najkrajša migracijska pot do gozda pa je prekinjana z objekti in cestami. Nasip okoli akumulacije je bil v letu 2024 poraščen s travo, košen in brez lesne vegetacije. Ob mak- simalni napolnjenosti akumulacije je gladina vode segala do roba trave. Na prehodu med travnatim delom nasipa in akumulacijskim bazenom, ki je tesnjen z geomembrano, je bil približno 1 m širok pas iz neprekrite geomembrane, ki je bil ob maksimalni napolnjenosti akumulacije zalit z vodo Splošne značilnosti akumulacij Akumulacija Arena Akumulacija Trikotna jasa lokacija 46.53396, 15.60361 46.52448, 15.60344 nadmorska višina 312 m 560 m leto izgradnje 1989 1994 globina 5,9 m 5,1 m površina ojezeritve 5400 m² 2450 m² prostornina 21.455 m³ 5643 m³ naklon brežine 1:2 ali 26,6˚ 1:1,9–1:1,5 ali 27,7˚–33,7˚ material obloge ojezeritve geomembrana PEHD geomembrana PEHD Značilnosti akumulacij pomembnih za dvoživke stalna voda v času razmnoževanja da da nihanje gladine vode do 30 cm do 100 cm plitvine (< 30 cm globine) da da vodna vegetacija ne ne druga naravna skrivališča v vodi ne ne umetna skrivališča v vodi lestvi iz gum lestve iz gum osončenost vode (senčenje) da (brez senčenja) da (senčenje bližnjega gozda) ribe sončni ostriži, krapovci ne drugi plenilci (vretenčarji) v/na vodi želve belouške, mlakarice letno praznjenje in čiščenje akumulacije ne da (jeseni) suh del brežine ob maksimalni gladini vode travnat travnat, pas geomembrane širina suhega pasu geomembrane ob maksimalni gladini vode 0 cm 20-170 cm širina suhega pasu geomembrane ob minimalni izmerjeni gladini vode do 50 cm 200-450 cm naklon brežine iz suhe geomembrane (izmerjen) do 30˚ 30˚-60˚ lesna vegetacija na brežini/nasipu akumulacije ne ne druge stalne stoječe vode do 1000 m oddaljenosti (število in zračna razdalja) 3 (420 m, 780 m, 1000 m) 2 (obe 1000 m) neposredna bližina (< 50 m) tekočih voda 1 kanaliziran potok 2 naravna potoka neposredna bližina (< 50 m) manjših nestalnih stoječih voda da zelo redko, občasno oddaljenost strnjenega gozda > 250 m < 50 m neposredna bližina (< 50 m) travnikov da da lega znotraj naravovarstvenega območja ne da (EPO Pohorje) neposredna bližina (< 50 m) ceste 2 asfaltni cesti 1 gozdna cesta urbano okolje da ne Tabela 2. Značilnosti akumulacij za umetno zasneževanje Arena in Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju. Table 2. Characteristics of the snowmaking accumulations Arena and Trikotna jasa at Mariborsko Pohorje. 25 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) in tvoril plitvino. Akumulacija je bila povsem brez vodne vegetacije. Na nasipu ali v vodi ni bilo naravnih skrivališč za dvoživke. Edina nedrseča podlaga za odlaganje mrestov sta bili lestvi iz gumijastih obročev, na katerih so bili najdeni mresti sekulje in navadne krastače. V vodi so bili sončni ostriži (Lepomis sp.), krapovci (Cyprinidae) in invazivna tuje- rodna vrsta želve (Trachemys sp.). Akumulacije se trenutno ne čisti. Med vsemi popisi je bila v akumulaciji voda. Na popisu v marcu, ko so bili v akumulaciji mresti in paglavci, je bila gladina 30 cm nižja od maksimalne. Med travnatim delom brežine in vodo je bil zato suh pas geomembrane, širine do 50 cm. Akumulacija Trikotna jasa Akumulacijo Trikotna jasa obdaja 5–20 m širok košen travnat pas, v katerem se nahajata nasip akumulacije in gozdna cesta. Pas obdaja obsežno območje strnjenega gozda (kolinska kisloljubna bukovja), ki ga na zahodni strani prekinja smučišče s suhimi travišči na silikatih in ruderal- nimi