tasfo Cleveland ne bo moglo povečali svoje lekfrarnet ker postava lega ne bo dovolila znano smo letos glasovali, toesto Cleveland jzda bonde v ^noati $2,400,000, da se pove-^ J testna elektrarna. Ljudje so kovali za izdajo bondov, nakar ,Zvezna vlada izjavila, da bo Uspevala iz svoje blagajne na-We 3 milijone dolarjev. Toda iz vsega tega najbrž ne "'č kruha, kajti šele včeraj so da mesto Cleveland ne izdati bondov za naprave, o l|«rih se domneva, da konkuri-'i0 s privatnimi podjetji. ni vedel za to postavo, J r° je governer Bricker pod-pretekli teden in ker je bila ""jna" je sedaj šla že v Velja- vo. In os,mesto ne dobi denarja od vlade, tudi bondov ne more izdati. Da bi se postava spremenila je zaenkrat nemogoče, kajti državna zbornica se poda v nekaj dnevih domov in ni več časa, da bi najprvo dotična postava v obeh zbornicah bila zavržena, potem pa nadomeščena z novo postavo. Postavo proti mestnjm bonr dom, ako se slednji rabijo za podjetje, ki tekmuje s privatnimi podjetji, so spravili prav na tihem republikanci na površje in tako pošteno potegnili Cleveland in Burtona za nos. ftSleži naznanjajo, da bodo prisiljeni točiti češko zlato v Londonu Hitlerju ^fidon, 8. junija, šele včeraj atlgleška vlada naznanila v ttientu, da ne vidi nobenega a. kako bi mogla preprečiti '.^itev zlata, ki je last bivše e republike, nemški vladi. imajo v angleški narodni za nekako $30,000,000 ^osti zlata poleg drugih lot. Nemčija bo s tem dobi-Nsts roke za trgovanje s tujskimi državami za najmanj Hesec. Pokojni Strnad °t smo poročali so našli v popoldne truplo mladega J. Strnada v Erie jezeru sto čevljev od mesta, kjer Prevrnil čoln, v katerem so ^ajal ranjki Louis in njegov ^elj John Steffis. Zadnji je eŠen, Louis je pa vtonil. Za-so ga iskali, dokler truplo ni JaValo na površje. Louis J. je bil starejši sin pionir-^ružine Alojzija in Jose-,'lfi Strnad. Rojen je bil v Mki in star 32 let. Oženjen ' z Amalijo, rojeno Cimper-f; Bil je oče treh otrok. Stalin je Louis J., star 7 let, ^ Dorothy je bila po nesre-1 .hijena pred letom dni, na-v družini še mlajši sin An-star dve leti in pol. Zapu-. mater Mrs. Josephine N in brate: Joseph, Ed-5 Rudolph, sestre: Josephine ; ter Terezijo Tekavčič. Tu tudi strica Franka Str-1 v Montani pa strica Anto-JGeneva, Ohio, zapušča stri-. fncenc Strnada, Frank Ker-Anton Cugelna. V domo-, ^Pušča Joseph in Ignacija j %'ter teto Marijo Boltezar. ■ ima Strnadova družina , ''ko drugih sorodnikov. Tru-^jkega se nahaja na domu na 1315 E. 53rd St., od-^ se vrši pogreb v soboto ob 8. v cerkev sv. Vida in * na Calvary pokopališče, jj^ vodi pogrebni zavod A. in Sinovi. Naj bo duši ij eSa večni mir, prizadeti pa izrekamo naše globo- ! Vije! 'Im. Tri žrtve i '*1 25 dni nismo imeli v ■j ^Pdu zaznamovati smrti ^"tomobilov. Sinoči pa smo tri žrtve, tako da znaša i °d avtomobilov ubitih le-oseb. Lansko leto smo : i J istem času 48 oseb od av-: ubitih. je nova, še ne dovrše-j Ij^iška postaja v Varšavi, Poleg omenjenih $30,000,000, pa je imela bivša čehoslovaška vlada v londonskih bankah še 75 milijonov dolarjev v raznih vrednotah, katere pa angleški parlament ne dovoli, da bi se izročili Nemčiji. Angleži predvsem zahtevajo, da Čehi najprvo plačajo svoje dolgove v Angliji, potem bo pa denar izročen pravilnim lastnikom, in če se slednji ne oglasijo v gotovem roku dobijo denar Nemci. Sodnik Lausche in prasci Končno so spravili sodnika Franka J. Lausche k obravnavi, ki smrdi že eno leto v Clevelan-du in v Medina county. Neki farmar v Medina county namreč odvaža vse odpadke iz Cleveland Heights in uporablja odpadke za svoje prasce. Toda odpadkov je preveč, zato jih razmeče farmar po polju, da smrdi na daleč. Sedaj se vrši tožba, ki naj dožene, če sme farmar Harper še naprej tako postopati ali naj se ga prežene iz farme. Da se sodnik Lausche na lastne oči prepriča, kakšen je položaj, se je v družbi z več odvetniki odpeljal na omenjeno farmo, če je po povratku kaj "dišalo" na sodni j i, ne vemo, ampak tako za en par večerov ga nikar ne vabite na bankete! Poroka V soboto se poročita v cerkvi sv. Vida ob 9. uri Miss Josephine Zobec, hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Zobec, 1114 E. 66th St. in Mr. Willard Leblang, 476 E. 112th St. Prijatelji so vljudno vabljeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru! Poroka V soboto 10. junija se v cerkvi Marije Vnebovzete poročita ob 10. uri zjutraj Miss Mary Mos-lik, 716 E. 162nd St. in Mr. Frank Hočevar, 449 E. 146th St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Novi sodnik Novo imenovani zvezni sodnik v Clevelandu Robert Wilkin bo prevzel svoj urad 14. junija, ko bo zaprisežen po sodniku Jonesu. Pričakuje se, da ko bo novi sodnik enkrat v uradu, da bodo šle državljanske prošnje bolj hitro naprej. f Rokoborba Bivši če*npijon rokoborbe James Braddock, se bo boril dne 5. julija s poznanim rokoborcem Tommy Farr iz Londona. Kdor bo zmagal dobi $25,000, kar je pač lepa svota za par udarcev. Parnik, poln Judov, se vrača v Nemčijo Havana, Kuba, 8. junija. Nemški parnik San Luis, ki ima na krovu 907 Judov, ki so politični begunci iz Nemčije, se je danes zopet okrenil proti Nemčiji, ker jim kubanske oblasti absolutno niso pripustile izkrcati se. Ku banske oblasti so izjavile, da ne bodo pripustile nobenemu Judu več izkrcati se na kubanskih tleh, tudi začasno ne. Baje so imele kubanske oblasti bridke skušnje z Židi. San Luis je že tretji parnik, ki je pripeljal židovske politične begunce iz Nemčije in se je moral vrniti v domovino, ker izkrcanje ni bilo dovoljeno. —--o- Tom Mooney je nastopil proti Garnerju Washington, 8. Junija. Tom Mooney, ki je letos prišel iz ječe, v kateri je bil £2 let, je izjavil, da podpredsednik John Garner nikakor ne more biti demokratski predsedniški kandidat, proslavljal je administracijo predsednika Roosevelta in izjavil, da bo v kratkem konec delavskim prepirom pri unijah. Mooney je govoril množici, ki je štela do 2,000 oseb, in med katero so bili delavski voditelji, senatorji in kongresmani. Izjavil, je, da gotovi krogi silijo Garner j a v ospredje, da bi razbil demokratsko stranko in da bi se zopet vrnili oni dnevi, katere smo imeli za časa vlade velikega inženirja Herbert Hooverja. Končno fe Tom Mooney povedal, da je Roosevelt najboljši delavski prijatelj. -o-- Od strele zadet Strela je ubila Clyde Georga, 1188 Elmwood Rd. Ko se je nahajal na golf polju, je začel padati dež, grmeti in treskati. Zavetja je iskal pod nekim drevesom, v katerega je udarila strela in moža ubila. Strela je udarila tudi v pet drugih prostorov. Vročina je bila neznosna. Toplomer je kazal 91, kar se ne zgodi tudi tekom najbolj vročih poletnih dni. Ni plesala Bernard Bobb, star 52 let, 2086 E. 81st St., je pošteno na-klestil svojo ženo, ki ga je pa dala zapreti. Natepel.jo je, ker ni hotela plesati z njim, kajti možic je bil pijan. Na mestni sodniji je bil obsojen v 30 dni zapora in v $50:00 globe, ker je ženo pretepel. Zavrženi carter V bližnji vasi South Euclid so te dni glasovali o novem Carterju, glasom katerega bi dobili va-ščani managerja namesto župana. Toda državljanom sprememba vlade prav gotovo ni ugajala, ker so zavrgli novi čarter 3:2. Odgovitev kongresa Dočim so kongresmani upali, da bo mogoče zaključiti letošnje zasedanje kongresa že do 4. julija, pa prihaja sedaj iz Washing-tona porčilo, da do zaključenja ne bo prišlo pred 15. julijem. To je tudi napotilo predsednika Roosevelta, da je sklenil ostati še dalj časa v Washingtonu. Zaplenjeni biciklji Kot naznanja direktor javne varnosti bo začela policija v pon-deljek zaplenjevati biciklje, ki nimajo licence, še kakih 13,000 lastnikov koles se ni potrudilo, da bi dobili licence. Društvo Napredek Člani in članice društva Napredek št. 132 JSKJ so prošeni, da se gotovo udeležijo seje v petek večer ob 7:30. .