združbami. Ob akumulaciji sta dva potoka z manjšimi tolmuni (do 1 m 2 ), v bližini katerih so bili med popisi posa- mezni spolno nezreli osebki rjavih žab. Na vseh popisih je bila v akumulaciji voda, a je gladina nihala do 100 cm (Sl. 3). Voda v akumulaciji se je poleti uporabljala za zalivanje površin v dolini. Za razliko od akumulacije Arena, voda, niti ob maksimalni napolnjenosti akumulacije, na nobenem delu ni segala do travnatega dela nasipa. Pas nepokrite geomembrane, ki je bil tudi ob maksimalnem vodostaju suh, je bil okrog in okrog akumulacije neprekinjen ter širok od 20 cm na najožjem ter do 170 cm na najširšem delu. Ob najnižjem izmerjenem vodostaju (100 cm pod maksimalno gladino) je bil pas suhe geomembrane na najožjem delu širok 200 cm in na najširšem 450 cm (Sl. 3). Tudi ob najniž- jem vodostaju so lestve iz gum segale do vode. Naklon brežine iz suhe geomembrane je bil povsod strm, od 30˚ do 60˚. Pas iz geomembrane je bil ovira na migracijski poti dvoživk iz vode na kopno. Na suhi geomembrani okrog akumulacije smo v enem popisu prešteli več kot 500 mrtvih mladih osebkov rjavih žab. Ob najnižjem vodostaju Slika 3. Pogini dvoživk v akumulaciji za umetno zasneževanje Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju. Levo: Gladina vode v akumulaciji je bila med popisom v juliju 75 cm nižja od maksimalne. Zaradi nižje gladine je bil pas iz suhe geomembrane širok od 170 do 360 cm. Suha, gladka in strma brežina iz geomembrane je bila za dvoživke ovira med migracijo iz vode na travnat nasip. Desno zgoraj: Mrtev hribski urh v vodi ob robu brežine. Desno spodaj: Mrtvi, pravkar preobraženi mladi osebki rjavih žab, ki so se med migracijo iz vode prilepili na geomembrano in posušili. (Fotografije: Tina Klenovšek) Figure 3. Amphibian mortalities in the Trikotna jasa snowmaking accumulation. Left: The water level in the accumulation was 75 cm below the maximum during sampling in July. Due to the lower water level, the strip of dry geomembrane was 170 to 360 cm wide. The dry, smooth, and steep geomembrane bank was an obstacle for amphibians migrating from the water to the grassy embankment. Top right: Dead Yel- low-bellied Toad in the water at the edge of the bank. Bottom right: Dead, newly metamorphosed juvenile brown frogs that adhered to the geomembrane and dried out during migration from the water. (Photos: Tina Klenovšek) 26 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) so bili v vodi akumulacije tik ob brežini najdeni 3 kadavri odraslih hribskih urhov (Sl. 3). Podobno so bili ob različnih popisih najdeni tudi kadavri posameznih odraslih rjavih žab, navadnega močerada, kuščaric in kopenskih žuželk. Zaradi upada gladine vode so bili na suho naplavljeni jajca in zarodki velikega pupka. V akumulaciji ni bilo vodne vegetacije, obvodne lesne vegetacije ali drugih naravnih skrivališč. Dno in stranice bazena akumulacije so bile iz neprekrite geomembrane in zato zelo gladke. Edina skrivališča in podlaga za odlaganje mrestov so bile v vodo spuščene lestve iz trdih gumijastih obročev oziroma avtomobilskih gum. Tam so rjave žabe odlagale mreste. Med popisom v oktobru so bile žabe in pupki opaženi izključno v in pod avtomobilskimi gumami. Rib v akumulaciji nismo zaznali. Akumulacijo se vsako leto izprazni in očisti. Na vseh poletnih popisih so bile v vodi ali na travnatem nabrežju akumulacije opažene belouške (Natrix natrix), največ 3 hkrati. Opazili smo, da na geomem- brani nimajo dovolj oprijema