— Tajnik. Stavkolomci Washington, 8. junija. Pred senatnim odsekom je pričalo več stavkolomcev, ki so izjavili ,da jih niso privabile visoke plače za stavko-lomce, pač pa ker so v tovarni lahko po ljubi volji—kradli. Stavkolomci so ukradli vse, kar ni bilo pribito. V Neio Orleansu na primer, kjer je bila stavka uslužbencev cestne železnice, stavko-lomni sprevodniki sploh niso oddajali denarja za vozni-no kompaniji, pač pa so sprevodniki obdržali denar in si slednjega delili i motorma-ni. Bivši stavkolomci so pričali pred senatnim odsekom, ker je slednji na delu, da sprejme postavo, ki prepoveduje kompanijam najemati ob času postavnega štrajka stavkolomce ali pa imeti v tovarnah takoznane delavske vohune. Kompanije se niso nikdar pritožile radi tatvine od strani, stavkolomcev, pač-pa so pripisale zgubo na račun štrajka, Delavci proti županu Burtonu Razne delavske unije v Clevelandu so te dni na svojih zborovanjih sprejele resolucijo, v kateri pozivljejb vse A. F. of L. unije, vse C. I. O. unije, železniške organizacije in druge progresivne skupine; da se združijo in da izvolijo novo dealerja za prihodnjega župana v Clevelandu. Delavske unije trdijo, da je župan Burton povzročil, da je mesto Cleveland danes najbolj zapravljivo mesto in da so davki v Clevelandu najvišji. Pod županom Burtonom se je podražila voda, plin in voznina po cestni železnici, poleg tega, da so se davki ja-ko povečali, čas je torej, da si Cleveland izbere drugega župana. Pogovori med nemškim in španskim štabom Berlin, 8. junija. Med visokimi general-štabnimi častniki španske kot nemške armade je prišlo do intimnih pogovorov kmalu potem, ko se je vrnilo 15,-000 nemških vojakov iz Španije. Obenem je imel Adolf Hitler govor, v katerem je posvaril Anglijo, naj nikar ne obkoljuje Nemčijo, ker zna to pripeljati do vojne in končno do poraza angleškega imperija. •-o- 25 potnikov utonilo v reki Donavi Calarasi, Romunska, 8. junija. V sredini reke Donave je utonilo 25 kmetov, ki so se s prevoznim čolnom peljali iz enega brega do drugega. Reševalci od nekega drugega prevoznega parnika so rešili 60 žensk in otrok, toda 25 oseb je pa utonilo. , —-o- Še v Pittsburgh Ako je še kdo, ki se želi pridružiti potovanju v Pittsburgh, kjer nastopijo združeni mladinski pevski zbori si lahko še nabavi potni listek za vlak in vstopnico za koncert, ako se zglasi pri tajnici v Frank 0erne Jewelry Co., 6401 St. Clair Ave. do 4. ure v petek popoldne. Radio knjižice V našem uradu imamo zopet novo zalogo radio programskih knjižic iz Jugoslavije. Dobite jih zastonj. Kdor pa naroči po pošti naj pošlje znamko za tri cente. . Puerto Rico bi rad postal država Washington, 8. junija. Zastopniki naroda na teritoriju Puerto Rico so poslali na kongres zahtevo, da spremeni njih teritorij v državo. Puertoričani ne želijo več imeti governerjev, ki bi bili imenovani od predsednika, pač pa želijo izvoliti svoje lastne governer je potom ljudskega glasovanja. In prebivalci teritorija zahtevajo, da se njih želji ugodi že prihodnje leto. Toda predsednik Roosevelt je šele zadnji teden imenoval novega governerja za Puerto Rico, kar je skoro gotovo znamenje, da bo Puerto Rico še za en čas ostal teritorij. --o- Princ Pavel odpotoval iz Berlina v sijaju Berlin, 7. junija. Potem ko se je jugoslovanski regent princ Pavel mudil pet dni v Berlinu, kjer je bil gost Hitlerja in bil sprejet z največjimi častmi, je sinoči odpotoval iz Berlina v Jugoslavijo. Kot se poroča je govoril princ Pavel o političnih in ekonomskih zvezah Jugoslavije z Nemčijo. Nemška vlada je šla do skrajnosti, da počasti prihod jugoslovanskega regenta, kakor tudi njegov odhod. Hitler je osebno spremil regenta do železniške postaje. Celo ko se je vlak začel pomikati naprej, je Hitler korakal ob vlaku i" ponovno podajal roko regentu' Pavlu. Videti je, da je Nemčiji mnogo na tem, da obdrži prijateljstvo Jugoslavije. -O-- Bricker se trudi Governer države Ohio Bricker bo letosi naredil troje potovanj, da se pokaže Amerikancem kakšen je, kajti Bricker se namerava resno potegovati za predsedniško nominacijo pri republikanski stranki. Najprvo gre v Washington, kjer bo govoril z republikanskimi senatorji in kongresmani. Vrnil se bo v Columbus, nakar zopet odpotuje v New York, baje na razstavo, toda pot je politična. Iz New Yorka se odpelje na razstavo v San Fran-ciscu. Graduantka Dne 7. junija se je vršila gra-duacija v višji šoli sv. Tomaža. Med drugimi je bila kot odlična učenka tudi Miss Josephine Grace! Prišel, 519 E. 143rd St., ki je bila med prvimi učenkami šole. želimo ji obilo uspeha v življenju! Prijazni večeri Kdor želi prav prijazen večer, dobro zabavo in dobro družbo v hladni dvorani naj pride nocoj, v petek zvečer, ali vsak petek večer ob 8:30 v cerkveno dvorano sv. Vida. V prijazni družbi svojih prijateljev boste pozabili na vročino. Rokoborba nocoj Nocoj večer sfe bo v mestnem avditoriju spoprijel Slovenec Eddie Simms z Italijanom Patsy Perroni z aprvenstvo rokoborbe v državi Ohio. Vstopnice lahko dobite pri Tino Modicu, 6021-St. Clair Ave. Poroka V soboto 10. junija se poročita v cerkvi sv. Vida ob 11. uri zjutraj Miss Emilie Strumbly, 993 E. 67th St. in Mr. Jack Ferris, 15616 Halliday Ave. Prijatelji in sorodniki so prošeni, da se udeležijo poročne sv. maše. V bolnišnici Victor Tomažič, 501 E. 143rd st. se nahaja v Glenville bolnišnici. Obiski so sedaj dovoljeni. Sovjetska vlada je baje imela ženske misi-jonarke med ameriškimi vojaki in mornarji Washington, 8. junija. V Washingtonu, glavnemu mestu Zed. držav se je zbralo nad 600,-000 oseb iz vseh'krajev Zed. držav, da so pozdravili prihod angleške kraljeve dvojice. Vlada je dala na razpolago 7,500 vojakov varstvo kralja. Vsa poslopja v mestu so bila pokrita z angleškimi in ameriškimi zastavami. Na mnogih trgovinah si opazil kraljevo angle-ško.kr-ano.' Zkati aijajno jeda-korirana Pennsylvania Ave., kjer se je kralj peljal s predsednikom v Belo hišo. Edino vprašanje, ki je na ust-( nih ljudi v Washingtonu te dni Washington, 8. junija. Posebna kongresna preiskava bo vpeljana, ki naj dožene koliko je resnice na trditvi, da je ruska vlada naročevala mladim komunisti-njam v Ameriki, naj agitirajo med mornarji in vojaki za komunizem. Pred kongresnim odborom je pripovedoval neki Charles White, ki je izjavil, da ko je leta 1931 študiral v Moskvi, da so komunistični voditelji zlasti naročali, da širi komunizem med ameriškim vojaštvom. "Povedalo se nam je," je pripovedoval White, "da naj vojake hujskamo, da dobivajo slabo hra- no. da imajo slaba stanovanja. Mi bi se morali zavzeti za te pritožbe in jih z vso doslednostjo tirati naprej, da pridobimo zaupanje vojakov. "Nadalje so nam zlasti naroče-vali, da pridobimo mlada dekleta, katera naj vpeljavamo v družbo vojakov. Dekleta bi morala biti dobro poučena o komunizmu. Te "misijonarke" bi bile jako uspešne. White je izjavil, da je bil komunist od leta 1930 do 1936, pozneje je pa stranko zapustil, ko je dognal koliko brutalne sile je v stranki in kako se komunistični voditelji prešerno obnašajo. 600,000 ljudi je pozdravilo angleškega kralja v Washingtonu, katerega straži 7,500 vojakov je: "Ali ste že videli kralja?" In škorci' sleherni odgovori: "Da." Kralju so navdušeno ploskali, dočim so igrale vojaške godbe. Občinstvu ni bilo dovoljeno iti na postajo, kjer se je predsednik sestal s kraljem, niti niso nikogar trpeli v bližini Bele hiše ali pa angleškega poslanstva, kjer bo v petek nekaka vrtna partija. 1,-400 oseb je povabljenih. Vročina v Washingtonu je bila neznosna. Toplomer je kazal 92 stopinj. Rdeči križ je postavil ob ulicah šotore z bolničarkami in zdravniki, kajti onesvestilo se je radi vročine silno mnogo oseb v gosti gnječi. Vpliv nacijev pada v Južni Ameriki Buenos Aires, 8. junija. Vpliv, ki so ga dosedaj izvajali nemški naciji v Južni Ameriki skoro dnevno pada. S padanjem tega vpliva pa se zmanjšujejo tudi trgovska naročila iz Nemčije za Južno Ameriko. Nemčija je prodala že letos za 150,000,000 mark manj blaga v Južno Ameriko kot v istem času lansko leto. Vidi se, da je konferenca ameriških republik v Lima Peru bila precej uspešna. --o- Pokojni Martin Arko Umrl je Martin Arko. Ranjki je bil doma iz vasi Podklanc, fa-ra Sodražica. iii je prišel v Ameriko pred 35. leti. Stanoval je na 981 Addison Rd., pri svojem bratu Franku, ki je poznan kot razvažalec premoga. Pokojni zapušča tudi eno sestro Frances Lunder in več drugih sorodnikov, v stari domovini pa sestro Nežo. Pokojni je bil član društva Srca Jezusovega. Pogreb ranjkega se vrši v soboto ob 11:30 dopoldne v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Preostali družini naše iskreno sožalje. Bodi ranjke-mu rahla ameriška zemlja! Pogreb Verhovca Pogreb pokojnega Verhovca se vrši v soboto zjutraj ob 7:30 iz August Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naznanja, da bo nocoj zvečer pobirala asesment od 6. do 7. ure v stari šolski dvorani sv. Vida. V bolnišnici Mrs. Frances Franc, 1113 E. 67th St., se je podala v Glenville bolnišnico na operacijo. Obiski niso dovoljeni. Novo zdravilo iznajdeno za bolezen angino San Francisco, 8. junija. Medicinska šola californijske univerze naznanja, da se je posrečilo iznajti novo zdravilo za angino, ki je eden najbolj bolestnih in strašnih bolezni med človeškim rodom. Zdravniki se bodo posluževali nekakega terapevtičnega procesa, ki olajša bol v prsih in ki se je izkazalo doslej kot jako uspešno sredstvo proti angini. Zdravniki so imeli mnogo slučajev, ko bi moral bolnik z angino že umreti, toda se jim je posrečilo angino odpraviti. ---o--— Pokojna Bogovich Po kratki bolezni je preminula v četrtek večer v Emergency bolnišnici Mrs. Mary Bogovich, rojena Antolovich, stara 48 let. V Clevelandu je bivala nad 30 let. Bila je članica dr. Zrinjski Frankopan št. 403 H. B. Z. ter samostojnega društva The American National Stars, katerega ustanoviteljica je bila. Bila je tudi predsednica Oltarnega društva pri cerkvi sv. Imena. Tu zapušča dve hčeri, Catherine Papež, kjer je stanovala -na 7445 Broadway in Magdalene Koščak v Broklynu, N. Y. Zapušča tudi brata. Pogreb se vrši iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na 3515 E. 81st St, v soboto ob 9:30 zjutraj in iz cerkve sv. Imena ob 10. uri. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin. Naše sožalje preostalim. Piknik v nedeljo Družba Bliss Road Coal Co., priredi v nedeljo piknik na Stu-škovi farmi. Nad $200 v nagradah bo razdano na pikniku. Občinstvo je prijazno vabljeno. Bodite previdni Včeraj je v jezeru Erie zopet utonil neki ribič. Jezero je zahtevalo letos že dvanajst žrtev. flMERIŠKft^DeMOVINA AMERICAN IN FOREIGN » ZT . _____SLOVENIAN MORNING ^ ■N^ACEONUT AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER __________ CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 9, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 1939 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 9111 8t. Clair Avenue Cleveland, Oblo ___Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: • Za Ameriko In Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8 and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, Sc JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ' 83 No. 134; Fri., June 9,1939 WPA zdravstveni program pomagamiljonomljudi V vsakem tednu skozi vse leto WPA zdravstveni program preskrbuje z zdravniško oskrbo približno 300,000 ljudi: to dejstvo je razvidno iz ravnokar dovršene preiskave. Colonel F. C. Harrington, upravitelj Works Progress Administracije, je nedavno priobčil izide te preiskave. Poudaril je, da je ta oskrba sicer odpravljena od oseb, ki so popolnoma ali deloma plačane iz WPA skladov, ali da so dobrote te oskrbe na razpolago vsem potrebnim ljudem brez razlike. Dvq tretini oskrbovanih ljudi so tvorili otroci. Mnogo dodatnih tisoč toliko otrok kolikor odraslih dobiva pomoč potom drugih vrt WPA podjetij, ki so v ozki zvezi z javnim zdravjem. Pod svojim gradbenim programom je WPA v mi-nulfh treh letih zgradila ali izboljšala več kot 1,500 javnih bolnišnic, izsušila skoraj 2,000,000 akrov malarijskih močvirij in postavila skoraj 10,000 milj cevi za odtakanje odpadkov, vse to da se izboljša narodno zdravje. "Imamo 15,000 ljudi, ki so zaposleni v raznih vrstah zdravstvenega dela," rekel je Colonel Harrington. Posebno važnost polaga poročilo na okolščino, da so WPA zdravniki in bolničarke posetili 25,000 domov tekom onega tedna, v katerem se je vodila preiskava. Več kot 2,000 teh posetov je bilo namenjenih za potrebne ženske, ki so zahtevale materinsko oskrbo. Štiristo pohabljenih otrok dobiva zdravniško oskrbo doma. Zdravniške in dentalne klinike so 6,000 krat uradovale in oskrbele 145,000 ljudi. Od tega števila je 36,000 odraslih in 2,000 otrok dobilo pomoč za venerične bolezni. Preizkušnje, da se ugotovi prisotnost takih bolezni, kot so tuberkuloza, škrlatica, sifilis itd, bile so dane približno 70,000 osebam, od katerih je 20,000 jih bilo cepljenih. Tekom tedna preiskave so WPA zdravniki, zobozdravniki in bolničarke pregledali 75,000 šolskih otrok z ozirom na zdravje ali zobe. Projekti za pomoč gospodinjam, ki delujejo v večini držav, so v vezi z zdravstvenim programom. Izkušene ženske, ki so na relifu, so izvežbane, da pripravljajo obede, čistijo hišo in drugače opravljajo dolžnosti gospodinjstva v onih potrebnih družinah, kjer je gospodinja zbolela. V tednu preiskave je 50,000 potrebnih družin dobilo to pomoč od WPA gospodinjskih pomočnic. Tri petine teh družin so imele otroke, katerih skupno število je znašalo približno 90,000. Izmed vseh WPA delovanj na polju otroškega zdravja dobiva morda najvišjo pohvalo program šolskih obedov in oskrbovališč za šolske otroke, ki vsak teden dajejo hranilne :n dobro uravnotežene obede trem četrtinam miljona otrok, ki drugače ne bi imeli primerne hrane tekom dneva. Na isti način 45,000 predšolskih otrok, ki so tekom dneva v WPA otroških oskrbovališčih, ne dobivajo le obeda tekom dneva, marveč tudi redne količine mleka, sadnih sokov in ribjega olja. Ker mnogi izmed teh otrok so podhranjeni ali malokrvni, se njihovo zdravstveno stanje čekira vsak dan in se priučujejo zdravim navadam zdravja, snage in higijene. Vse skupaj, rekel je Colonel Harrington, je WPA zdravstveno delovanje, ki oskrbuje vso deželo vsak teden, zadosten, da bi vzadostil potrebam vsega prebivalstva Mehike, Perzije ali Turčije, dvakrat večje kot za Nizozemsko, Portugalsko ali Peru in za dve tretine večje kot za