in lahko iz akumulacije, ob nizki vodi, splezajo samo po ali tik ob lestvi iz gum. Na travnatem obrežju je bil tudi slepec (Anguis fragilis) in v vodi en par rac mlakaric (Anas platyrhinchos). Na vseh popisih so bile v vodi številne hrbtoplovke (Notonectidae), medtem ko drugih večjih nevretenčarjev nismo opazili. Diskusija Raziskava prisotnosti dvoživk v akumulacijah za zas- neževanje na Mariborskem Pohorju je potrdila, da so lahko umetni vodni habitati za dvoživke mesta za razmnoževanje kot tudi potencialne ekološke pasti. V eni sezoni smo v dveh akumulacijah skupno popisali osem vrst dvoživk, od tega sedem v akumulaciji Trikotna jasa in dve v akumulaciji Arena. Pri vseh, razen navadnem močeradu, smo potrdili razmnoževanje v akumulacijah. Zabeležili smo tudi propad jajc in pogine dvoživk, ki so bili neposredno povezani s specifičnimi značilnostmi in namensko rabo akumulacij za zasneževanje. V akumulaciji Arena smo zabeležili le sekulje in navadne krastače, četudi smo glede na nizko nadmorsko višino in število zabeleženih vrst dvoživk v okolici akumu- lacije (Poboljšaj in sod., 2001; Tertinek, 2024) pričakovali več vrst. Glavni razlog za odsotnost drugih vrst je verjetno prisotnost rib, saj so akumulacijo Arena prav zaradi velikega števila rib Govedič in sodelavci že leta 2009 označili kot neprimerno za dvoživke. Druge vrste dvoživk lahko v bližini najdejo tudi druga ustreznejša vodna telesa, saj akumulacija leži na ravnem terenu, kjer ilovnata tla dobro zadržujejo vodo. Četudi so mokriščni habitati v večji meri degradirani, so v bližini manjša vodna telesa, v katerih so bile najdene dvoživke (Tertinek, 2024). Navadni krastači in sekulji akumulacije za zasneževanje ustrezajo, saj so v študiji iz francoskih Alp v kar 68 % od skupno 28 akumulacij za zasneževanje potrdili razmnoževanje prav teh dveh vrst (Gerfand in sod., 2024). Na razmnoževanje sekulje in navadne krastače v akumulaciji Arena je, razen rib, močno vplivalo tudi nihanje gladine vode, saj so mreste v glavnem odložile na lestve iz gum ali v plitvine, kjer so se le-ti ob spustu gladine ujeli ali prilepili na geomembrano ter posušili. Podoben množičen propad mrestov je bil v akumulaciji Arena zabeležen že v letu 2022 (Tertinek in Skledar, 2022). Negativno na preživetje odraslih dvoživk med selitvijo na mrestišče vpliva tudi lega akumulacije Arena. Predvsem navadne krastače se v akumulacijo selijo iz strnjenega gozda na pobočju Pohorja, pri čemer morajo prečkati vsaj dve cesti in jih je veliko povoženih (Tertinek in Skledar, 2022, druga lastna opažanja). Navadna krastača je vrsta, ki za razmnoževanje izbira velike, globoke stoječe vode (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2008), kar so tudi glavne značilnost vodnih akumulaciji. Če živali takšno vodo ocenijo kot ustrezno in jo prednostno izberejo, kljub temu da imajo v njej manjše možnosti za preživetje ter razmnoževanje kot v drugih razpoložljivih habitatih, to ustreza definiciji ekološke pasti (Robertson in Hutto, 2006). V letu 2024 v bližnjih sto- ječih vodah (pregledana ni bila edino zajezitev Radvanjs- kega potoka), ni bilo najdenih mrestov navadne krastače (ta raziskava, Tertinek 2024). Navadna krastača je torej, kljub drugim razpoložljivim habitatom, za razmnoževanje izbrala akumulacijo Arena, četudi je izbira vodila v propad mrestov in paglavcev. Ocenjujemo, da je akumulacija Arena za navadno krastačo potencialna ekološka past, saj menimo, da trenutno ne omogoča zadostnega