prebivalstvo Kanade. Najvažnejše dejstvo, ki izvira iz preiskave, je — kakor Col. Harrington razodeva — okoliščina, da zdravstvene oskrbe, dane od WPA, so bile brezplačno na razpolago ljudem, ki bi jih drugače ne bi mogli dobivati na navadni način. Tako WPA prinaša vsak teden koristi moderne medicine 300,-000 ljudi izmed onih, ki tvorijo ono tretino naroda, na katero breme bolezni pada najtežje. Bil je prisrčen dan! Piše: A. G. Mislil sem kašen napis naj bi dal današnjemu poročilu o nedeljski novomašniški slavnosti, vzel sem za naslov resnično dejstvo: "Bil je prisrčen dan" kakor jih ni veliko. Bil je dan veselja za verne katoličane, bil je dan slovenskega vernega ljudstva, dan, ki ne bo mnogim šel iz spomina ! Sobice menda še ni nikdar tako sijalo, ali je pa narava sama pokazala v vsej njeni lepoti tako čarobno nebeško lepoto, da je vsak nehote bil prisiljen izraziti iz dna srca: "To je najlepši in naj vesele j ši dan izmed vseh dru-' gih dni ki se vrste in minjevajo dan za dnem." V soboto 3. junija je bjl dokaj neprijeten dan, pod nebom so se vlačile megle in jezno ogledovale na zemljo, kakor da se hočejo maščevati nad Zemljani, tam nad jezerom so bili tako temni oblaki da je bilo pričakovati vihajrne plohe ki je tudi kmalu zatem sledila. Viharji ki so se nekako medseboj v nebesnem krogu dogovorili so gnali te temne oblake sem in tja in tako stiskali, da je lilo in lilo, da so bile ceste kar poplavljene, drevje ki je že dobilo lepe mladike se je tem temnim bogovom uklanjalo kakor da prosi da naj prizanese in odneha, utrnilo se je na nebesnemu oboku in zagrmelo. avtomobilisti so obstajali na cesti ker jim je hud naliv pokvaril in namočil žice in mnogim je bilo treba pomagati z drugim avtom naprej, sam sem porival nekoga s svojim avtom, bilo je to med peto in šesto uro zvečer, vsi smo že menili da bo drugi dan v nedeljo imel od tega posledice, da se ne bo razjarjeno nebo umirilo, bila je samo ena žena med nami ki je upala in rekla: "Jutri bo lep dan." To je bila mati novomašnika • Mrs. Marija Stražišar. Ona ni bila v velikih skrbeh, ona je šla že tolikrat preko preiskušenj življenja v nadi in upanju in po večini tudi vselej dosegla kar je upala. Ko je nastal na morju silen vihar ko je Jezus v čolnu spal so se učenci prestrašili in klicali Gospoda da naj jih reši da se ne potope pa jim je očital rekoč: "Kaj se bojite maloverni." Mati našega novomašnika je verovala da bo v nedeljo lep dan, da bo lahko njen sin pel prvo sv. mašo na prostem pred groto Lur-ške Materebožje. Noč med nedeljo in soboto bi lahka primerjal noči med velikim petkom in nedeljo, ko se je po viharnem dnevu Velikemu petku poleglo vpitje judovskega ljudstva, ki so zahtevali smrt in križanje Odrešenika sveta; Oblaki so se v noči razšli prav tako kakor križavci Jezusovi in se poskrili, še čuvaji pred Kristusovim grobom so zbežali in zasijal je sijajen solčni svit, o katerim se bo oznanjevaj evangelij do konca sveta! Veliki petek in pa velika nedelja sta dva največja zgodovinska praznika za vse človeštvo sveta. V teh dveh praznikih je zapopadeno dvoje najvažnejših dejstev za vsakega zemljana: "Trpljenje in veselje, ki ga vživa in preživlja vsak zemljan. Ho-Č3Š ali nočeš, vzeti moraš kar pride nad te, niti izbirati ne moreš, vzeti moraš to kar ti je določeno oboje, pa mi odgovori da ni to. res. Edino/ razlika v tem je ta kako da to dvoje vzameš in nosiš:" če vzameš radovoljno in nosiš zadovoljno križ trpljenja se ti zna to spremeniti v tisti "Sladki jarem" o katerim ti govori šam tvoj Stvarnik, če tega ne storiš bo križ; 'težji in grenkej-ši in za tebe brez sadu. O sprejetju veselja ki ga dobiva človek ni niti govora, ker pravega veselja za človeka sploh ni, tisto o čemur pravimo, da j-e veselje, namreč veselje pri omizju preobilnih pijač ali na plesišču ali pri dirkah in kartah ni nobeno veselje, to je le glavobol za katerim sledi kesanje in nemir. A v klub temu je za človeka na zemlji veliko veselja v tem namreč, kakšno veselje si iščeš in za kom se trudiš da bi ga dosegel. Za pravo veselje je treba veselja iz srca, če ni to srce zadovoljno je veselje brez resnice in brez pomena, lahko bi rekel: "Hinavščina." Kadar si zares vesel je to tvoje veselje prišlo le iz vernega srca, kdor pa tega nima tudi biti v resnici nikoli vesel nemore, razven tega je vse drugo sama prevara. In, kako se ne trudimo in pehamo za tem da bi dobili vsaj drobtinco veselja, vse smo pripravljeni storiti, da bi se razveselili, mislimo da smo že srečni in veseli pa je kakor dim ki sc pokaže in ga že ni, "Sama prevara!" Toda, zadnjo nedeljo smo pa bili veseli, resnično veseli in srečni, to je bilo veselje srca in duše toraj veselje brez hi-navščine, veselje celega človeka in veselje odkritega srca kar največ velja. Zakaj smo bili veseli? Za to ker smo obhajali z novim mašnikom praznovanje. Nekaterim se bo videlo nevrjetno in majali bodo .z glavami, češ, po čemu sc veseliti z novomašnikom, drugi pa, ki razumejo pomen vere in duhovniški stan so se pa veselili, eni in isti ljudje iz enih in istih družin pa dvojno mišljenje, tako je bilo od nekdaj in bo v bodoče, pustimo to ljudem na voljo pa se zamislimo v opravilo nove maše kakor se je izvršilo. Ko je bila ura 10-30 se je približal sprevod iz kapele, ki se nahaja na vrtu zemlje, ki pripada samostanu "Jezus Dobri Pastir" kateri samostan se nahaja na East 30. in Carnegie Ave. Vse ozemlje Lurške kapele spada pod ta veliki samostan, kjer se nahaja veliko stavilo deklet ki so bile brez starišev ali drugače vzete v ta samostan. Kakor sporočajo je iz tega samostana vzgojenih številno finih deklet, kjer so se izobrazile in versko vzgojile, mnoge poprej zgubljene in zapuščene dekleta. V kolikor mi je tudi znano imajo tudi zelo imenitno dekliško godbo, katera velikrat igra v paradah za kar žanje veliko pozornosti. To sem omenil mimo grede ker še mnogi naši rojaki nevedo kam da pripada to svetišče Lurške Matere božje, kjer se vsako nedeljo zbira toliko našega ljudstva pred Lurško kapelo. Sprevod ki je vodil iz kapele pred groto je bil ganljiv, nedolžni otroci že itak ganejo vsako srce, ti malčki katere je vodilo banaero Brezmadežne so nosili priprave in okraske, kateri so služili novomašniku za okrase veličastnega mašniškega opravila, z njimi so šli ministranti in drugi .duhovniki z novomašnikom. Ljudi se je zbralo zelo veliko iz vseh fara in ta prizor je prepričal vsakega da je to izvanreden slučaj, ki spominja na čase ko so v stari domovini obhajala slovesnost novomašnika. Ko se je pričela služba božja pri kateri sta bila poleg novomašnika dijakona njegov starejši brat Rev. Stražišar in pa Father Baraga še zapel veselim in razločnim glasom: 'Gloria in Excelsis Deo" to je razveselilo vse navzoče ker je šel ?las na široko po zraku pred groto. Kor petje( so vodile sestre n učenke samostana so odpevale, iatem je nastopil"slavnostni govornik Rt. Rev. Mons. B. J. Po-nikvar iz vrha grote, ki je na mikrofon govoril tako razločno o pomenu novega mašnika, kakor smo ga še poprej malokedaj slišali, mnogi so rekli da je njegov g-las prav kot nalašč za govor na mikrofon (Farani fare sv. »Vida najbolje narede, da tak aparat dom; tozadevni tiketi ^ stonj; mora pa biti vS .p, srečnih navzoč na PlK ne bo to lep spomin {0 i ni piknik, ko se bo jCij premoga zastonj odda .^o prav vam bo prišel ; C Važno za udeležen- D« ki nimajo svojih av ^,q0 naj čakajo od 1:30 do del poldne pri Slovenske ^ jj skem domu na ^atCl1oHi pred Slovenskim > Holmes Ave., na koI.cef bi tingham cestne želez"1 1 La Salle gledališča na ^ sti in na koncu Mfl:l® jg9 C 200. cesta in Pred bod° Co. uradom, pa J1 družbe na razpolag0 yo^ dopeljali na piknik Dominic Rodia, ki ga je policija jmjela v Clevelandu in ki je tudi obdolžen masnih umorov v Philadel-i phiji radi >zavatč'ualnvn<2} • 2RICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI _? Gorak zrak, para, vroča voda, plin, __________ jMgfjf* olje, air conditioning. — Poprav- j^BFjgj 'jamo vse vrste turneze in boilerje. , LaMK NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH fflpS MB§I|I Urad in razstava vseh predmetov j JMS 715 E. 103 ST. GLenvUl« 9218 Vprašajte m našega zastopnika—Štefan Rob ash ST AMERIŠKA P.OMOffiNA, J.UNE 9, 1939 " -igi WINNET0U Po nemškem Izvirnika K. May« "In povrh si ti še oborožen, jaz ta »e! Smrti bom plaval v naro-^ in moji tovariši so se že tudi Mpravili na smrt. , vkljub temu pa bi rad vedel, jko naj si ta dvoboj mislim. Kdo j^jde prvi v vodo?" "Ti!" "In ti prideš ta, menoj ?" "Da." "In kedaj ?" - Kadar se mi bo vzljubilo." p "In kedaj boš vrgel tomahawk 114 menoj ?" jI ,"Tudi kadar se mi bo vzlju-š! Il'0>" je odgovoril s ponosnim, d '^zirljivim nasmehom strokov-ij ki govori s šušmarjem. )t'Torej me smeš že tudi v vo-, 'Opasti?" "Da." jo, Uredil sem se, kot da sem vse |i nemiren, prestrašen in po-iCter dejal: jI Smeš me torej ubiti —. Jaz tebe?" ^aničljivo je skremžil obraz, i, |rav kot bi hotel reči: Ubogi čr-pl kaj boš tako govoril! Naj ti s''' niti na misel ne pride! To j< Nšanje ti je navdihnil le goli ip ^h pred smrtjo! )o Odgovoril je: s' Plavala bova za življenje, za-e( ? sjne| tudi ti mene ubiti. Ka j-o{ 1 'e Če me ubiješ, boš prišel živ d cedre." « "In tvoje smrti bi tvoji ljudje' s« ^maščevali — ?" ' '^e. Ako jaz tebe ubijem, ne t0 (t!i Prispel do cedre in tudi tvo-j ljudje bodo morali umreti. i*0 Pa ti mene ubiješ, boš seve-k cedri. In potem si prost, H smo se domenili. In prosti * tudi tvoji tovariši. Nihče ^ ne bo smel kaj hudega sto-7fl !> ker si mene ubil. Mirno lah-0j 4 ^este, kamor hočete. 0, ^ojdiva!" °Wnil se je. j Vlekel sem suknjo in sezul ji ^nje. Kar sem imel za pasom 0. žepih, sem zložil na tla bli-fi ; Sama. i i! je ves obupan tožil: n . 'Slabo kaže, sir, zelo slabo! Da jr l v;deli svoj obraz! In kako ^Vl'no ste zajavkali tista svoja , u pranja ! Kar strah me je, ve- strah za vas in za nas vse!" i fV W bi mu bil povedal, da se J j^W tako, pa nisem smel. Po- 1 9lj '^arji bi me bili čuli. ] ,d! dobro sem vedel, zakaj se i jol 0 klavrno obnašam. Hotel [ji '^Inču čuno prepričati, da sem jU .^opetnež in da vobče plava-0$ j* znam. Preslepiti sem ga ho-i p } na led speljati. Za čim več-31 ^ bebca me je imel, tem bolj bi gem bil, tem laže sem ga iji ^varil in mu ušel. , t svojo komedijo sem dosle-J nadaljeval. Preden sem stolu' : % Inču čuno, sem ga še vpra-e" |o j Dovoli še eno vprašanje! Ali '/,(> svoje imetje nazaj, če te 1. '^uigam in ubijem?" ve , ^evoljno, kruto se je nasmejal. 0 (. 0 je sodil po mojem strahopetci1 ^ obnašanju, je bilo tako vpra-[if! nie kratkomalo bedasto—. C ^dgovoril je: j\>\ "Da! vSe dobiš nazaj!" )0 "Vse?" t ''t? je' ( v Se." 1 ^ 'Tudi konja in puško?" n ;ezno se je zadri: ^."Vse, tako sem dejal! Ali ni-b! ,'^ ušes? žaba je hotela za sta-5' leteti z orlom, pa ga je vpra-v«-; l% kaj ji bo dal, če ga premaga. y tudi plavaš tako neumno, ka-Jf ^ govoriš, me je res sram, da tf' ^ si staro sqaw izbral za na-■o$i °tnika. P1"1' .,°dšla sva, krog gledalcev se je ji* , ž k^ed potom sem prišel čisto ^ mimo Winnetouove sestre. K i sem njen pogled. Za vse živ-^ l^is je vzela Nšo či slovo od ic SeJ_. 3dfJ>°lkrog gledalcev se je zganil, ob«nstvo, bojevniki, otroci, , i lf!ske, vse je šlo za nama in po- miTOumwumiiinninnnnitiiiiiiinHKi sedlo na bregu, da udobno uživa zanimivi prizor, kako bo beloko-žec za življenje plaval in kako ga bo slavni poglavar Apačev med plavanjem ubil. Razume se samo po sebi, da sem bil v smrtni nevarnosti. Najsi sem plaval naravnost ali poševno ali križem, — izgubljen sem ril, poglavarjev tomahawk me je moral zadeti. Le eno me je lahko rešilo, potapljanje. In v tej plavalni umetnosti k sreči nisem bil tak šušmar in začetnik, kakor si je Inču čuna mislil. Pa tudi na potapljanje se nisem smel brezpogojno zanesti bi me zadela poglavarjeva bojna sekira —. Ne! Vobče nisem smel več priti na površje, vsaj pred očmi rdečih ne. Pa kako bi to naredil? Ozrl sem se po reki navzgor in navzdol in opazil v svoje veliko •zadoščenje, da je bregov je zelo primerno za moje namene. Stali smo na peščeni ravnini, kakor sem že omenil, pa blizu njenega gornjega roba. Kakih sto korakov više gori ob bregu se je začel gozd, ki je segal prav do reke, in onstran gozda je tekla reka v ovinku, ki ga je gozd zakrival. Po bregu navzdol je segala peščena ravnina kakih štiri sto korakov daleč. Više gori na bregu je bila torej za, mene rešitev. če sem skočil v vodo, pa se nisem več prikazal na površje, so si morali vsi misliti, da sem utonil. In če sem utonil, me je voda zanesla navzdol in tam bi me iskali. Rešil sem se le, če sem plaval v nasprotno smer, torej po reki navzgor. Tam bi me vobče nihče ne iskal, tja bi vobče nihče ne pogledal. In više gori ob reki sem opazil mesto, kjer so valovi breg izpo-1 jedli, breg je visel nad vodo. Tam sem lahko za nekaj trenutkov prii šel nad vodo, si počil in šel po sapo. In spet nekaj desetin' korakov više je voda nanesla trhlo vejevje in lesovje, viselo je ob bregu. Tudi tam sem lahko šel na površje. Preden pa sem šel v vodo, sem moral še nekoliko komedijo igra- ti. Inču čuna se je slekel do lah- c kih indijanskih hlač, zdeval iz 1 pasu razno drobnarijo, si zatek- £ nil za pas tomahawk in dejal: < "Začniva! Skoči v vodo!" .1 "Ali sme mprej poskusiti, ka- ] ko globoka da je?" 1 Neskončno prezirljiv nasmeh J mu je šinil po obrazu. Naročil je, i naj mu prinesejo sulico. Prinesli so mu jo, sunil jo je -v vodo. Ni dosegla dna. To mi je bilo seve silno prav, čisto po mojih namenih je bilo. Lahko sem se že koj pri prvem skoku v vodo potopil do dna in se skril rdečim. Vkljub temu sem se delal, kot da sem še bolj obupan in pobit, počenil sem pri vodi in si zmočil čelo kakor človek, ki se boji, da bi ga kap zadela v vodi, če se prej ne ohladi. Zaničljivo in ne vol j o mrmranje sem cul za seboj. Pa ni me motilo. Pričalo mi je, da mi je komedija popolnoma uspela. Sam Hawkens pa mi j.e zakli-cal: "Za božjo voljo, sir, pridite rajši nafta j sem k nam! Kar gledati vas ne moremo več! Naj nas rajši do smrti rnrevarijo! Bolje je, ko pa da bi morali še dalje gledati vaše klavrno obnašanje!" Nehote sem se spomnil na lepo Nšo či. Kaj si neki misli o meni —? Ozrl sem se. Obraz Tangue je bilo utelešeno roganje. Winnetou je zaničljivo ■ krivil gornjo ustnico, da so se mu . videli beli zobje. Jezen je bil, da se je vobče zanimal za mene. In njegova sestra je stala med , gledalci s povešenimi očmi. Niti ■ pogledala me ni več —. Neizprosna je Kronosova pest, katera biča one, ki hočejo spremeniti dejstva zgodovine. Dobe se samopostavljeni "kroni-karji," ki vam kar na lepem hočejo spremeniti fakte—pre-oceniti zgodovino. Zgodilo se je ,da je svoječasno glavni odbor mladinskih pevskih zborov podal izjavo v obeh lokalnih listih glede postanka istih. Na nji so bili podpisani: John Ter-lep, predsednik; Joseph 2ele, blagajnik; Miss Ančka