razmnoževalnega uspeha za vzdrževanje stabilne ali rastoče populacije brez priseljevanja (Battin 2004). Za potrditev akumulacije Arena kot ekološke pasti za navadno krastačo bi bilo potrebno bolj sistematično spremljanje razmnoževanja in razvoja osebkov tako v akumulaciji kot drugih razpoložljivih vodnih habitatih skozi celo sezono. V akumulaciji Trikotna jasa smo popisali sedem vrst dvoživk in od tega za šest potrdili razmnoževanje. Največ je bilo rjavih žab, predvsem sekulj, ki so tudi sicer najpogoste- jša in splošno razširjena vrsta dvoživk na Mariborskem Pohorju (Govedič in sod., 2009). Z naravovarstvenega 27 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) vidika sta bili najpomembnejši najdbi hribskega urha in velikega pupka. Hribske urhe smo v akumulaciji zabeležili na več zaporednih popisih, dvakrat po tri odrasle osebke hkrati. Samostojne stoječe vode, kot je akumulacija, šte- jejo kot vode z veliko gostoto hribskih urhov, če v njih ob enkratnem ogledu opazimo več kot štiri odrasle osebke (Poboljšaj in sod., 2011). Na enem od ogledov smo našli tudi tri mrtve odrasle osebke. Gladina vode je bila takrat nizka, suha brežina iz geomembrane pa široka. Geomembrana se je čez dan tudi močno segrela. Lahko so poginili od izčr- panosti, ko so poskušali zapustiti akumulacijo, saj običajno naseljujejo manjše plitke vode in niso dobri plezalci. V sezoni razmnoževanja se selijo med vodnimi in kopenskimi habitati. Daljše zadrževanje v akumulaciji pa je lahko neu- godno zaradi pomanjkanja hrane, saj v vodi razen hrbtop- lovk nismo opazili vodnih nevretenčarjev ali njihovih ličink. Hribski urh je na Mariborskem Pohorju zaradi pomanjkanja primernih razmnoževalnih habitatov redek (Govedič in sod., 2024; Poboljšaj in sod., 2011). V bližini akumulacije Trikotna jasa je bil v preteklosti že zabeležen v manjši stoječi vodi v kolovozu (Govedič in sod. 2009), kar je sicer zanj značilen sekundarni habitat. Med popisi v letu 2024 v bližini akumu- lacije nismo opazili podobnih manjših stoječih vod. Druga pomembna vrsta je bil veliki pupek. V akumulaciji Trikotna jasa smo zabeležili odrasle osebke in jajca kot tudi propad jajc in zarodkov, vendar za razliko od rjavih žab in hribskih urhov, v vodi na nobenem od popisov nismo našli mrtvih odraslih pupkov. V letu 2009 Govedič in sodelavci, kljub intenzivnemu vzorčenju na Mariborskem Pohorju, velikega pupka niso našli. Akumulaciji Arena in Trikotna jasa so, zaradi stalnosti in velikosti vode, prepoznali kot najbolj primerni mrestišči za velikega pupka. Predvidevali so, da ga v akumulaciji Trikotna jasa ni zaradi popolne odsotno- sti vodne vegetacije. Veliki pupek je v Sloveniji splošno razširjen, a razmeroma redek (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2008). Za ohranitev viabilne populacije je potrebna mreža ustreznih mrestišč, tj. stalnih ali začasnih stoječih vod, lahko tudi antropogenih vodnih habitatov, kjer je pogosto najden (Cipot in sod., 2011; Lešnik, 2021). Akumulacija Trikotna jasa je lahko eno od mrestišč v mreži vodnih habitatov, ki vključuje tudi območja v Radvanju in Razvanju, oddaljena približno 1300 m, s katerimi jo povezuje strnjen gozd, ki je del Natura 2000 območja. Takšna mreža potencialnih mrestišč je pomembna tako za velikega pupka kot tudi za druge dvoživke. V akumulaciji Trikotna jasa je prišlo tudi do pogina velikega števila (> 500) mladih, pravkar preobraženih rjavih žab. Pogin je bil v celoti posledica suhega pasu geomem- brane, na katero so se osebki prilepili med migracijo iz vode ali nazaj. Najdeni so bili na celotnem pasu suhe geomem- brane, kljub različnim naklonom in širini pasu, in niso izbrali določene smeri ali mesta migracije. Manjši naklon je sicer za dvoživke bolj ugoden, a je bila pot v tem primeru iz vode do trave daljša (do 450 cm; Tab. 2). Glavna razloga za pogin juvenilnih osebkov rjavih žab sta bila nepokritost suhega pasu geomembrane in strm naklon brežine (30° in 60°, Tab. 2). Za primerjavo, Gerfand in sod. (2024) so ugotovili, da se smrtnost dvoživk in drugih živali v akumulacijah za zasneževanje sistematično pojavlja z nakloni brežine več- jimi od 16,5°, pri čemer je bilo 73 % opaženih mrtvih živali najdenih v akumulacijah brez ali s samo delno prekritostjo geomembrane (npr. s kamni, gramozom). Pestrost dvoživk, tako po številu vrst kot številu oseb- kov, je bila v akumulaciji Trikotna jasa nepričakovano visoka. Manjšo pestrost smo pričakovali iz več razlogov. Prvič, v tej akumulaciji je bila do sedaj zabeležena samo sekulja (Gov- edič in sod., 2009). Drugič, akumulacije za zasneževanje so za dvoživke z več vidikov neugodni sekundarni habitati, ki lahko delujejo kot ekološke pasti in zmanjšujejo njihovo šte- vilčnost ali celo povzročijo lokalno izumrtje populacij (Battin, 2004). In tretjič, globoke stoječe vode, ali vode popolnoma brez vegetacije, niso značilen vodni habitat za večino od najdenih vrst (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2008), zato ne bi pričakovali, da jih bodo izbrale za razmnoževanje. Značilno- sti akumulacije Trikotna jasa, ki verjetno vplivajo na visoko pestrost dvoživk so odsotnost rib, pomanjkanje ali oddal- jenost alternativnih vodnih habitatov in bližina ustreznih kopenskih habitatov. Razpoložljivost in povezanost s kopenskimi habitati pa je pomemben napovednik pestrosti dvoživk v akumulacijah (McCarthy in Lathrop, 2011). V aku- mulaciji smo pričakovali še navadno krastačo. Za vznožje Pohorja so znane še zelena rega (Hyla arborea) in zelene žabe (Pelophylax kl. esculentus), a jih, verjetno zaradi višje nadmorske višine in popolne odsotnosti vodne vegetacije, v akumulaciji Trikotna jasa nismo potrdili. Akumulacija Trikotna jasa ima zaradi strme brežine iz nepokrite suhe geomembrane, ki je drseča in se na soncu močno segreje, elemente ekološke pasti. Nekaterim dvoživkam namreč onemogoča izhod iz akumulacije, zaradi česar te v vodi ali na brežini poginejo. Učinek je še posebej izrazit ob nizkem vodostaju, ko je brežina iz suhe geomembrane široka več metrov. Vendar učinek ni za vse vrste ali razvojne stadije dvoživk enak. Najbolj so ogroženi hribski urh in mladi osebki rjavih žab, medtem ko vpliva na 28 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) odrasle pupke nismo opazili. Za natančno oceno in potrd- itev učinka ekološke pasti bi morali za vsako vrsto dvoživke posebej, podobno kot za navadno krastačo v akumulaciji Arena, raziskati razmnoževalni uspeh tako v akumulaciji kot v bližnjih alternativnih habitatih. Druge omejitve te raziskave so, da vzorčenje ni bilo kontinuirano skozi celotno sezono raziskave, zato smo lahko katero od vrst dvoživk spregle- dali. Prav tako smo lahko spregledali vplive, ki jih imajo posamezne značilnosti akumulacij na dvoživke. Dodatno bi lahko popisali še povezljivost akumulacije z drugimi vod- nimi habitati, temperaturo vode in morebitno onesnaženje vode. Zaradi razlik med trajanjem vzorčenja, rezultati med akumulacijama tudi niso neposredno primerljivi. Iz rezultatov povzemamo, da akumulacije za zas- neževanje niso optimalni vodni habitati za dvoživke, a jih te kljub temu uporabljajo za razmnoževanje. Skupne značil- nosti akumulacij za zasneževanje so predvsem odsotnost vodne vegetacije, stalna prisotnost vode v času sezone razmnoževanja dvoživk in strme brežine. Med akumulaci- jami so lahko precejšnje razlike v vrstni sestavi dvoživk, ki akumulacijo uporabljajo za razmnoževanje. Na to med drugim vplivajo prisotnost rib, lega in okolica akumulacij. Dvoživke v akumulacijah najbolj ogrožajo strme brežine iz nepokrite suhe geomembrane in nihanje gladine vode, vendar ti dejavniki na različne vrste dvoživk vplivajo različno. Naša raziskava dopolnjuje ugotovitve, da lahko umetni vodni habitati na dvoživke delujejo kot ekološke pasti (Brand in Snodgrass, 2010; Clevenot in sod., 2018; Lešnik, 2021; Caballero-Díaz in sod., 2022; Gerfand in sod., 2024). S primernim upravljanjem in načrtovanjem akumulacij za zasneževanje lahko preprečimo, da bi te zaradi svojih lastnosti in namenske rabe za dvoživke učinkovale kot pasti. Osnovni ukrep za uspešnost razmnoževanja v akumulaciji Arena bi bilo letno pozno jesensko praznjenje akumulacije in odstranjevane usedlin, kar bi preprečilo obstoj rib (Mathwin in sod., 2021). V obeh akumulacija bi bilo potrebno geomembrano prekriti z materialom, ki bi dvoživkam omogočil, da v vseh vodostajih varno zapustijo akumulacijo. V času razmnoževanja dvoživk (marec–julij) se iz akumulacij ne bi smela spuščati voda, saj nihanje gladine na suho naplavi jajca oziroma mreste. Nove akumulacije bi morale razen naštetega imeti položne brežine (do 16,5°), predele z vodno vegetacijo in morebitne cestne podhode za dvoživke. Supplementary Material Dod. Mat. Tabela S1. Prisotnost dvoživk (z razvojnim sta- dijem in spolom) v akumulacijah Arena in Trikotna jasa na Mariborskem Pohorju glede na datum popisa. Supp. Mat. Table S1. Presence of amphibians (with devel- opmental stage and sex) in the Arena and Trikotna jasa accumulations on Mariborsko Pohorje according to sam- pling date. Author Contributions Koncept, metodologija, validacija, urejanje podatkov in pisanje prispevka T.K., Ž.T. in A.S. Vsi avtorji so prebrali objavljeno različico rokopisa in se z njo strinjali. Acknowledgement Zahvaljujemo se Skupni občinski upravi Maribor, Javnemu podjetju Marprom in Društvu študentov naravoslovja (DŠN) za sodelovanje in podporo pri raziskavi. Za pomoč na terenu se zahvaljujemo Primožu Kovačiču, Lari Kovačič in Timu Skudniku. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo Anji Bolčina in Pii Golob. Funding Zbiranje podatkov v akumulaciji Arena v Zgornjem Rad- vanju je bilo izvedeno v okviru monitoringa pomladanskih selitev dvoživk v Radvanju po naročilu Skupne občinske uprave Maribor. Delo je nastalo tudi s podporo P1-0403 Računsko intenzivni kompleksni sistemi (financer: ARIS). Conflicts of Interest Avtorji ne navajajo navzkrižja interesov. 29 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) Viri Akumulacija za zasneževanje Arena (št.2998/07), 2007. Vodnogospodarski biro Maribor d.d. ARSO, 2021. Atlas okolja. Ljubljana, Ministrstvo za naravne vire in prostor. Agencija RS za okolje. Battin, J., 2004. When Good Animals Love Bad Habitats: Ecological Traps and the Conservation of Animal Populations. Conservation Biology, 18, 1482–1491. https://doi.org/10.1111/j.1523-1739.2004.00417.x Brand, A.B., Snodgrass, J.W., 2010. Value of artificial habitats for amphibian reproduction in altered landscapes. Conservation Biology, 24, 295–301. DOI: 10.1111/j.1523-1739.2009.01301.x Buono, V., Bissattini, A.M., Vignoli, L., 2019. Can a cow save a newt? The role of cattle drinking troughs in amphibian conservation. Aquat. Conserv. Mar. Freshw. Ecosyst., 29, 964–975. DOI:10.1002/aqc.3126 Caballero-Díaz, C., Sánchez-Montes, G., Gómez, I., Díaz, A., Martinez-Solano, I., 2022. Artificial water bodies as amphibian breeding sites: the case of the common midwife toad (Alytes obstetricans) in central Spain. Amphibia-Reptilia, 43, 395-406. 10.1163/15685381-bja10115. Cipot, M., 2007. Poročilo o delu skupine za dvoživke. V: Polajnar, J. (ur.) Raziskovalni tabor študentov biologije Lovrenc na Pohorju 2005, Društvo študentov biologije. Ljubljana, str. 73-80. Cipot, M., Govedič, M., Lešnik, A., Poboljšaj, K., Skaberne, B., Sopotnik M., Stanković, D., 2011. Vzpostavitev monitoringa velikega pupka (Triturus carnifex). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Clevenot, L., Carré, C., Pech, P., 2018. A Review of the Factors That Determine Whether Stormwater Ponds Are Ecological Traps And/or High-Quality Breeding Sites for Amphibians, Front. Ecol. Evol., 6, 40. doi: 10.3389/fevo.2018.00040 DRSV, 2024. Atlas voda. Direkcija RS za vode. ATLAS VODA Dwernychuk, L.W., Boag, D.A., 1972. Ducks nesting in association with gulls: an ecological trap? Can. J. Zool., 50, 559–563. doi: 10.1139/z72-076 Fait, P., Demierre, E., Ilg, C., Oertli, B., 2020. Small mountain reservoirs in the Alps: New habitats for alpine freshwater biodiversity? Aquatic Conserv: Mar Freshw Ecosyst, 30, 617–630. https://doi.org/10.1002/aqc.3306 Gerfand, B., Arthaud, F., Evette, A., Testi, B., Peyras, L., Gaucherand, S., 2024. Ecological quality of snowmaking reservoirs in the Alps and management perspectives. Aquat Sci, 87, 9. https://doi.org/10.1007/s00027-024-01136-0 Govedič, M., Ambrožič, Š., Cipot, M., Kapla, A., Lešnik, A., Rebeušek, F., Šalamun, A., Vrezec, A., 2009. Inventarizacija izbranih živalskih skupin na vplivnem območju predvidene razširitve in posodobitve zimsko športnega centra Pohorje. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Grudnik, Z.M., Triglav Brežnik, G., 2015. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst dvoživk v letih 2014 in 2015, Zvezek 3: Vzpostavitev in izvajanje monitoringa velikega pupka (Triturus carnifex) v letih 2014 in 2015. Končno poročilo. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o., Velenje. IUCN 2025. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2025-1. https://www.iucnredlist.org Janssen, J.A.M., Rodwell, J.S., Garcia Criado, M., Arts, G.H.P., Bijlsma, R.J., Schaminee, J.H.J., 2016. European Red List of Habitats: Part 2. Terrestrial and freshwater habitats. European Union. https://doi.org/10.2779/091372 Lešnik, A., 2021. Veliki pupek (Triturus carnifex) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Mathwin, R., Wassens, S., Young, J., Ye, Q. Bradshaw, C.J.A., 2021. Manipulating water for amphibian conservation. Conservation Biology, 35, 24-34. https://doi. org/10.1111/cobi.13501 McCarthy, K., Lathrop, R.G., 2011. Stormwater basins of the New Jersey coastal plain: Subsidies or sinks for frogs and toads?. Urban Ecosyst, 14, 395–413. https:// doi.org/10.1007/s11252-011-0161-z Poboljšaj, K., 1998. Dvoživke (Amphibia) Pohorja. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Poboljšaj, K., Cipot, M., Govedič, M., Grobelnik, V., Lešnik, A., Skaberne, B., Sopotnik, M., 2011. Vzpostavitev monitoringa hribskega (Bombina variegata) in nižinskega urha (Bombina bombina). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Poboljšaj, K., Janžekovič, F., Kotarac, M., Rebeušek, F., Šalamun, A., 2001. Inventarizacija in naravovarstveno ovrednotenje območja med Razvanjem in Radvanjem za izbrane živalske skupine: kačji pastirji (Odonata), dnevni metulji (Rhopalocera), dvoživke (Amphibia), ptiči (Aves), mali sesalci (Micromammalia), prostoživeče živali (divjad). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Poboljšaj, K., Lešnik, A., Grobelnik, V., Šalamun, A., Kotarac, M., 2018. Predlog ukrepov za zaščito dvoživk na cestah v upravljanju DRSI. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Robertson, B.A., Hutto, R.L., 2006. A Framework for Understanding Ecological Traps and an Evaluation of Existing Evidence. Biological Sciences Faculty Publications. University of Montana. Sanacija zadrževalnika ob Trikotni jasi (št. 18/95), 1995. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj. Stanković, D., Lužnik, M., Poboljšaj, K., 2015. Conservation and declines of amphibians in Slovenia. In: Heatwole, H., Wilkinson, J.W. (ur) Amphibian Biology. Status of Conservation and Decline of Amphibians: Eastern Hemisphere: South Europe and Turkey. Pelagic Publishing. Strah, S., Vek, M., Carreira Santos, M., Lah, F., Stanković, D., 2024. Distribution of Po's Tree Frog (Hyla perrini) in Slovenia, Preliminary Results. 2nd Life Amphicon International Conference. Book of Abstracts. 30 Acta Biologica Slovenica, 2025, 68 (4) Speybroeck, J., Beukema, W., Bok, B., Voort, V.D.J., 2016. Field Guide to the Amphibians and Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. Temple, H.J., Cox, N.A., 2009. European Red List of Amphibians. Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg. Tertinek Ž. 2024. Monitoring pomladanskih selitev dvoživk v Radvanju. Končno poročilo. Društvo študentov naravoslovja, Maribor. Tertinek, Ž., Skledar, A. 2022. Monitoring dvoživk na izbranih lokacijah na območju Mestne občine Maribor. Poročilo. Društvo študentov naravoslovja, Maribor. Ur. l. RS., 2002. Zakon o vodah. Uradni list RS št. 67/02 z vsemi nadaljnjimi spremembami). Ur. l. RS., 2004. Uredba o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000). Ur. l. RS, št. 49/2004 in 110/2004. Ur. l. RS.. 2018. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000). Ur. l. RS, št. 47/2018. Valdez, J.W., Gould, J., Garnham, J.I., 2021. Global assessment of artificial habitat use by amphibian species. Biol. Conserv, 257, 109129. https://doi.org/10.1016/j. biocon.2021.109129 Veenvliet, P., Kus Veenvliet, J., 2008. Dvoživke Slovenije - priročnik za določanje. Symbiosis - Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje, Grahovo. Vogrin, N., 1998. Populacijska ekologija sintopnih populacij navadnega pupka (Trituris v. vulgaris), planinskega pupka (T. a. alpestris) in alpskega velikega pupka (T. carnifex) v mlaki na Arehu (Pohorje). Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. Zamora-Marín, J.M., Ilg, C., Demierre, E., Bonnet, N., Wezel, A., Robin, J., … Oertli, B., 2021. Contribution of artificial waterbodies to biodiversity: A glass half empty or half full? Science of The Total Environment 753: 141987. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2020.141987 ZRSVN, 2021. Naravovarstveni atlas. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.