Traven, tajnica. Tam stoji pribito, da je g. Louis Šeme bil tisti, ki je pričel z idejami in organiziranjem mladinskih pevskih zborov. Kdor drugače trdi potvar-ja zgodovino in dela mu krivico, fakta pa ne spremeni! Kljub tem dejstvom g. John Steblaj piše drugače v "Enakopravnosti" z dne 27. maja 1939. Slabo je poučen o mladinskih pevskih zborih! Nerad se oglašam, je pa potrebno zaradi napačnega utiša, ki ga dela glede ustanovitelja mladinskih pevskih zborov, čast komur čast, torej gre v tem zasluga nesebičnim, požrtvovalnim kulturnim delavcem podpisanim na gori navedeni izjavi in sedanjemu pevovodju sedmih zborov g. Louis šemetu. To J30 zapisal vsak pošten kronikar, vsak pošten in informiran dopisovalec, kadar bo kaj zapisal na račun ustanovitve teh zborov. Tudi se mi ne dopade izjava v dopisu, da so zbori zaključili sezono s par koncerti s spevoigrami. Kaj ni nobenega vrabca, da bi g. Steblaju na strehi čivkal, da bodo skupni mladinski pevski zbori gostovali v Pittsburghu, kjer bodo skoroda zaključili tekočo pomladansko sezono? ! Saj to vendar ni nobena z devetimi pečati zakopana tajnost! Ali je to storjeno namenoma, al' kako, g. Steblaj ? Ali sedem mladinskih pevskih zborov, starši čijih otrok skoro vsi so naročniki Enakopravnosti, ne zaslužijo bolj poštenega opisa njih delovanja—več spodbude? Gotovo ne želite, da bi se tudi oni ravnali po tem pravcu napram vam? ! g Kljub vsemu temu se ne ču- * dim, da ni prav nič omenil ka- ^ ko so izpadli koncerti mladin- . skih pevskih zborov, in tudi ču- ; dil se ne bom ako nam pove, da, , je kdaj posetil katerega. Kot ^ predsednika, me veže dolžnost, posebno pa ako kdo vede ali ^ nevede potvarja zgodovino, da , spravim to stvar v soglasje, da podam rekord tak kot je, in nič drugače. Zato ponovno potrjujem izjavo, katero je podal nekdanji upravni odbor združenih mladinskih pevskih zborov, da g. Louis šeme je bil oni, ki je započel z akcijo za njih ustanovitev. G. John Steblaju in zapeljanim, ki nočejo gledati resnici v obraz, prijateljsko svetujem, da se seznanijo z rekordom, ki gornje neizpodbitno beleži: 30. junija 1934 je g. L. šeme imel svoj prvi dopis pod naslovom "Mladinski zbori"; 9. julija 1934 spet članek z istim naslovom, spet stresen iz njegovega rokava. 14. julija 1934 uredniški Članek v "Ameriški Do-> movini," ki pozdravlja novega; • buditelja glasbene zavest: v g. ! L. šemetu. Prejšnja dva njego-i va članka sta zagledala beli i dan v obeh listih, članek v "A. ' D." se prične: "Gospod Šeme,' - pevovodja Zveze pevskih zbo- - rov, nam je v dveh člankih podal svoje mišljenje in pa načelno idejo za 'organiziranje mla- ) dinskih pevskih zborov. Svoj j drugi članek je posvetil po-1 drobnostim organiziranja teh i zborov." Iz zapisnika pevskega zbora 1 "Slavčki" razberem še to, da je i g. Anton šubelj imel svoj čia-nek 30. julija 1934 v "A. D.," bržkone tudi enako v "E." pod naslovom, "Nekaj, česar bo mladina vesela." No, in ravno na ta dan so pa Slavčki imeli svojo prvo vajo pod vodstvom pevovodje g. Louis šemeta. Tak je rekord in nič drugačen, kar upam da si bo g. Steblaj dobro zatisnil v spomin, da ne bo treba spet zgodovinske orientacije glede ustanov-nikov in buditeljev ideje mladinskih pevskih zborov v Clevelandu! Nisem to rad storil, je pa bilo potrebno in koristno delo, da se na ta način da priznanje tam kamor spada, pa bodi to kjerkoli in komurkoli. Da bo rekord čist, naj bo mimogrede osveženo, da je g. Anton Šubelj imel svoj prvi in zadnji mladinski koncert pred petimi leti ravno 7 dni preje kot Slavčki. Gori navedeni fakti so podani, da vsakdo presodi na podlagi istih in ne osebnih nepotrebnih predsodkih. Vsak naj si. ustvari svojo sodbo na podlagi teh in ne morebitnega prijateljstva. Vsak, ki drugače piše in govori al' ne ve, ali pa namenoma to dela, kar je še bolj ne-odpustljiv greh, dela krivico g. šemetu. Skupni mladinski pevski zbori sodelujejo in hočejo sodelovati z vsemi, ki se načelno strinjajo z njihovimi smernicami. Nikjer in nikoli ne odbijajo dobre volje napram drugim—budijo in gojijo jo pa vedno. To galantnost in sodelovanje pričakujejo od drugih, posebno pa od onih, ki hočejo pisati kroniko dogodkov na tem polju. Pozabiti ne smem, da že pri ustanavljanju pevskega zbora "Slavčki" se je skušalo z čudno taktiko nekaterih ubiti zasluge delavne osebe in P9staviti na čelo, s trudom storjenemu delu, osebo samo zato> ker je bila bolj pri srcu gotovim osebam. Tudi to ni še pozabljeno, kako nedobrodošli so bili Slavčki nekaterim ob ustanovitvi. Ker je pa bila stvar zdrava in zadobila moralno podporo širše javnosti, je stvar šla naprej, rastla in sedaj že goduje petletko. Ti nepotrebni boji in bojčki morajo izginiti. Oceni naj se vedno delo, ne zgodovina, in uverjeni bodite, da vsaka konstruktivna kritika v prilog na-dalinega udejstvovanja vseh sedmerih zborov bo dobrodošla, nasprotno pa vsaka neutemeljena kritika ali preziranje in potvarjanje dejstev bomo močno odbijali in hvaležno vračali na naslov onih, ki bodo kaj takega započeli. Upam, da o tem se mi ne bo treba več oglasiti. Ako potrebno, bo pa naša falanga poskrbela, da ne bomo spregovorili zadnji, še manj pa komu ostali dolžni. To zahteva delovanje zednjih petih let, to zahteva zdravo napredovanje skupnih mladinskih zborov. V nedeljo 11. junija pa vsi v Pittsburgh! Joseph A. Siskovich, preds. --0- -0- Dve novi armadi Japoncev na Kitajskem šangaj, 6. junija. Japonska je poslala dve novi armadi na Kitajske, da por-azi generala Kaj- šeka in tako izpolne svojo obljubo, da bo vojna proti Kitajcem završena še tekom letošnjega poletja. Na severno in zapadno fronto je dospelo šest svežih divizij japonske armade, ki je jako moderno opremljena. -o- Jugoslavija na delu, da dobi več zlata Belgrad, 7. junija. Jugoslovanska vlada je naročila industrijam, da iščejo boljših zvez z deželami, ki imajo bogato zlato zalogo in da ne eksportirajo blaga, kjer je uveden takozvani "clearing system." Jugoslavija bo skušala pridobiti angleški trg za svoje blago, ker Angleži plačujejo v gotovini in v zlatu. Eksport v Nemčijo se bo iz Jugoslavije precej zmanjšal, ker Nemčija prodaja, oziroma eksportira svoje pridelke na zamenjalni način. -o- Latvija in Estonija v pogodbi z Nemčijo Berlin, 7. junija. V sredo sta dospela v Berlin tujezem-ska ministra republik Latvi-je in Estonije, da podpišeta posebno mirovno pogodbo z Nemčijo. Ruska vlada neprijazno gleda na podpis te pogodbe. Pričakuje se, da bo tudi Litvinska podpisala enako pogodbo z Nemčijo. -o- Franco dal zapreti katoliškega voditelja Madrid, 7. junija. Med generalom Francom in med gotovimi katoliškimi voditelji ter monar-histi je izbruhnil silno oster spor. Včeraj je bil aretiran Francisco Herrera, lastnik katoliškega časopisa E1 Debate v Madridu. Herrera je eden prvih španskih katoliških voditeljev. Začasno so ga konfinirali v neki vili v mestu Cuenca. -o-- Aretiran, ker je ubil očeta in mater Vin-ing, Minn., 7. junija. Šerif v tem okraju je aretiral 21 let starega Alvin Rixa, ki je priznal, da je ubil očeta in mater ter nevarno ranil svojega trinajst let j starega brata. V družini se je radi denarja začel prepir, ki se ( je končal s tako žalostnimi posledicami. --o-- ! Angleži so uničili arabske razbojnike v Palestini Jerusalem, 8. junija. Angleške čete so včeraj popolnoma uničile > večjo skupino arabskih razboj- - nikov v bližini mesta Kalkije, j kjer so Arabci pretekli petek umorili štiri angleške vojake in 3 tri židovske policiste. Angleži sc - napadli razbojnike s pehoto ir zrakoplovi. Smatra se, da je bik i nad 50 Arabcev ubitih. V več [i vaseh je prebivalstvo polovilc e mnoge razbojnike, ki so jih izro a čili Angležem. SPECIALS i Friday - Saturday Fresh, Boneless Blue Pike Fish, lb........29c j Fresh Selected No. 1 j Eggs, doz. . ......17%ch Golden Yellow j Bananas, 4 lbs.....19c j Kitchen Klenzer, ! 3 cans........... 10c Pure Cane Sugar, 10 lbs..............49c C. W. Coffee, lb.......17c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Soba se odda v najem poštenemu fantu. Vpraša se na 6606 Schaefer Ave. (June 9.10.17.) [ Valno potoOanje ZA VAŠ DENAR TUDI Ignac Slapnik, st. / CVETLIČAR 6102 ST. CLAIfc AVE. <..... HEnderson 1126 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 1939 Ašinov je živel zelo raz Denar za svoje razkošje pa bival da razne načine. Prodajal je visoke služI čince, ki so mu dobro p'a je pustil nekaznovane, tel miljeno preganjal one, ki li na potu njemu in nj^g°v: jateljem. V zadnjih letih so posta listi mirnejši. Car je prt to svojemu dobremu Asi'1 Toda drugi so trdili, df mir jako nevaren. (Dalje prihodnjič! pragozdih daljne Amerike. Kaj — Včeraj so odprli oporoko va-naj delam tukaj? Vlada ve, da šega očeta. On je zapustil vse sem nihilist, pa me bo preganja- premoženje v dobrodelne name-la. ne. Vi morate zapustiti hišo, v —čez par dni odpotujem. kateri ste se rodili. Sonja objame svojega brata in Sonja je žalostno gledala na ga poljubi. pod. —Potuj srečno, dragi brat — Natalija, ki je bila navzoča re-reče ona. Vem, da se bomo zopet če: videli. Prišli bodo lepši dnevi. —Jaz lahko potrdim, da je sta-Tri dni je ležal stari baron Pa- ri baron hotel spremeniti svojo len na mrtvaškem odru. — Pri- oporoko, toda prehitela ga je šlo je mnogo gostov, da spremijo smrt. barona na njegovi zadnji poti. —Nočem, da se spreminja po-Samo eden ni bil prisoten pri slednja volja mojega očeta. Sa-pogrebu, in to je bil Hugo Pa- ma bom si znala zaslužiti kruh len. za sebe in za svojega sina. še-le, ko so ljudje odšli, je pri- —Prosim vas, gospod notar, šel na pokopališče, da se pošlo- če bi mi mogli preskrbeti kako vi od groba svojega očeta. službo, ter mi dovolili, da osta- Naenkrat se pojavi poleg nje- nem še par dni tukaj — reče So-ga njegova sestra Sonja. nja. —Leta bodo pretekla, predno —Zelo rad, milosti j iva gospa, se bova zopet videla. — Prosim — Ostanite tukaj. Upam da bom te, draga,seslfa, odgoji svojegalvam lahko v kratkem sporočil, da sina po načelih Mihajla Baku-fdobite službo, njina. Naj postane največji in čez par dni je odpotovala v Ri-najnervarnejši nihilist — naj go, kjer. je obiskala starega no-postane nekoč rešitelj ruskega tarja. naroda. Ta ji sporoči, da je našel za Težko je bilo slovo — toda mo- njo primerno službo, in to mesto ralo se je zgoditi. knjigovodkinje pri tvrdki Jef- Za Sonjo so napočili žalostni ferson et Comp. dnevi. " To je bila bogata angleška štirinajst dni nato se je nena- družba, ki je prevzela propalo doma pripeljal v grad notar in tvrdko Niole Jagodkina, ter do-stari prijatelj starega barona. bavljala robo za državo. —Prišel sem, da vam sporo- Sonja je sprejela to mesto ter čim neprijetno vest — reče on. odpotovala. Skrivnosten dobrotnik Od teh dogodkov je minilo sedemnajst let. V Petrogradu se je med tem mnogo spremenilo. Car Aleksander II. je bil še vedno v smrtni nevarnosti, če ravno je vsakega sumljivega človeka brez usmiljenja poslal v Sibirijo. Na čelu policije je še vedno stal Ašinov, ki si je znal z loka-vostjo pridobiti naklonjenost svojega gospodarja. Poročil se je z Franjo, bivšo ženo komedijanta Andrije Jagodkina. Ne prestopi mojega praga. — Izruval sem te iz svojega srca. Pjroklel sem te. —Oče, prisegam ti, da si mi storil krivico! — zakliče Hugo Palen! —Haha, to je samo izgovor.— Bojazljivec si! — se nasmeje stari Palen. —Oče, saj to ni tvoja zadnja beseda — reče Sonja. — Reci mu, da sme ostati. —Tat — zakliče starček. Ko je starček izgovoril to besedo, je omahnil ter se zgrudil na stol. Hugo priskoči. Starček je umiral. —Oče! — zakliče Hugo — ali me slišiš? —Bodi proklet! To so bile zadnje besede starega barona. —Umirajoč me je proklel — vzklikne Hugo ter obupno zajo-če. —Mrtev je — zakliče Sonja. Med tem so se zbrali- vsi služabniki, ki so slišali vik in krik v baronovi sobi. Hugo poklekne pred mrtvega očeta, prime njegove roke ter vzklikne. —Sedaj ne moreš več preklicati svoje kletve! Vedno bo ležala tvoja kletev na meni. — Oh, sestra, sestra, jaz nočem ostati dalje v Evropi. —Najbolje bo, da se skrijem v —Oče, bodi usmiljen! —Oče — ta beseda je zvenela v njegovih ušesih. — Oče — je odjeknilo v njegovem srcu. —Nisem tvoj oče — odvrne Friderik Palen. — Izbrisal sem te iz svojega življenja. Odidi k svojemu kneževskemu ljubčeku, naj te on sprejme. Moje srce je okamenelo. —če ne morem jaz ganiti ti tvojega srca — za j oče Sonja — pa naj otrok govori za mene. Stopi naprej, sinko moj, poklekni pred tem strogim človekom. Sklenil svoje roke ter ga prosi, naj naju ne odbije s svojega praga. —Ne boj se ga, dragi moj, reči mu: Oprosti, ded, oprosti materi, oprosti nama. Daj nam dom. Deček stopi par korakov na-pred ter se vrže starcu pod noge. —Ded — zakliče mali — dobri ded, bodi nama dober. Staremu Palenu se je trgalo srce. — Boril se je sam s seboj. Hotel se je obrniti, toda nenadoma se pripogne, prime otroka ter ga pritisne na svoja prsa. Njegove solze so kapale na svetle lase malega Vladimirja. —Otrok mojega otroka — za-jeclja stari baron — dobrodošel v gradu svojih očetov. Dobrodošel — naj Bog blagoslovi tvoj prihod. —Dobri ded — šepne deček. Nato stopi starec k Sonji ter je proži obe roki. — Sonja, dete moje, dobrodošla. Ona objame svojega očeta.. . . že par tednov je živela Natalija v Palenovi hiši. Razpoloženje starega barona se je spremenilo, kakor da bi solnce posijalo skozi oblake. Stari baron je sporočil notarju, da zapušča malo gozdno hišico Nataliji. Bila je lepa mesečna noč. Baron Palen stopi na teraso ter gleda v zvezdnato noč. Vse je bilo tiho, "povsod je vladala tiha in mirna noč. Toda kaj je to? Stari baron se zdrzne — iz šume sta prišli dve osebi. Neka žena v temni obleki, ki je vodila za roko malega dečka. Kdo so ti ljudje? — se vpraša Friderik Palen. žena se je ozirala okrog. Sedaj jd vzela" dete v naročje ter pokazala na gradič. čudno — pokazala je na lepo poslopje barona Palena ter pri tem poljubljala svoje dete. —Ta tuja žena me spominja— pomisli Palen — ah kaj, neumnost. Gotovo je kaka potepuška pustolovka. ■ ■—Sedaj prihaja bližje — nekdo trka na vrata. — Bom pogledal. Vratar je že odšel spat, zato gre sam baron odpirat vrata. —Kdo je? —Zaklinjem vas, odprite mi! Baron Palen odpre vrata — na pragu je ležala neka mlada žena ter držala v naročju otroka. —V imenu Božjem, kdo ste? — zakliče on. —Kaj me ne poznaš več — šepne mlada žena. — Ali te poznam, vprašaš. Tvoj obraz me spominja na deklico, ki sem jo nekoč ljubil z vso svojo dušo, toda ti nisi tista. Ne, ne, to ni mogoče. —In če bi jaz vendar bila ona ista deklica — reče ona. —če je tako, bi te moral spoditi s svojega praga. —Ne bodi okruten. —Kdo pravi to? — surovo zakliče stari Palen. — Nesreča stori človeka okrutnega. Da sam tako nesrečen, je kriva pred vsem moja hči, ki je bila up mojega življenja. —Ona te je zapustila, da je šla s človekom, ki ga je ljubila. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnik0111; prijateljem in znancem žalostno vest o veliki iz£u'" preljubljenega in nikdar pozabljenega očeta Frank Krašovec ki so zatisnili svoje trudne oči dne 7. maja, 1939, starosti 72 let., V Ameriki so se nahajali 47 let- . večnemu počitku smo jih položili dne 10. 1939, po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida J" na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvali"1 Rev. Max Sodju za spremstvo iz Joseph Žele in-® novi pogrebne kapele v cerkev in za opravljene cet kvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so B* bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh žal°s' nih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jih prišli P0^ pit, vsem, ki so pri njem čuli in molili ter vsem, so se udeležili sv. maše in pogreba. Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki s<>_ krasnimi venci v zadnji pozdrav okrasili krsto P^ ko j nega in sicer: družina Anton Prijatelj, Anna 1 Anton Kovačič in družina, Mr. in Mrs. Jel*n~ Knaus, Miss Mary Gregorčič, Mrs. Josephine Ogrl Addison Rd., družina John Turk, Addison Rd., d^" žina Rudolph Stanisha, družina Mrs. Mary An® * lek, Addison Rd., Mr. in Mrs. James Slapnik •> * Mr. in Mrs. Frank Klemencic in družina, Empl0^'. of The Union Salt Co. Iskrena zahvala naj ^, velja vsem sosedom in prijateljem iz Addison # ' za skupni krasen venec in sicer: Mr. in Mrs. linger, Mr. in Mrs. Rozic, Mr. in Mrs. Lube, Mr- ^ Mrs. F. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Muchitz, Mr. 1 Mrs. Legina, Mr. in Mrs. Ahcin, Mr. in Mrs. * ' Mr. S. Pirnat, Mr. in Mrs. Hochevar, Mr. in ' Levee, Mr. in Mrs. A. Korošec, Mr. in Mrs. J. K®1''1 Mr. in Mrs. Holmes, Mr. in Mrs. Vargo, Mr. in M ' J. Glavac, Mr. Martin Svete, Mrs. Vuksunic, ' Bajt, Mr. Mesec, Mrs. A. Zakrajšek, Mrs. J. Mr. in Mrs. J. Lozar Jr., Mr. in Mrs. F. Jeric, Clair Ave. Prisrčna hvala tudi vsem sledečim, ki so dar^ vali za sv. maše: Mrs. Anna Otoničar, Aspin^j* Ave., družina Rudolph Otoničar, Mr. Frank lak, družina Tom Arko, E. 70 St., Miss Mary gorcic, Mr., in Mrs. Anton Gobec, Mr. John Hlad-64th St., Mr. in Mrs. Frank Novak, Sylvia Ave., ^ in Mrs. Louis Hlad, Metta Ave., Mr. in Mrs. A^ Ogrinc, St. Clair Ave., Mr. George Rakar, M^ ' Mrs. Steve Andolek, Mr. Louis Rigler, E. 64 St., ^ ' in Mrs. L. Leustik, Addison Rd., Mrs. Josephine u_ rin, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Salmich F* ily, Mr. in Mrs. Frank Hrovat, Mr. Anton Klane ' Mr. in Mrs. Joe Opalek, Mr. Louis Andolek, drus sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K .of O. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtom bile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. ^ dolph Stanisha, Mr. Louis Turk, Mr. Louis I* stik, Mr. Stanley Andolek, društvo sv. Antona >■ dovanskega št. 138 C. K. of O. Iskrena hvala P ^ skemu društvu Lira za krasno petje na večer P pogrebom. Enako naj velja tudi iskrena ^ članom društva sv. Antona Padovanskega št. 13:8 K. of O. za lepo udeležbo pri pogrebu in nosile ^ krste, ki so ga spremili in položili k večnemu 1 čitku. Ravno tako iskrena hvala pogrebnemu z^v0 Jos. Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in izvrstno vodstvo pogreba. . Vam preljubi jeni in nikdar pozabljeni oče, ste nas za vedno zapustili pa v tej bridki žal »ad Vašo izgubo želimo, da počivate mirno v ženem počitku. Večna luč naj vam sveti ter ia naj Vam bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Frank Krašovec, sin Josephine, sinaha Rose in Frank, vnuka V stari domovini zapušča žalujoče brate John, b in Joseph, ter sestro Nežo Gregorčič. Cleveland, Ohio, 9. junija 1939. ^ ZA VSAKO DESETICO, KI JO POTROŠITE ZA HRANO že teden dni je prebivala Sonja s svojim sinčkom v hiši svojega očeta. Stari baron Palen se je popolnoma spremenil, čutil se je mlajšega in srečnega. Ko je bila Sonja sama, je večkrat vzdihovala ter se ozirala proti šumici. Mislila je na bra- Ako nimate električnega refrigeratorja ne morete dobiti polne vrednosti v hrani, klN jo kupite. Brez električnega refrigeratorja, se vam hrana pokvari in uniči. Električni refrigerator je edini refrige rater, ki ima SILO, da vam da 100 pro-centno refrigeratorsko postrežbo. Ako ste vi ena izmed številnih žensk, ki imajo dnevno nalogo, da podajajo svoji družini zdravo In izvrstno hrano za primeroma majhen denar, tedaj vi prav gotovo potrebujete električni refrigerator. Večkrat je poskušala govoriti o Hugovu z očetom, toda stari jo j-3 vedno odbil, češ, da mu ne bom nikdar oprostil. Nekoč reče oče svoji hčerki Sonji: —Jutri moram odpotovati, da uredim zadevo glede oporoke, kajti če zdaj umrjem, si ti sirota. Nato odide spat. Sonja pa ogrne teman plašč, ter pohiti v bližnjo šumico, kjer jo je čakal njen brat Hugo. — Nocoj se mora odločiti — reče Sonja, če je naju sprejel in mi odpustil, bo tudi tebi oprostil. —če pa se razburi, pa bi mu moglo to škodovati — odvrne Hu-20 Palen. —Ne boj se! Oče ni tako slab — reče Sonja. Nato gresta oba v gradič. Ko sta prišla do spalnice starega očeta, sta obstala. Sonja potrka na vrata. —Kdo je? — vpraša starček v sobi. —Jaz sem, oče! Rada bi nekaj govorila s teboj. —Tako pozno? Kaj še ne spiš? Stari Palen odpre. Sonja vstopi. —Ali nisi sama ? — vpraša on. — Kdo je to? Koga si pripeljala? —človeka, ki je prišel, da se ti vrže pred noge, da te prosi odpuščanja. Oh, oče, ne odbij ga! Palenov obraz je dobil strašen izraz. —Kaj si storila, Sonja? — zakliče on. — Ali ne veš, da je to hujše, kakor če bi mi prebodla srce z nožem? —Oh, oče, odpusti mu! —Tatu, ničvrednežu? On ni tat. Bil je lahkomislen! Sonja skuša potegniti brata čez prag in sobo. Stari Palen skoči. —Ostani zunaj! — zakliče z zamolklim glasom. Ostani zunaj! Ako imate električni refrigerator, kamor spravite živež, tedaj lahko kupite več v dnevih, ko jc živež poceni . . . Nobena hrana se ne bi smela nikdar pokvariti . . . Vi lahko prihranite, kar jc ostalo in jo lahko zepet servirate ... In vi si prihranite denar, ako delate doma sladoled in druge deserte. . . . VI LAHKO BOLJE JESTE IN BOLJE ŽIVITE! KUPITE -Va-Š ELEKTRIČNI REFRIGERATOR SEDAJ! ^Al Cene 1939 električnim refri-geratorjem so jako znižane, 1939 električni refrigerator j i rabijo manj elektrike. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI PRI LJUBLJENEGA IN NIKDAR PO ZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ANTON ROJC ki je za vedno zaspal dne 9. juni.jji 1936 Til leta ho sedaj potekla, kar soprog In oče je zapustil nas a nismo Te še pozabili, v srcih bdi Še živ spomin! I ' Zdaj zeleni grob Te krije ln spomin nam žalosti srce. Le prosi ljubega Boga za nas, da se enkrat srečno združimo! Žalujoči ostali: MAR V ROJC, soproga ANTHONY, sin Cleveland, Ohio, 9. junija 1939. Povprečna cena za openra-nje 1939 električnega refrigeratorja je MANJ KOT 3 CENTE NA DAN. Vi lahko dobite električni refrigerator v vašo kuhinjo, ako nekaj malega plačate. Izrednosti refrigeratorja Električni refrigerator je edini refrigerator, ki je 100-odstotno čist, ko operira. Električni refrigerator je edini refrigerator, |ki ima moč, da vam daje 100-odstotno refrigera-cijsko postrežbo. Vaš električni refrigerator se vam bo izplačal s prihranki, ki jih dobite. Kupite vaš električni refrigerator sedaj in radujte se prihrankov, priročnosti, zadovoljstva in veselja, ki vam ga daje to poletje in skozi mnogo let. 7/te Slectiičal £ Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN