leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za 'Meta 90 din, za ‘/j leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino• Industr in
Širnim* 44.]
Uredništvo: Ljubljani. Gregorčičeva ulica 23. TelJ 25-52. Uprava: Gregor-1 čičeva ul. 27. Tel. 47-61.| Rokopisov ne vračamo, —j Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953J
Ivhaia vsak ponedeljek, Vsnaid sredo in petek
Liubliana, petek 14. aprila 1939
Cg*ns» Posaineznl 1*5 »C"" številki din •
Po občnih zborih združeni
Skoraj vsa naša trgovska združenja so imela že svoje občne zbore, da se more o njih izreči že zaključna beseda.
Predvsem pa je treba ugotoviti eno: Na vseli teh občnih zborih, pa naj je bil to občni zbor cisto mestnega združenja ali občni zbor malega podeželskega združenja, so se ponavljale in naglašale ene in iste zahteve. To je najjasnejši dokaz, kako zelo zadevajo te zahteve ves trgovski stan in kako zelo so upravičene. Krošnjnrstvo, privilegiji nabavljalnih zadrug, nelojalna konkurenca, prevelike davščine, pomanjkljivosti naše uprave, prometne ovire, o vseh teli nadlogah se je govorilo prav na vseh občnih zborih, pač jasen dokaz, kako nujno potrebno je, da se že enkrat te glavne ovire v trgovini odpravijo.
To je tein bolj nujno, ker te ovire niso bile konstatirane šele na letošnjih občnih zborih, temveč se ponavljajo že leta in leta na vseh občnih zborih. Tolikokrat so bile vse te zapreke za razvoj naše trgovine konstatirane, da so postale že kar dolgočasne, če seveda ne bi bile tako kruto resne. Menda je v tem tudi razlog, da so bili občni zbori združenj večinoma slabo obiskani. Nazadnje vendar ni nič čudnega, če izgube ljudje vsako dobro voljo, ko pa vidijo, da se tudi najbolj očitne napake, ki niso le v škodo trgovini, temveč tildi vsemu gospodarstvu ih državi, ne odpravijo in ne odpravijo. Zato bi bilo tudi zelo napačno raz lagaji slabo udeležbo na občnih zborih združenj kot dokaz pre-mkjline zavednosti trgovstva. Nasprotno je slaba udeležba samo dokaz, kako te neprestane napake jemljejo ljudem vero in kako škodujejo ljudski morali.
Odprava teli notoričnih napak v našem gospodarstvu in v naši javni upravi zato ni več le zadeva trgovskega stanu, temveč vseh či niteljev, ki imajo voljo, da se naše gospodarsko in javno življenje pravilno razvija. Ni največje zlo v tem, če obstoji ta ali ona napaka, temveč pravo zlo nastane šele v trenutku, ko se ugotovljena napaka ne odpravi. To pomeni, da kolesje v javni upravi ne deluje pravilno, da je nastala v njem napaka, ki povzroča zastoj. Vse kolesje postane brez vrednosti, če se napaka, ki je njegovo funkcioniranje ustavila, ne odpravi.
Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se odgovorni činitelji tudi vpra šali, kako je to sploh mogoče, da se neke napake konstatirajo že lela in leta in da še vedno ne utih nejo že tako zelo stare pritožbe Občni zbori trg. združenj pa dokazujejo, da se te pritožbe oglašajo celo vedno silneje in da je tudi število teh pritožb vedno večje. Napaka v nasi javni upravi postaja s tem vedno očitnejša. Zato pa je tudi njena odprava vedno niii nejša.
Kdor opazuje, kako se leto za letom ponavljajo iste pritožbe, ta skoraj dobi vtis, kakor da se nalašč trpe te stare napake in da se ne upoštevajo vse številne pritož be, ker se hoče ljudi utruditi. Če je ta namen, potem je pač treba reči, da je docela zgrešen, ker te pritožbe niso nobeua kaprica, tem več nujnost, da bi moglo naše go spodarsko življenje zopet pravilno funkcionirati.
Tako je naloga trgovine ne samo, da posreduje med proizvajalcem in potrošnikom, temveč tudi ta, da s prodajo domačih izdelkov pospešuje domačo podjetnost, da zbira narodni kapital in da skrbi za redne dohodke države. Če pa se trgovini uničujejo eksistenčne možnosti, potem tudi trgovina ne more opravljati svojih funkcij. Če je ostal trgovec brez dobička, ker so mu ga vzeli davčni privilegiji konsumov, potem tudi ne more plačati državi davka. Logičnosti te trditve ni mogoče zanikati, če
more opravljati delo ceneje šuš-rnar, ki ne plačuje nikakih davkov, ko obrtnik ali trgovec, ki vse davke plačuje, potem ne more biti obrtnik konkurenčen in bo ostal brez posla. Posledica more biti samo ena: da bo imel zaslužek tisti, ki davkov ne plačuje, brez zaslužka pa bo tisti, ki davke plačuje. Državna blagajna mora v tem primeru nujno priti ob svoje dohodke.
Velika napaka je zato, če se ne upoštevajo zahteve in pritožbe, ki
jih navajajo trgovska združenja. S tem se preprečuje pravilno funkcioniranje javne uprave, s tem se dela škoda celoti. Zato znova apeliramo na vse odgovorne činitelje, da poslušajo vse zahteve gospodarskih stanov, da cenijo vse te zahteve kot dobro preudarjene rezultate življenjskih in poslovnih izkušenj, ki morejo v znatni meri zboljšati našo upravo in olajšati delo in življenje vsem. Konstruktivno delo je v teh pritožbah in le obžalovati je, če se to konstruktivno delo ne ceni dovolj.
Pohorje - vir elektr. energije
Še ena velika elektrarna pod Pohorjem
Zadnjič sino poročali, da se je največja mariborska tekstilna tvor-nica Hutter in dr. odločila zgraditi na Pohorju oz. na vznožju pogorja veliko vodno elektrarno, ki bi dajala dovolj toka za pogon velikega števila strojev. Tvornica potrebuje veliko množino energije in dobiva sedaj tok večinoma od mestne občine mariborske. Odločila pa se je, da poslane v tem pogledu neodvisna in računa tudi, da bo potem tok cenejši. Izdelani so že načrti, po katerih bi se visoko gori nad Rušami zajezil potok Lobnica in potem po skoraj meter debelili ceveh speljal strmo navzdol 600 m globoko do elektrarne, ki naj bi se zgradila nad Rušami’in njene turbine naj bi ob visokem stanju vode razvijale moč do 3000 konjskih sil.
Pokazalo pa se je, da Lobnica nima vedno enake množine vode in da njen vodostaj zelo niha. Zato so morali sedaj načrte nekoliko spremeniti. Namera je, da se v evovod vključi tudi veliko Konjiško jezero, ki ima stalno množino vode. Na ta način bi se nihanje vodostaja Lobnice skoraj popolnoma izravnalo, razen tega pa bi se dobila še precejšnja množina druge vode, kar bi utegnilo povečati kapaciteto elektrarne na skoraj 4000 konjskih sil. Raziskavanje na kraju samem se nadaljuje in iščejo sedaj najboljšo pot, po kateri naj bi se poiožile jeklene cevi.
Zadnje čase se je porodila misel, da bi se na Pohorju zgradila še ena elektrarna. Tvornica dušika v Rušah ima večkrat na leto, zlasti pa ob suši, velike težave z dobavo toka. To podjetje je največji odjemalec Fale in porabi nad polovico vsega toka, ki ga proizvaja ta naša največja elektrarna v naši državi. Baš sedaj je vodostaj Drave zopet zelo nizek in elektrarna ne more zadovoljiti vseh odjemalcev. Zato ji je priskočila Trboveljska premogokopna družba na pomoč, ki jo zalaga s tokom iz svoje kalorične centrale v Trbovljah.
Te dni pa se je v Trbovljah nekaj pokvaril en stroj, zbog česar družba ni mogla dobavljati Fali energije. Posledica je bila, da je Fala morala ustaviti za nekaj dni Rušam dobavo toka. Tvornica za dušik je prišla v zagato, iz katere si ne ve pomagati. Prisiljena je bila, da je za par dni ustavila obrat električne peči za proizvajanje karbida. Seveda se bo v par dneh napaka v Trbovljah popravila in bo kalorična centrala zopet lahko dobavljala Fali potrebno množino dodatne energije.
Zaradi tega je začela tvornica za dušik razmišljati, ali ji ne bi ka-
zalo zgraditi lastno elektrarno na vznožju Pohorja. Ta misel ni nova in so že večkrat o tem načrtu razmišljali, vendar so projekt opustili zaradi prevelikih stroškov. Sedaj pa se je vodstvo podjetja odločilo, da temeljito prouči to vprašanje in si z lastno elektrarno zagotovi stalno množino potrebnega toka.
Kakor se je izvedelo, nameravajo zajeziti na Pohorju potok Gladovni studenec, ki sicer nima ravno veliko množino vode, vendar bi se pridobil padec kakih 600 do 700 metrov, ki bi zadostoval za visokotlačne turbine. Računajo, da bi ta elektrarna dajala
dovol j toka za čase, ko bi bila Fala zaradi nizkega stanja Drave v zadregi z dobavo zadostne množine električne energije. Ta elektrarna bi prvenstveno služila kot rezerva za Ruše, bi pa tudi oddajala tok nekaterim interesentom, v prvi vrsti tujsko-prometnim postojankam na Pohorju. Doslej so le tri koče in pa ferialna kolonija pri Sv. Martinu ter poletna hišica in-dustrijca Hutterja na Pohorju preskrbljene z elektriko. Na Pohorju je še več močnih potokov, ki jih bodo sčasoma zajeli in vodo uporabili za pogon visokotlačnih turbin.
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
bo v petek dne 28. aprila 1939. ob 15. uri r prostorih »Trg. domač v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o račun-* skem zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
6. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Če občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb § 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Ljubljana, dne 13. aprila 1939. Načelstvo Konzorcija »Trg. lista« v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar 1. r. Tajnik: Dr. Ivan Pless 1. r.
O bdačevanie ilovekoliubne
Silno Skodliiva določila
V »Trgovskem listu« smo že večkrat opozorjli na napačno določbo našega zakona o neposrednih davkih, po kateri izdatki podjetij in posameznikov za kulturne, socialne in človekoljubne namene niso odbitni od davčne osnove. Posledica te določbe je bila, da so kar na mah prenehale vse dotacije gospodarskih podjetij za kulturne, socialne in človekoljubne namene. To je tudi naravno, ker je vendar malo preveč zahtevano, da podjetje ali davkoplačevalec plača od svojih podarkov občno-koristnemu društvu ali človekoljubni ustanovi še davek, ki mimogrede povedano nikakor ni nizek. Zato so bile vse prošnje tudi najbolj zaslužnih narodnih in človekoljubnih ustanov za podporo brezuspešne, ker pač podjetja niso hotela od teh darov plačevati še davka.
Posledica te določbe je torej bila ta, da so tudi podjetja, ki so redno vsako leto iz svojega čistega dobička dajala za občekoristne na rodne, kulturne ali socialne na mene prav znatne podpore, te ustavila. Mnoga društva so prišla zaradi tega v zelo težaven položaj, zlasti še, ker se je znatno poslabšal tudi gmotni položaj uradništva, ki je v največji meri podpiralo ta društva.
Zato se je že ponovno začela akcija, da se spremeni zakon o neposrednih davkih v tem smislu, da bodo tudi darovi priznano koristnim narodnim, kulturnim, socialnim in človekoljubnim ustanovam odbitni od davčne osnove. Toda vsi napori so bili zaman in vsi argumenti, da vendar ne gre iz nekega napačnega fiskalizma .ovirati koristnih organizacij, so bili odbiti.
Sedaj je znova načela to vprašanje Centrala industrijskih korporacij ter predložila finančnemu
in industrijskemu ministrstvuproš njo, da se izdatki družb, zavezanih javnemu polaganju računov, za socialne, zdravstvene in človekoljub ne namene delavcev in nameščen cev podjetij, kakor so stanovanja, ambulante, bolnišnice, dečji domi, zabavišča, športna igrišča, smejo odpisati brez plačanja davkov v treh ali štirih letih ter da se v ta namen izda uredba na pod lagi čl. 100. finančnega zakona za leto 1938-/39.
Trgovinsko ministrstvo je to prošnjo priporočilo, finančno ministrstvo pa jo je odbilo z naslednjim odgovorom:
»Zahteva gospodarskih organizacij, navedena v pismu oddelka se ne more upoštevati iz naslednjih razlogov:
1. Po predpisu toč. 7. čl. 82. zakona o neposrednih davkih se ne morejo priznati izdatki, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja in ki se ne gibljejo v običajnih mejah, kot davčno odbitne postavke. Ker izdatki v socialne in človekoljubne svrhe, pa čeprav bi bili namenjeni lastnim name ščencem, niso izdatki, ki bi bili v neposredni zvezi s poslovanjem v svrlio dosege dobička, se morajo vnesti v davčno osnovo.
2. Amortizacije od storjenih in vesticij se morejo davčno priznal po predpisih toč. 6. in 7. čl. 83 v zvezi z zadnjim odstavkom istega člena zakona o neposrednih dav kih z ozirom na srednji odstotek letne amortizacije. Če se srednj odstotek letne amortizacije dotič nili zgradb in ustanov giblje med 2% do 10?/«, potem je jasno, da se po veljavnih predpisih cit. zakona zahtevi gospodarskih organizacij ne inorc Hstrcči. Poleg tega pod leži največji del dohodka takšnih investicij zgradarini, ne pa druž benemu davku, ter se zato izdatki
za takšne investicije, med katere izdatke se uvrščajo v glavnem odpisi na ime amortizacije, ne morejo pri družbenem davku sploh priznati. Na ime teh stroškov se že pri odmeri zgradarine odbija od bruto dohodka 20—30%, kar se že približuje odstotku, ki ga zahtevajo navedene institucije.
Sicer pa je davčno breme amortizacije razdeljeno zaradi nizkega odstotka letnega odpisa na 10 do 50 let ter zato ni občutno v posameznih letih ter zato tudi ne more biti zapreka podjetjem, da z navedenimi investicijami skrbe za1 boljši socialni in kulturni položaj, svojih delavcev in nameščencev.«
Centrala industrijskih korpora-1 cij je nato vložila novo predstavko, s prošnjo, da se njen predlog vnese' v letošnji finančni zakon. S svoj« prošnjo pa ni prodrla.
*
K temu odgovoru finančnega) ministrstva bi pripomnili le naslednje:
Po črki zakona je morda stališče’ finančnega ministrstva pravilno,, nikakor pa ne s stališča narodnih in državnih potreb.
Če se katero podjetje odloči, da sezida za svoje nameščence bolnišnico, potem je dolžnost države, da takšen korak podjetja podpira, ne pa da ga kaznuje z večjim, davkom.
Več ko absurdna je misel, da bi' podjetja zidala bolnišnice zato, da bi se izognila svoji davčni dolžnosti, ker bi bilo to mnogo predrago za podjetja. Pa tudi ne glede na to bi se moglo s primernimi predpisi tudi preprečiti vsako zlorabljanje davčne prostosti za občekoristne namene.
Stališče finančnega ministrstva je dejansko v korist le onim podjetjem, ki sploh nočejo nič dati od svojega dobička za občekoristne namene. Ta podjetja imajo po zaslugi finančnega ministrstva lep izgovor, da nič ne dajo. Ali je re» v interesu države, da se daje bogatim podjetjem, zlasti tujim, tako za narod škodljiva potuha?
Zato znova apeliramo, da se vendar že spremeni § 82. zakona o neposrednih davkih in da se izdatki podjetij za človekoljubne in kulturne namene odbijejo od davčne osnove.
Iz Zveze trg. združeni
Kaznovani krošnjarji
Izkazala se je potreba, da se ♦edno objavljajo kazni krošnjarjev, ker bi se s tem akcija proti [krošnjarjem moralno krepko pod prla. Zveza trgovskih združenj bo zato pričela redno objavljali kazni krošnjarjev. Vsa združenja pa jprosimo, da Zvezi trg. združenj
S edno poročajo o vseh kaznih, ki ih izrečejo mestna poglavarstva 5n sreska načelstva nad krošnjarji.
Mandarič Ante, krošnjar iz ICiste, srez Imotski, je bil z razsodbo mestnega poglavarstva v jCelju od 8. 3. 1939, štev. 3223/39 obsojen zaradi prekrška po § 176/2 Sob. z., po § 398. točka 1. ob. z., iz globo din 250*— v prid fonda za [podpiranje strokovnih šol dravske ^banovine in po členu 52. t. z. na [kazensko takso za pooblastilo na fdin 50* , v primeru neizterljivosti pa na 5 dni zapora.
Razsodba, podvržena taksi po [tarifni postavki 84. t. z. v iznosu [din 50*—, je že pravnomočna.
Opozorilo trgovskim zastopnikom
Narodna banka prejema iz inozemstva po kli ringu večje zneske, tki jih nakazujejo inozemske tvrd-(ke v izplačilo trgovskim agentom, [zastopnikom in potnikom v naši [državi na ime provizije, potnih »troskov, stroškov za vzdrževanje [pisarn itd. V zvezi s tem je Narodni banki potrebno, da pred izplačilom dožene, je-li koristnik v obče protokoliran ali registriran, oziroma če je upravičen baviti se s potniškim ali zastopniškim poslom. Da ne bi tozadevna izplačila naletela na nepotrebno zakasnitev, mora dobiti banka naslednje podatke zastopnikov: ime in predirne, bivališče, ima-li registrirano firmo, s kakimi posli se bavi (po možnosti, katere firme zastopa, posebno inozemske), je-li jugoslovanski državljan in ako ne, če ima dovoljenje za bivanje v naši državi. Vse trgovske potnike in zastopnike, ki pridejo tukaj v poštev, vljudno naprošamo, da nam takoj pošljejo naprošene podatke.
Društvo trgovskih potnikov
in zastopnikov v Ljubljani.
Uradni dan Zbornice v Ptuju
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 20. aprila EV prostorih Združenja trgovcev za (mesto Ptuj, — Narodni dom.
Posestne spremembe v Mariboru
Zadnje tedne je bilo na trgu [nepremičnin v Mariboru precej živahno. Prodanih je bilo nepremičnin za nekaj nad dva milijona dinarjev. Tako je drogerist Maks Kanc kupil od trgovca MumiČa dvonadstropno stanovanjsko hišo v Smetanovi ulici 29, ki je bila dograjena pred dobrim letom, za
900.000 dinarjev. Združenje trgovcev za Marihor-okolico je kupilo v Frančiškanski ulici 21 od ge. Vukičeve dvonadstropno stanovanjsko hišo za 480.000 dinarjev in jo bo preuredilo v poslovne svrlie in bo namestilo v njej tudi svojo pisarno. Mestna občina je kupila v Einspielerjevi ulici v Melju pritlično Kovačevo hišo za
220.000 dinarjev, ki jo bo kasneje |podrla, ker zelo ovira regulacijo te ulice. Einspielerjeva ulica vodi Fdo nove carinarnice in je zato tam ;vedno velik pi’omet. Do dograditve nove carinarnice in carinskih skladišč bodo v Kovačevi hiši deloma nameščeni carinski uradi. Zadnje tedne je bilo kupljenih tudi več stavbišč na periferiji mesta, zlasti na bivšem Rosenbergo-.vem posestvu, ki je sedaj last
Sadna izvozna trgovina
ter nien bodoii razvoi
Načelnik oddelka za sadje v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine g. Milosav Samurovič je je objavil pod gornjim naslovom v rTrgovačkih novinah« članek, ki bo gotovo zanimal tudi naše sadne izvoznike in proizvajalce. V nekoliko skrajšanem obsegu se članek glasi:
V naši izvozni trgovini kmetijskih proizvodov zavzema izvoz sadja zelo važno mesto in za mnoge kraje je sadje eden glavnih virov dohodka. Z ozirom na veliko razširjenost glavnih sadnih vrst v naši državi ter ugodnih kli-matičnih in zemeljskih razmer je skupna vrednost našega sadnega izvoza v višini približno 200 milijonov din primeroma majhna. To velja zlasti za naše glavne vrste sadnega izvoza: za češplje in grozdje. Ministrstvo, za trgovino si je sicer v zadnjih letih precej prizadevalo, da se izvoz sadja poveča in doseglo je tudi v tem pogledu precejšnje uspehe navzlic močni konkurenci iz drugih držav ter raznih prohibitivnih carin, ki jih je uvedla večina držav.
Naša država je, kakor smo že omenili, zelo pripravna za gojitev raznih vrst sadja, poleg tega pa je tudi njena zemljepisna lega zelo ugodna ter ima tudi dobre prometne zveze na vse strani. Kljub temu pa je naš sadni izvoz relativno še vedno majhen. Naša naloga je zato, da doženerno glavne vzroke za naš nezadostni sadni izvoz, pri čemer pa ne bomo upoštevali raznih manjših vzrokov, kakor padca kupne moči potrošnikov v drugih državah in raznih prohibitivnih carin in drugih trgovino ovirajočih predpisov.
Ker je najvažnejši sadni izvozni predmet češplja, začenjamo svoja izvajanja z njo.
Izvoz češpelj
V proizvodnji češpelj je zavzemala Jugoslavija do pred kratkim prvo mesto na svetu. Sedaj je njena proizvodnja enaka ameriški ter znaša od (500 do 700 tisoč ton na leto. More pa se pričakovati, da se bo v prihodnjih letih povečala na en milijon ton, to je na več, kakor pa je znašala pred napadom uši. Od te količine se je v zadnjih letih povprečno izvozilo 35 do 40 tisoč ton v svežem stanju, okoli 10.000 ton v obliki pekmeza (okoli 300 vagonov) in 90 do 120 tisoč ton v osušenem stanju (t. j. okoli 30 do 40 tisoč ton suhih češpelj), kar pomeni, da smo skupno izvozili okoli 150.000 ton, kar je samo 25 odstotkov skupnega letnega pridelka češpelj. V državi je ostalo torej okoli 400.000 ton ali 75 odstotkov vsega pridelka, ki se je uporabil za žganje ali pa za jed. Z ozirom na razmere v drugih državah ne smemo pričakovati, da bi se izvoz svežih češpelj znatno povečal, če se nam posreči dogovoriti z Nemčijo in Francijo večje kontingente, potem moremo računati, da bi izvozili na leto okoli 40 do 50 tisoč ton svežih češpelj.
Večji izvoz svežih češpelj bi mogli doseči le, če bi gojili boljše vrste kakor >dobojke« namer sto zgodnjih vrst, ki jih sedaj največ gojimo in ki težko vzdrže daljših transportov. To je eno najvažnejših vprašanj, ki ga moramo rešiti, če hočemo, da pride naše sadje dovolj zgodaj na trge v Nemčiji in Češkoslovaški, dokler ne pridejo na te trge domače češplje iz teh držav.
Kar se tiče same trgovino češpelj, se mora reči, da je dobra kakovost izvoznih češpelj zajamčena s strogo kontrolo, ki se iz-
mestne občine in kjer nastaja nova kolonija eno- in dvodružinskih hiš.
vaja od lani na podlagi uredbe o kontroli sadja. Po naših izkušnjah moremo računati, da bi mogli izvoziti svežih češpelj: v Veliko Nemčijo s Češko-Moravsko okoli 3000 do 3500 vagonov, v Poljsko 300 do 500, v Francijo 300 do 400, v Švico 300 do 400 in v Belgijo od 100 do 150 vagonov, skupno torej od 4000 do 5000 vagonov. Angleški, nizozemski in skandinavski trgi ne pridejo v poštev, dokler te države ne bodo znižale carin in dokler ne uvedemo hladilnih vagonov za prevoz lahko pokvarljivega blaga. Če bi se to vprašanje ugodno rešilo, potem bi se mogel naš izvoz povečati še za nadaljnjih 500 vagonov.
I Ker torej ne moremo računati s posebnim povečanjem izvoza svežih češpelj in pekmeza, moramo gledati na to, da povečamo izvoz suhih češpelj, kar pa moremo doseči le, če bo naša češplja tako dobra, da bo mogla z uspehom konkurirati ameriški.
Da se zboljša kakovost naših češpelj, je bila izdana uredba o kontroli izvoznega sadja. Prizad pa je dajal podpore dobrim sadjarjem,. da so postavili okoli 200 modernih sušilnic za sušenje češpelj in drugega sadja. Ta akcija pa bi se morala še nadaljevati in bi se morale vse stare sušilnice nadomestiti z novimi. Poleg tega bi bilo treba postaviti tudi nekaj velikih hladilnic, v katerih bi se shranjevale češplje bogatih letin ter se vnovčile prihodnje leto po dobrih cenah. Sedaj smo namreč primorani, da moramo v bogatih letinah prodajati češplje v Hamburg in Regensburg tudi po slabih cenah.
Velike možnosti so v skoraj vseh državah, da spravimo na trg suhe češplje. Poskrbeti pa moramo, da bo njih kakovost res dobra.
Kar se tiče pekmeza, ni upati, da bi se mogel izvažati v takšnih količinah kakor pred svetovno vojno, ker druge države nerade uvažajo gotove izdelke. Pač pa bi se mogle češplje izvažati v sodih v polkonserviranem stanju, kakor se zlasti zahtevajo na angleškem in skandinavskem trgu. S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje cenenega transporta češpelj.
Izvoz jabolk
V naši državi imamo dvoje velikih proizvodnih območij za jabolka: slovensko, čigar glavno središče je Maribor ter srbijansko s središčem v Užiški Požegi. V prvem območju se proizvajajo jabolka odličnega okusa in dobre kakovosti, žal pa v mnogo preveč vistah, kar otežkočuje njih prodajo. Izvozniki zaradi tega ne morejo doseči zadostno dobrih cen.
Rešiti pa je treba še »lrngo vprašanje, t. j. vprašanje zaščite jabolk pred raznimi sadnimi škodljivci. V naši državi se proizvaja v primorski in zetski banovini bolhač, ki pa se na tujih trgih zaradi ostre japonske konkurence zelo težko prodaja. Ce bi se zgradila moderna tvornica za predelovanje bolhača v insekticid, bi se mogle doseči na en mah dve koristi: pomagalo bi se dalmatinskim kmetovalcem, sadjarjem pa bi se priskrbelo ceneno sredstvo za zatiranje škodljivcev. To vprašanje je silno važno in posvetiti bi se mu morala vsa pažnja.
Kar se tiče samega izvoza jabolk, je ta vezan predvsem na nemški trg. Češkoslovaška je bila nekatera leta zelo dober odjemalec naših jabolk, kako pa bo v bodoče, je težko reči.
Pri tej priliki moramo opozoriti še na eno napako: na pomanjkanje dobrih poletnih sort za jed in za močnata jedila. To pomanjkanje se posebno čuti v srbijan-
skem območju, ki izvaža zlasti budimke.
Sušenju jabolk se posveča v naši državi zelo majhna pažnja. Ce se izvažajo, potem se izvažajo le najslabše vrste. Potrebno bi bilo, da se zanimajo za zgraditev sušilnic za jabolka zadruge proizvajalcev.
Izkušnje so izučile naše izvoznike in naše sadjarje, da so potrebne tudi hladilnice za jabolka v večjih izvoznih centrih. Na ta način ne bi bili izvozniki primorani, da vržejo na trg jabolka takoj po nizkih cenah, temveč bi jih mogli dati na trg šele proti božiču, ko imajo jabolka dobro ceno.
Izvoz grozdja
v svežem stanju je v zadnjih letih iz naše države znatno narastel. Še vedno pa ni niti zdaleka tako velik, kakor bi mogel biti, če bi namreč imeli tako vzdržne vrste, kakor jih imajo Bolgari in s katerimi morejo iti tudi na najbolj oddaljene trge. Zaradi povečanja sadnega izvoza bi morali pri nas zlasti gojiti v Južni Srbiji vrsto kraljev dren (afus-ali), ki se posebno dobro prodaja v Angliji in v skandinavskih državah. Naša rsmederevka«, čeprav odličnega okusa, trpi preveč na dolgem transportu ter se more zato pošiljati samo na nemške, švicarske, češkoslovaške in poljske trge. Sploh bi bilo potrebno, da bi bolj pazili na to, katere vrste grozdja gojimo za izvoz v tujino.
Izvoz grozdja je postavljen pri nas na dobro podlago z uvedbo strogo kontrole in tipizirane am-balaže za grozdje, kar je tudi dobro vplivalo na tuje kupce.
Na koncu je treba omeniti še eno važno vprašanje, in sicer vprašanje hladilnih vagonov za finejše sadne vrste, kakor za jagode, češnje, breskve, marelice ter zgodnje grozdje. To vprašanje je postavil že večkrat Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, a to vprašanje še do danes ni bilo rešeno. Vendar pa od dobre rešitve tega vprašanja v veliki meri zavisi, če se bo mogel naš izvoz svežega sadja dobro razvijati ali ne.
PoliSčne vesti
V sredo je priletela v Tirano eskadrilja treh italijanskih bombnikov. Iz prvega bombnika je izstopil v uniformi brigadnega generala italijanske fašistične milice grof Ciano. Pozdravili so ga albanski zastopniki, nakar je odšel grof Ciano v italijansko poslaništvo, kjer sta mu poveljnik italijanske vojske in italijanski poslanik razložila položaj. Nato je sprejel zastopnike katoliške, pravoslavne in muslimanske cerkve, ki so izrazili svojo vdanost fašistični Italiji.
Popoldne se je začela seja ustavodajne skupščine Albanije. Seji je predsedoval predsednik parlamenta Gafejardi, ki se je v kratkem govoru zahvalil Mussoliniju, da je poslal v Albanijo italijansko vojsk®, Nato je predlagal zakon o personalni uniji med Albanijo in Italijo. Skupščina je ta zakon sprejela in sklenila, da bo ponudila italijanskemu kralju in etiopskemu cesarju albansko krono. Albanija pa da ostane še nadalje svobodna država. Posebno zastopništvo skupščine je nato sporočilo grofu Cianu sklepe ustavodajne skup-ŠČine
Veliki fašistični svet je odobril vključitev Albanije v italijanski imperij ter personalno unijo med Albanijo in Italijo. Mussolini je imel le kratek govor ter dejal, da je Italija proti prijateljskim narodom prijateljska, proti sovražnim pa bo zavzela sovražno stališče. Svet mora vedeti, da streljamo vedno naravnost.
Italija je vpoklicala letnike 1901 do 1912 ter letnika 1917 in 1918,
da ima skupno pod zastavo 15 letnikov vojske. Ker so vojne operacije Italije v Albaniji že končane, ker je končana tudi španska državljanska vojna, se angleški in francoski listi sprašujejo, zakaj je Italiji potrebna tako velika vojska.
Italijanski odpravnik poslov ▼ Atenah je obiskal grškega predsednika vlade ter mu v imenu Mussolinija izjavil, da so vsi glasovi, kakor da bi hotela. Italija napasti Grčijo lažnivi in da so jih mogli razširiti samo izzivači. Italija hoče in bo spoštovala nedotakljivost Grčije. Fašistična Italija hoče še nadalje ohraniti svoje prisrčne odnošaje z Grčijo.
Angleški parlament je pretrgal svoje počitnice ter se zaradi albanskih dogodkov sestal v četrtek k seji. V spodnji zbornici je podal min. predsednik Chamberlain poročilo o novo nastali zun. politični situaciji.
Uvodoma je govoril Chamberlain o albanskih dogodkih, ki pa niso še zadostno razjasnjeni. Zato še ne zavzema dokončnega stališča, a poudarja, da je italijanska zasedba Albanije napravila po vsem svetu zelo težak vtis. Ves svet je nezadovoljen, ker je velika država vsi-hla z nasiljem svojo voljo manjši
v » V«1 x ni m°8la hraniti.
V želji, da ne bo nobenega dvoma glede angleškega stališča o ohranitvi statusa cjuoa v Sredo-zemskem morju, izjavlja angleška vlada, da se smatra zavezano da priskoči na pomoč Grčiji in Romuniji z vsemi svojimi silami, če bi kdo ogrožal njuno neodvisnost.
Chamberlain je nato govoril o odnošajih Italije in Anglije ter naglasil, da mora kršitev sedanjega položaja v Sredozemskem morju, kamor spada tudi Jadran, razveljavita britansko-itali jonski sporazum. Nato je zlasti poudaril, da bi zasedba otroka Krfa pomenila za Vel. Britanijo sovražno dejanje. Chamberlain je nadalje še govoril o italijanski obljubi, da umakne svoje cete iz Španije, 0 svojih pogajanjih s Sovjetsko Rusijo in o nujni potrebi nadaljnje pripravljenosti Vel. Britanije, da skupno z drugimi državami brani tiste, ki bi bile napadene. V debati so priporočali poslanci, da postopa v bodoče britanska vlada odločneje in hitreje.
Daladier je podal skoraj istočasno ko Chamberlain izjavo o francoski politiki z ozirom na današnji zun. politični položaj. Naglasil je, da je francoska vlada v stalnih stikih z Anglijo, Ameriko, Rusijo, Poljsko in balkanskimi državami. Namen te diplomatske akcije je zagotoviti sodelovanje in skupno obrambo teh držav, če bi bila katera od njih ogrožena. V zvezi s tem je naglasil, da tudi Francija jamči za nedotakljivost Grčije in Romunije. Nato je poudaril pomen vojaške zveze s Poljsko in označil cilje francoske politike tako-le: Varstvo francoskega ozemlja in francoskih kolonij proti vsakomur, združitev vseh narodov za obrambo miru in varstvo proti kakršnemu koli ogrožanju njih ozemlja. Tem dolžnostim se Francija ne bo v nobenem primeru umaknila.
Poljska je mobilizirala letnike od 1912 do 1917. Sodijo, da ima danes Poljska pod orožjem 900.000 mož.
Poljska vlada demantira vesti, da bi poljski berlinski poslanik Lipski prinesel s seboj v Varšavo nove predloge zun. ministra Ribbentropa. Lipski je prišel v Varšavo samo po nova navodila.
Poljski listi so objavili članek glavnega nar. soc. glasila »Volki-scher Beobachter« ter dodali članku tudi svoje komentarje Poljski listi naglašajo, da se Poljska nikdar ne bi branila pogajanjem z Nemčijo, vendar pa mora zahtevati, da se vedno v polnem obsegu varuje njena suvereniteta. Poljska bi se mogla pogajati tudi o spremembi gdanskega statuta, vendar pa bi morale ostati poljske pravice v tem mestu popolnoma neokrnjene.
Veliko pozornost je vzbudila vest,
da so odplule skozi Dardanele in prišle v Port Said štiri ruske bojne ladje, ki da nameravajo odpluti naprej na Daljni vzhod v okrepitev tamkajšnjega sovjetskega brodov-ja. Ruski mornarji so v Port Saidu izstopili ter se sprehajali po mestu, čeprav ni med Egiptom in Rusijo nikakih diplomatskih odno-sajev.
Novih 8 ruskih vojnih ladij je
odšlo skozi Dardanele v Sredozemsko morje.
Nemške vojne ladje so odplule v španske vode. Poslanih je bilo 6 križark, med njimi dve najnovejšega tipa ter več manjših ladij in podmornic.
V grški luki Argosstoli na otoku Kcfalonija je pristalo več angleških ladij. Tudi v druga grška pristanišča so prišle angleške ladje.
Gibraltar in Malta sta v popolni bojni pripravljenosti. Tudi na suhem so zavzele čete svoje položaje v popolni vojni opremi.
Vlada v Burgosu se je pridružila protikomunističnemu paktu. Nemški in italijanski listi pišejo ob tej priliki, da sta doživeli Francija in Anglija v Španiji diplomatičen poraz.
Kitajska ofenziva v Šansiju in Honanu je še nadalje uspešna.
Zborovanja trgovskih združeni
Združenje v Novem
OI> lepi udeležbi je otvoril v nedeljo 26. marca t. 1. predsednik Josip Turk v mestni sejni dvorani 20. redno letno skupščino Združenja trgovcev v Novem mestu. Pozdravil je vse zborovalce, zlasti pa zastopnika sreske-gu načelstva dr. Kržiča in tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Pu-stiška. Zbornica za T01 je naprosila kot svojega zastopnika zbor.
svetnika Kdnuinda Kastelica, ki pa se žal zaradi bolezni ne more udeležiti skupščine ter je zato poslal pismo, v katerem pozdravlja zborovalce ter jim želi čim večji uspeli.
Predsednik Turk je nato prešel na dnevni red ter je bil zapisnik zadnjega občnega zbora soglasno sprejet. Nato je podal naslednje svoje poročilo:
Poroillo	predsedni
Združenje praznuje danes 20. letni jubilej svojega obstoja. Dolžnost mi je, da se spomnim našega prvega predsednika združenja g, Karola Rarborifa, ki je zaradi •ežke bolezni priklenjen na bolniško posteljo. Želim mu skorajšnje okrevanje.
Med letom so izšle razne odredbe in naredbe v škodo in breme trgovskega stanu. Z napori združenj, Zveze in Zbornice in interpelacijami na odločujočih mestih so bile nekatere škodljive odredbe ukinjene. Mnogo se je delalo v prid trgovstva, žal pa se "a odločilnih mestih premalo upoštevajo naše prošnje in pritožbe. Se vedno uživajo vso podporo oblasti nabavljalne in konsumne zadruge. Nismo protivni nabavljal-nim zadrugam in zadružništvu, zahtevamo pa, da imajo iste obveznosti kakor trgovstvo. Ni prav, tla država podpira zadruge na -l(odo trgovcev. Zahtevam« za vse enake pravice in enake dolžnosti!
Krošnjurska nadloga dela legalni trgovini vedno večjo škodo. Pred vsako trgovino stoji krošnjar in lovi odjemalce. Krošnjarji trgujejo z vsem, poleg tega se pa t’avijo'so s tihotapstvom. V mno-
gih primerih se je dokazalo, da so krošnjarji z manufakturo prodajali ukradeno blago iv raznih vlomov po trgovinah.
12. junija preteklega leta je bil v Ljubljani vsetrgovski kongres. Ob tej priliki je bivši trgovinski minister veliko obljubil, a na žalost malo izpolnit, da je ostalo še mnogo kočljivih zadev nerešenih. Trgovstvo čakajo še težki časi in nujno potrebno je, da se trgovci zdramijo in trdno oklenejo svoje stanovske organizacije. Več borbenega duha med našim trgovstvom in potem bomo uspeli.
Stanovsko glasilo naše zveze in našega trgovstva je »Trgovski list« in apeliram na vse navzoč-ne, ki se še niso naročili na list, da se takoj nanj naroče, in da po možnosti pristopijo h konzorciju »Trg. lista« kot delničarji. Doslej so pristopili kot člani k temu konzorciju: Združenje in gg. Ed-mund Kastelic in Josip Kobe. — Vplačali so deleže, ter jim je sedaj poslal konzorcij lična potrdila in knjižice, ki jih tukaj izročam lastnikom v vzpodbudo ostalim.
Poročilo g. predsednika so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
Tajniško poročilo
Tajnik Ljudevit Papež poroča, da je štelo Združenje koncem le-la 1938. 294 članov, za 5 manj ko pred enim letom. Protokoliranih tvrdk je 30, drugih 264. Od teh (e bilo trgovin z mešanim blagom 127.
Koncem leta 1938. je bilo vpisanih pri združenju: pomočnikov 24, pomočnic 80, vajencev 27 in >1 vajenk. Pomočniških spričeval je bilo potrjenih 7. Izdanih je bilo 19 učnih pisem.
Vajenci in vajenke iz Novega mesta in najbližje okolice obisku.-iejo strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu. Vsi ostali podeželski vajenci nimajo prilike po-sečati strokovnih šol, ker jih ni.
V času od 21. do 28. januarja 1938. je priredilo združenje v krajih Trebnje, Zagradec, Žužemberk, Toplice in Novo mesto uradne dneve, na katerih je davčni strokovnjak dajal nasvete in pomagal pri sestavi prijav za pri-dobnino vsem članom.
Blagajnik Ivan Medic je podal
blagajniško poročilo
za preteklo poslovno leto.
Vseh dohodkov je bilo 31.12U41 din, izdatkov pa 26.458 din. Prebitek torej din 4663'41. — Skupno premoženje združenja je naraslo na din 66.29715.’
V imenu nadzornega odbora
poroča g. Julij Kobe, da je s člani tega odbora gg. Adolfom Pau-serjem in Alojzijem Reitzem natančno pregledal vse blagajniško poslovanje in našel vse v najlep-■seni redu. Predlaga zato, da se odobri računski zaključek za leto •938. in da se da sedanji upravi združenja absol utorij. (Soglasno sprejeto.)
Volitve
G. predsednik poroča, da je triletna funkcijska doba sedanje uprave potekla in so zaradi tega
na današnjem dnevnem redu tudi volitve nove uprave, katere funkcijska doba bo trajala zopet tri leta.
G. Josip Paučič je nato predlagal sledečo kandidatno listo:
Predsednik: Julij Kobe, podpredsednik:	Josip Turk, člani
uprave: Ivan Medic, Josip Kobe, Josip Ogrizek, Josip Povh, Rudolf Berger, Karol Mahorčič, vsi iz Novega mesta, Josip Matko, Gotna vas za lesni odsek, Franc Senica, Trebnje, Albin Krevs, Vel. Brusnice, Franc Šurla, Gor. Straža.
Namestniki: Josip Klemenčič, Franc Kolar, Josip Paučič, vsi iz Novega mesta, Janez Vintar, Val-la vas in Franjo Pirc iz Žužemberka.
Nadzorni odbor; Adolf Pauscr, Leopold Kopač, Alojzij Reitz, vsi iz Novega mesta; namestniki: Malija \Vachter, Franc Pelko st. iz Novega mesta in Viktor štruiu-bclj iz Valte vasi.
Delegati za skupščino Zveze tigovskih združenj; Julij Kobe, Ivan Medic in Edrnund Kastelic,
vsi iz Novega mesta; namestniki: Josip Turk, Josip Povh, Josip Kobe, vsi iz Novega mesta in Franjo Pirc iz Žužemberka.
Častni odbor (razsodišče); F.d-mund Kastelic, Julij Kobe, Josip Paučič, Josip Mutko, Oto Bernard, vsi iz Novega mesta.
Za šolski odbor trg. nadaljevalne šole: Edmund Kastelic, Josip Kobe, Ivan Medic, Oto Bernard.
Lista je bila v celoti in z vzklikom izvoljena.
blagajnik g. Medic predloži skupščini proračun, ki izkazuje dohodkov din 26.500— ter izdatkov din 26.500'—.
Proračun je bil soglasno sprejet.
Članska doklada se bo pobirala v isti višini kol v leUt 1988.
Zvezni tajnik dr. Pustišek
se zahvali za pozdrav in nato pozdravi zborovalce v imenu Zveze ter njenega predsednika Staneta Vidmarja, ki bi se rad osebno udeležil skupščine, pa je nujno zadržan. Čestital je združenju k 201etnici obstoja. Nato je podal zelo žanimivo in poučno poročilo o delu Zveze. V prvi vrsti je omenil vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, katerega se je udeležil tudi trg. minister dr. Vrbanič. Obljubil je odpoinoč, pa žal je kmalu nato odstopil. Zveza je intervenirala pri komandantu žandarmerijskega polka glede zatiranja krošnjarstva. G. komandant je ugodil želji Zveze in je izdal strog nalog, da mora orožni-štvo brezobzirno postopati proti krošnjarjem. V nekaterih srezih se že čutijo dobre posledice te naredbe. Dolžnost članstva samega je, da ovadi krošnjarje najbližji orožniški postaji, ker le na ta način se bo omejilo krošnjarstvo. Prepoved za ustanavljanje veleblagovnic je zopet podaljšana za eno leto, zahtevamo pa, da se veleblagovnice enkrat za vselej prepovedo. Proti nameravani uredbi, da smejo zadruge prodajati blago tudi nečlanom, je Zveza ostro protestirala. Zahtevamo pa tudi, da se zadruge obdačijo, ne pa da uživajo neko izjemno stališče na škodo trgovstva. Nato je poročal o nekaterih uspešnih intervencijah Zveze.
V novi invalidski uredbi so nekatere določbe nevarne za trgovstvo. Invalidi imajo pravico do krošnjarskili dovoljenj in predpravico do raznih obrtnih dovo-
ljenj. Podjetja morajo nastaviti od svojih uslužbencev najmanj 10 odstotkov invalidov itd. Poročal je o delovanju lesnega odseka in odseka trgovcev s tekočimi gorivi. Omenil je tudi novo trgovinsko pogodbo s Francijo. Lesni odsek je v stikih s francoskimi izvozniki. Obeta se tudi novo tržišče za naš les v Španiji.
Zveza se pošteno bori za interese trgovstva. Kljub raznim tež-kočam in ovirani doseže uspehe in prepreči marsikatero uredbo, ki bi bila na škodo trgovstva. — Končno poudarja važnost »Trgovskega lista«, ki je edini naš strokovni list, na katerega bi morali biti naročeni vsi trgovci. Apelira na one, ki še niso naročniki lista, da postanejo, če ne redni (celoletni), vsaj naročniki tedenske številke.
Poročilo zveziuega tajnika je bilo sprejeto od zborovalcev z velikim odobravanjem.
Slučajnosti. G. Julij Kebe omenja občinsko trošarino na manu-fakturno blag«, ki je uvedena v Novem mestu. Ta trošarina je krivična, ker je obdačena samo ena trgovska stroka. Stavi predlog, da se ta davščina ukine, ali pa sorazmerno naloži trošarina tudi na predmete drugih trgov, strok, tako da bodo vsi trgovski sloji enakomerno obdačeni.
G. Josip Paučič se pritožuje radi »uputnic«, ki jih dobivajo občine za nabavo koruze itd. Te uputnice izkoriščajo razne zadruge in osebe v škodo trgovstva. Naj se pošlje na odločujoča mesta protest s predlogom, da se »uputnice« ukinejo. G. Turk poroča, da je že Zveza vzela to zadevo energično v roke.
I G. Krevs iz Brusnic se v isti
zadevi pritožuje nad postopkomi občinske uprave.
G. Remic iz Mirne peči protestira v isti zadevi nad poslovanjem konsuma, ki ga vodi župan.
Da bo akcija proti takemu postopanju uspešna, je potrebno, da se zbero vsi konkretni podatki,! nakar se bodo storili primerni ko-j raki.	j
G. Joško Povh omenja, da soj v Novem mestu pričeli akcijo, da se zgradi »Zadružni dom«,j v katerem bi imela vsa obrtna društva in trgovsko združenje svoje prostore. Ta dom bi bil last vseh v Novem mestu obstoječih obrtnih organizacij in trgovskega, združenja. Vsako združenje bi prispevalo določen znesek za j zgraditev doma. Kolikor mu je: znano, bi nudila občina brezpla-■ čen prostor za postavitev doma iu gotovo bi tudi darovala les iz svojih gozdov. Družba »Dolop«, ope-l karna v Prečni, bi najbrže doba-' vila za Jor/i opeko po znižani ceni. Vsako združenje ima že nekaj, kapitala, ki ga lahko stavi na razpolago za t.idavo doma. Združenje trgovcev ima naloženih v h rani!-j niei in posojilnici Kandija na vložno knjižico okrog 50.000 din in J bi se ta znesek lahko dal na raz-' polago za zidanje doma.
Predlaga, da se naše združenje izreče za čimprejšnje uresničenje zidave prepotrebnega »Zadružnega doma«, da stopi v tej zadevi' v stike z ostalimi obrtnimi združenji in 'da stavi na razpolago znesek 50.000 dinarjev.
G. Turk priporoča sprejem te-' ga predloga.
Predlog se brez ugovora soglas-i no sprejme.
G. Medic apelira na vse novoizvoljene člane uprave, da se sej uprave redno udeležujejo.
Ker se k slučajnostim nihče več ne oglasi, zaključi g. predsednik skupščino ob 12.80 uri s ponovnim pozivom na članstvo, da se trdno oklene svoje stanovske organizacije.
Združenje v
V sredo 29. marca je bila v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki 3. redna letna skupščina tamkajšnjega trgovskega združenja. Udeležba na skupščini je bila zelo slaba in se ni udeležila skupščine niti ena desetina članstva. Močna manifestacija stanovske zavednosti bi morala biti letna skupščina, postala pa je dokaz mnogo premajhne zavednosti trgovstva. Neradi to ugotavljamo, toda zanemarili bi svojo dolžnost kot objektivno glasilo, če bi zamolčali resnico. Se posebej pa je obžalovati, da je bila tako slabo obiskana letna skupščina škofjeloškega združenja, ki je najmlaj-
še združenje v Sloveniji, ki pa je kljub temu moglo pokazati prav lepe uspehe. Ze zato bi morali člani združenja obiskati skupščino v večjem številu. Upamo, da bo prihodnje leto obisk boljši in da bo prihodnja skupščina tudi na zunaj manifestirala stanovsko zavednost trgovstva.
Skupščino je otvoril ob 9. uri dopoldne predsednik Zebre, kon-statiral njeno sklepčnost in pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI predsednika trg. odseka Albina Smrkolja. Nato je podal naslednje poročilo.
Porolilo	predsednika
Drugo leto našega obstoja je uspešno za nami. Uspeh združenja je jasno razviden iz poslovnega poročila, ki ga je prejel vsak član. Vse leto se je uprava trudila, da ščiti in pospešuje težnje slehernega člana. Zlasti je sistematično nastopala proti krošnjar-stvu. Ker se je zatiranje krošnjar-slva po kontrolnem organu izkazalo kot predrago, se je kontrolni oigan odpustil. Trgovino v naših krajih vedno bolj ovirajo razne nabavljalne zadruge. Upravičena borba proti njim pa še ni imela zaželenega uspeha. Mnogo škode povzroči trgovskemu stanu tudi 8 19. obrtnega zakona, ki daje vsakemu rokodelcu pravico, da l ud i brez strokovne usposobljenosti odpre trgovino.
Uprava je po svojih zastopnikih v davčnem odboru mnogo gledala na to, da se davčna obremenitev omili. V mnogih primerih je tudi dosegla uspehe. Enako je reklamacijski odbor večino pritožb rešit ugodno. Posebna zasluga pri tčm gre predstavnikoma trgovstva v tem odboru zbor. svet.
Smrkolju iz Ljubljane in Francu Gorjancu iz Kranja.
Zelo so škodovali trgovstvu zadnji svetovni dogodki in je zaradi njih zastala tako naša zunanja ko tudi notranja trgovina. Da bomo mogli svoje interese braniti še bolj uspešno, je potrebna sloga vsega trgovstva v delu za napredek stanovskih organizacij.
Poslovno poročilo
je bilo natisnjeno razdeljeno med člane in se zalo ni čitalo. Iz poročila pa posnemamo naslednje:
Preteklo poslovno lelo je bilo še vedno v znaku gospodarske krize. Izvoz lesa, ki je za škofjeloški okraj posebno važen, ni bil zadovoljiv. Ni pa se mogla prav razviti niti naša notranja trgovina. Ze ilak težko stanje domače trgovine se je z nekaterimi novimi uredbami še poslabšalo. Poročilo navaja nalo vse za trgovstvo pomembnejše dogodke v preteklem letu ter navaja akcije združenja proti raznim škodljivcem trgovine. Posebno odločno se je borila uprava proti nelegalni trgo-
vini ter dosegla tudi lepe uspehe.j Uprava je ugotovila 46 primerov, nelegalne trgovine ter vse prijavi-! la. Uspeli je bil, da je bilo zaradi teh ovadb vloženih 10 prošenj za obrtni list. Zatiranje nelegalne! trgovine je zahtevalo od združe-i nja velike gmotne žrtve ter je iz-! dalo združenje v ta namen 4925' din. Poročilo navaja še razne dru-j ge akcije združenja ter naglaša veliko podporo, ki jo je imelo | združenje vedno v Zbornici za TOI in v Zvezi trgovskih zdru-l ženj. Uprava združenja je tudi v mnogih primerih intervenirala v korist svojih članov.
Število članstva se je povečalo za 7 na 239. Največ je trgovin z mešanim blagom, namreč 121, k‘ -nih trgovin je 36, branjarij 16, trgovin z mlečnimi izdelki 13, z deželnimi pridelki 10 itd. Pri združenju je bilo registriranih 8 pomočnikov in 33 pomočnic ter 19 vajencev in vajenk. Trgovsko nadaljevalno šolo v Kranju je obiskovalo 5 vajencev, drugi zaradi prevelike oddaljenosti ne movejo obiskovati šole.
Računski zaključek
izkazuje din 127.991'24 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Tudi drugo leto delovanja združenja se je zaključilo s prebitkom. Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Poročilo nadzornega odbora
je podal g. Janko Bogataj. Vse knjige in račune je našlo nadzorstvo v popolnem redu in predlaga zalo razrešnico upravnemu odboru. (Soglasno sprejeto.)
Proračun za leto 1939. predvideva 36.640 din izdatkov in ravno toliko dohodkov ter se soglasno sprejme. Članarina ostane ista kol prejšnje leto.
Nakup hiše
Predsednik Žebro poroča o predlogu uprave, naj se pooblasti uprava, da sme v ugodnem primeru društveno denarno imovino naložiti bolj plodonosno ter da v ta namen kupi kakšno hišo. Včasih se dobe hiše po zelo ugodnih pogojih, če se hitro zagrabi. Zato je pooblastilo potrebno. V hiši bi imelo združenje svoje prostore, druge prostore pa bi oddajalo.
Soglasno je bil nato sprejet naslednji predlog: Skupščina pooblašča upravni odbor združenja, da sme denarno premoženje v ugodnem primeru porabiti za nakup hiše in s tem v zvezi najeti potrebno posojilo.
»Trgovski list«
Ker je potrebno, da je naše članstvo vedno točno informirano o vsem, kar se tiče našega trgovskega stanu, priporoča predsednik Žebre, da se vsak trgovec naroči na »Trgovski list«. Velik del trgovcev je tudi že naročen. Želeti pa je, da se naroči na sobotno izdajo »Trgovskega lista« tudi vsak najmanjši trgovec, saj je cena tako malenkostna (din 1'— na teden), da jo zmore vsak. Vsem je znano, da je list odličen, dobro urejevan in da nas zagovarja pred svetom, medsebojno bodri ter nam prinaša novice, ki so za vsakega naprednega trgovca potrebne.
. Pri slučajnostih poroča predsednik Zebre, da so se cule pritožbe, da neki trgovec v Škofji Loki daje kupovalcem 3odstotne obresti, kakor to dela konsumno društvo. Tako privablja v svojo trgovino zlasti delavce in s tem nelepo konkurira vsem trgovcem. Po daljši debati se sklene poslati vsem članom okrožnico z opozorilom, da je tak način trgovanja nelojalen in da se s tem škoduje vsem trgovcem.
Zbomiini svet. Albin Smrkoli
se nato zahvali za pozdrave predsednika in sporoča pozdrave Zbornice ter Zveze trg. združenj.
Zbor. svet. Smrkolj je nato v izbranih besedah pojasnil delo Zbornice in Zveze v obrambo trgovskih interesov in za dvig trgovstva. Zbornica in Zveza sta vedno na strani slehernega trgovca in sta v vsakem primeru pripravljeni zaščititi vsakogar, ki potrebuje pomoči.
Nato se spominja bratskega češkega naroda in njegove težke usode, ki nam mora biti v opomin k složnemu in vztrajnemu delu.
Nadalje omenja, da je Zbornica dosegla za žagarje in male trgovce z lesom pri Narodni banki odkup italijanskih klirinških uput-nic le z ‘2odstotnim skontom poleg običajnih odbitkov. Pojasnil je nadalje novo uredbo o žigosanju lesa za izvoz. Uredba je slaba za lesno trgovino in ovira svobodno trgovino ter razvoj gospodarstva. Železniška tarifa se je z novim drž. proračunom povišala za 5 odstotkov. Upravičeno se je Zbornica pritožila po svojem zastopniku gen. tajniku Ivanu Mohoriču proti že itak dovolj visoki prevozni tarifi. Za enkrat žal ni uspeha.
Stalne so pritožbe proti kroš-njarstvu, zlasti z manufakturo in vedno bolj se ponavlja zahteva, da se krošujarjenje sploh prepove. Pravega uspeha pa še ni. Delitev koruze in moke po občinah potom uputnic dela že dalj časa trgovini veliko škodo. Zbornica bo zavzela potrebne korake, da se za te uputnice določeni milijonski krediti porabijo bolj koristno. Kakor pri trgovskih potnikih, se nameravajo tudi za lesne nakupovalce uvesti posebne legitimacije. Že dolgo se zlorablja svobodno nakupovanje in se s tem mnogo škoduje lesni f**govini. Upamo, da bodo nove legitimacije pripomogle, da se šušmarstvo v lesni trgovini zatre.
Z novelizacijo obrtnega zakona se bo nelojalni konkurenci, ki se je že zelo razpasla, precej stopilo na prste. V novem obrtnem zakonu se je izpremenilo in izboljšalo nad 200 paragrafov. Nova uredba o hranilnicah pomeni lmd udarec za naše gospodarstvo. Z državnim proračunom so prišle nove obremenitve in so se državni davki zvišali za 15 do 25 odstotkov.
Zadružni zakon, ki že dalj časa ubija naše trgovstvo, je ostal ne-izpremenjen in naš upravičeni zahtevek, da se zadružne trgovine enako obdačijo ko vse trgovine, ni bil izpolnjen. Na koncu svojega lepega poročila je zbor. svet: Smrkolj pozval vse zborovalce, da so
enih misli, složni in strnjeni v svojih stanovskih organizacijah, ker le na tak način morejo doseči po svojih zastopnikih v Zvezi in Zbornici uspehe in preprečiti krivice, ki se gode trgovstvu. (Odobravanje.)
G. predsednik se toplo zahvali predsedniku trg. odseka zbornice Smrkolju za izčrpne besede in pojasnila ter ga prosi, naj ponese Zbornici in Zvezi najiskrenejšo zahvalo združenja za vse delo, ki ga imata za zboljšanje položaja našega stanu.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik Zebre zaključil občni zbor.
Živahna gradbena sezona	v
Dobra zaposlitev v gradbeni stroki
Po več letih stagnacije je Maribor lani zaznamoval precej živahno gradbeno sezono in računajo, da je bilo postavljenih stavb za kakih 15 milijonov dinarjev. Večjih javnih poslopij lani ni bilo, pač pa je bilo sezidanih precej stanovanjskih hiš, večinoma eno- in dvodružinskih. Letos bo sezija nemara še boljša, ker je že sedaj kakih 20 stavb v delu.
Dozidava se nad tucat hiš, ki so prišle lani v pozni jeseni pod streho. Ker je bila letošnja zima izredno mila, se je gradbena sezija začela že prve dni marca, deloma celo že koncem februarja. Zaposlitev v gradbeni stroki je povoljna in se je nezaposlenost že precej zmanjšala. Od večjih stavb bi omenili carinarnico in carinska skladišča v Me1 bi, ki bodo letos v glavnem končana. V delu je tudi nekaj dvo- in tronadstrop-nih hiš. Tako gradi zobni zdravnik dr. Sedej na Dvorakovi cesti dvoje tronadstropnih stanovanjskih in poslovnih stavb, trgovec Golež pa zida na začetku Meljske ceste poleg železniškega podvoza trinadstropno hišo. Najbolj živahno je na desnem bregu Drave, posebno na bivšem Rosenbergo-vem zemljišču, ki ga je dala občina parcelirati in je tam sedaj v delu več kot 10 enonadstropnih vil. Beograjska ulica je sedaj že vsa zazidana, ravno tako tudi Bet-navska cesta skoraj popolnoma, v Ljubljanski ulici pa utegne biti zazidan srednji del letos že docela. Živahno je tudi gradbeno vrvenje v drugih delih periferije. Računajo, da bo vseh stavb letos dograjenih ali pod streho kakih 40, če ne več.
Z raznih strani se sliši, da bi ta ali oni rad zidal, da pa ne more dobiti primernega stavbišča, ki bi ustrezalo njegovim zahtevam. Sredi mesta stavbišča skoraj ne prihajajo v poštev, ker so predraga. Na periferijo marsikdo noče iti, ker se mu zdi kraj preoddaljen.
Pravijo tudi, da bi nekateri že radi zidali na robu mesta, ko bi le dobili primerno parcelo, žal pa da je že vse oddano ali da jih lastniki ne prodajo. Tako nazira-nje je zmotno. Res je, da lepih stavbišč ni mnogo naprodaj, nikakor pa ne drži, da se absolutno ne dobe. Mnogo je lastnikov zemljišč, ki sicer ne mislijo prodati svojih parcel, ki bi jih pa vendarle odstopili, če jih interesentje primerno primejo in jih znajo pregovoriti.
V poslovnem življenju mora bili človek iznajdljiv. Kakor nikakor ne drži, da enega ali drugega blaga ni mogoče prodati, tako tudi ni res, da nobenega lastnika, ki nima stavbišč na prodaj, ni mogoče pregovoriti, da bi odstopil primerno parcelo. Baš te dni nam je pravi! neki interesent, da je po dolgem prigovarjanju pripravil trgovca Branka Mejovška do tega, da mu je od svojega sadovnjaka na periferiji mesta ob začetku Krčevine v neposredni bližini glavne ceste odstopil po razmeroma nizki ceni primerno zemljišče, kjer bo najbrže še lelos postavil čedno hišico poleg Mejov-škove vile. Več interesentov je že na ta način prišlo do lepih in cenenih stavbišč. Marsikak lastnik odstopi rajši zemljišče, ako ga je že kdo pregovoril, da mu je piodal eno parcelo, ker potem zemljišče ni več enotno.
Komur posebno ugaja neka parcela, mora pač poizkusiti razne poti, da pride do nje. Ne sme se oplašiti začetnega neuspeha. Kjer se sezida ena hiša, ji navadno v najkrajšem času slede druge in marsikateri sosed bo potem odstopil zemljišče, ko se je sprijaznil s svojo novo soseščino. Kakor se čuje, bo mestna občina letos razširila vodovod in plinsko napeljavo tudi onstran mestne meje, tako da bo tudi periferija deležna vseh ugodnosti življenja v mestu.
A. B.
Z nadomestki ni nit
Konoplja, lan in umetna volna ne nadomeste bombaža
Že večkrat smo se na tem mestu bavili z vprašanjem preskrbe mariborskih tekstilnih tvornic z zadostno množino bombaža in prediva, ker obratom grozi nevarnost, da bodo morali ustaviti ali pa vsaj zelo skrčiti delo. V glavnem so težave zaradi nezadostne dodelitve deviz za nabavo surovin v inozemstvu, v prvi vrsti v Angliji. Meseca februarja je izšla znana naredba, ki omejuje dodelitev deviz in uvaja določene kontingente pri dodeljevanju plačilnih sredstev. Toda ti kontingenti niso zadostni, da bi zadostovali za nabavo potrebnih surovin. Nekaj podjetij si pomaga za silo s tem, da trošijo svoje zadnje rezerve, toda te pomoči bo kmalu konec. In kaj potem?
Z raznih strani so tekstilnim tovarnam v Mariboru nasvetovali,
naj uporabljajo vsaj deloma nadomestke za bombaž in bombažno predivo. Bombažu, kolikor ga dobe iz Anglije, naj bi primešali kotonizirano konopljo in lan, pa tudi umetno volno. Tehnika je res že zelo napredovala in se morejo iz konoplje na poseben kemičen način proizvajati taka vlakna, da se dajo primešati bombažu. Isto velja tudi za lan, ki ga poprej na poseben način predelajo. Mnogo uporabljajo umetno volno one vrste, ki ji Nemci pravijo »Zell-wo!le«. Praksa pa je pokazala, da ta način uporabe nadomestka za bombaž v Mariboru ni izvedljiv. Zgraditi bi bilo treba novo veliko podjetje, ki naj bi predelovalo konopljo, lan in umetno volno in potem to predivo dobavljalo tekstilnim tvornicam. Potčebnih bi bilo precej milijonov za zgraditev
Denarstvo
take tvornice in tudi čakati bi bilo treba najmanj pol leta, da bi začela obratovati. Pa tudi v praksi se mešanice bombaža z nadomestki niso obnesle, ne glede na ceno, ki je mnogo višja kot za bombaž. Vsa mariborska tekstilna podjetja odklanjajo te nadomestke, ker nikakor ne morejo res nadomestiti bombaža. Slej ko prej zahtevajo od vlade, da jim mora dovolili zadostne množine deviz za nabavo bombaža in prediva v Angliji. Ako se to ne zgodi, bo prej ali slej več tisoč delavcev ob kruh.
A. B.
Uublšanski Sokol
vabi vse trgovstvo
NA TELOVADNO AKADEMIJO,
ki jo priredi v proslavo svoje 75 1 e t n i c e v ponedeljek, dne 24. aprila ob 20. v opernem gledališču
Vloge v denarnih zavodih naraščajo
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar (zadnji mesec, za kateri so podatki že zbrani), so vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za 11 milijonov dinarjev na 1.150,080.558 dinarjev. Vloge na knjižice so narasle za 8 milijonov dinarjev na 670-7 milijona din, v tekočem računu za 3 milijone na 479-3 milijona din.
Porast vlog na knjižice izkazuje 13 hranilnic, v tek. računu 9, skupne vloge pa so narasle pri 13 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo skupno za 340 na 132.719. Od porasta odpade 284 na vlagatelje na knjižice (porast pri 10 hranilnicah) in 56 na tek. račune (porast pri 8 hranilnicah). Skupno število vlagateljev je naraslo pri 10 zavodih.
Kakor januarja, izkazuje torej tudi februar zelo lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri hranilnicah in vrnitev zaupanja v denarne zavode.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. aprila navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih dinarjev):
Zlata podloga se je zvišala za 0-25 na 1905'!.
Devize izven podloge so padle za 11-54 na 426-7.
Posojila so skupno narasla za 10-2 na 16857.
Razna aktiva so se povečala za 13-4 na 2056-6.
Obtok bankovcev se je dvignil za 29-2 na 6845T.
Obveznosti pa pokaz pa so se zmanjšale za 29'45 na 1778'9. Razna pasiva -so narasla za 4'9 na 256-1.
Skupno kritje se je znižalo od 28-57 na 28-54%, samo zlato pa od 28*41 na 28-38%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Interni dinarji za turistične namene
Narodna banka je izdala okrožnico o porabi internih dinarjev za turistične namene.
Tuje banke in turistični uradi iz neklirinških držav morejo dobiti turistične dinarje pri pooblaščenih zavodih in pri Putniku po teh pogojih:
1. 50% teh dinarskih terjatev se more dobiti z nakupi internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav, ki jih imajo pri pooblaščenih zavodih.
2. 50% se jih dobi z vnosom svobodnih deviz, ki se morajo v celoti odstopiti Narodni banki po tečaju v svobodnem prometu na domačih borzah.
3. Ti dinarji se morejo porabiti: za izplačilo vzdrževalnih stroškov tujcev (do 4000 din na 10 dni). Najbližja podružnica Nar. banke more dovoliti tudi višjo porabo. Turistične dinarje si smejo nabaviti samo osebe, ki niso stalno nastanjene v naši državi (ne nad 3 mesece). Turistični dinarji se morejo nabavljati le v tujini. Za devize in vaiute tujcev veljajo
splošni devizni predpisi kakor za okenske devize. Neporabljeni turistični dinarji se morajo vrniti na isti način, kakor so bili kupljeni. Neizkoriščeni ostanki se morejo uporabiti v smislu te okrožnice za izplačila inozemcem.
Turistične dinarje morajo pooblaščeni zavodi vpisati v potne liste. Dosedaj otvorjeni turistični dinarji se morejo porabiti po prejšnjih predpisih.
O turističnih dinarjih morajo voditi zavodi posebne sezname.
V marcu je bilo uvoženo v USA
zlata za 365 milijonov dolarjev, in sicer 250 m. iz Vel. Britanije, 37 iz Belgije, 27 iz Nizozemske, 11 iz Japonske in 8 iz Švice. Ameriški poštni mlinister je prepovedal uvoz zlata po pošti v večjih zneskih ko 50 dolarjev.
Deutsche Union-Bank, Berlin, izplača 6%no dividendo.
«	barva, ptesira in
Ze v 24 urah “ Zil
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Prostovoljna javna dražba
)
Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah prodaja na javni dražbi prostovoljno gozd v Kompoljah, ki meri 130 ha.
V gozdu je ca 700 m3 jelovega lesa, 7500 m3 bukovega lesa (hlodi, drva), 70 m3 lipovega lesa, 400 m3 javorja, 35 m3 gabra, 30 m3 brsta.
Dražbeni pogoji so razvidni v pisarni Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, Trgovski dom.
Dražba bo dne 18. aprila 1939. ob 10. uri dopoldne ob vsakem vremenu, v gostilni nasproti postaje Dobrepolje.
Dobave - licitacije
Orožniška šola dravskega orožniškega polka v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin za menažo šole od 1. maja do 31. avgusta 1939., za: 1. pšenični zdrob I. vrste; 2. pšenično moko Og; 3. sladkor kristalni, debeli; 4. sladkorna moka; 5. makaroni drobni I. vrste; 6. riž
I.	vrste; 7. kava žgana I. vrste; 8. cikorija Franck; 9. kis špiritov 4%; 10. kis vinski 4%; 11. olje domače; 12. koruzni zdrob; 13. ajdova moka, bela; 14. čaj ruski; 15. slive bosanske; 16. ješpren domači; 17. leča; 18. ješpren drobni za juho;
19. žgani ječmenček (sladna kava);
20. fižol prepeličar; 21. polžki (ša-bijoti); 22. krpice za juho; 23. fi-doline I. vrste; 24. milo navadno za pranje; 25. rozine I. vrste; 26. soda; 27. limone; 28. sol; 29. sol fina; 30. sladka paprika; 31. poper. — Cene naj bodo navedene po istem vrstnem redu, kakor so tu navedeni posamezni predmeti. Ker ima tuk. menaža oddelek menaže na Cesti 29. oktobra št. 22, je dolžan dobavitelj tudi tja pošiljati potrebno količino življenjskih potrebščin.
Interesentje naj pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti, kolko-vane s kolkom za 10 dinarjev, tuk. šoli (Pokopališka cesta 19) do 25. aprila 1939.
Sijajna naložba denarja je nakup Dolenjskih Toplic. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Učite se
Davčni svetovalec
Blagajniški bloki
G. Fr. N. v Š. — Izdajam svojim odjemalcem blagajniške bloke, iz katerih je razvidna številka, mera, vrsta blaga in plačani znesek. Nisem si pa na jasnem, če je treba take bloke kol kovati.
Odgovor: Blagajniške bloke, odnosno listke je treba kolkovati, ako vsebujejo podatke, ki so bistveni znaki vsakega računa. Da ima blok bistvene znake računa, mora vsebovati naslednje podatke: a) označbo, kako je terjatev nastala; b) koliko je plačati za dobavo. Samo po sebi je umevno, da mora biti listek namenjen odje-malcu-dolžniku. Pri tem je brez pomena, ako ni na listku ime kupca, ker je račun tudi brez te označbe zavezan računskemu kolku. V računu se more okolnost, kako je terjatev nastala, na različen način označiti. Koliko je plačati, ni treba, da je izrečno navedeno. Zadostuje že, da se iz podatkov, katere navaja listek, more izračunati višina zneska, ki se mora plačati. Zahtevi, da je navedena višina računa, je brez dvoma zadoščeno že, če je znesek naveden v eni sami številki brez specifikacije. Upnik, to je izdajatelj listka, ni treba, da je označen na listku. Po besedilu taksne tarife je treba plačati računski kolek ne le za ra-čone in note, ampak tudi za vsa poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njihovega posla. Pojem listine, ki se izda o terjatvi, je torej tako širok, da se morejo po praksi fin. uprave pod dolžnost plačevanja računskega kolka subsumirati različne listine, tudi take, na katerih besedilo firme, ki je izdala listino (listek), ni navedeno.
- Vendar se nam zdi, da bi se dalo to stališče z uspehom izpodbijali.' Zakonodaja se v povojni' dobi ni bistveno izpremenila, vsaj glede računske takse je ostala načelno neizpremenjena. Po stari avstrijski praksi so pa bili blagajniški bloki zavezani računskemu kolku le, če so vsebovali podalke o prodanem blagu in o oceni, vse pa pod pogojem, da je bila iz listka razvidna firma, ki je listek iz dala. Tudi naša taksna tarifa navaja, da so zavezane računskemu kolku samo listine, ki jih izdajo trgovci in obrtniki, dočim so listine, ki jih izdajajo privatne stranke, oproščene kolkovine, četudi vsebujejo podatke, ki so bistveni znaki računa. Ker ni podana splošna taksna dolžnost za račune in podobne listine, ampak obstoji la dolžnost samo za trgovce in obrtnike, o taksni dolžnosti po hašem mnenju ne more biti govora, če iz računa samega ni razvidno, da ga je izdal trgovec ali obrtnik.
Italija hoče povečati svoj uvoz iz Jugoslavije
>Jug. Kurir« poroča, da so italijanski odločilni krogi le dni razpravljali o zvišanju italijanskega uvoza iz Jugoslavije. Italija bi hotela — po teh informacijah — povečati uvoz iz Jugoslavije za 30 milijonov lir. To bi se zgodilo na ta način,^ da bi se znatno zvišali rezervni krediti za povečanje kontingentov. Ti krediti bi se' uporabili za uvoz onih jugoslovanskih predmetov, ki niso specificirani v listi kontingentov.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. aprila je objavil: Uredbo o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije — Odločbo o razširitvi tarifnega dela kolektivne pogodbe v grafični stroki iz 1. 1935. na vso dravsko banovino — Spremembe v stale/,u državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Dober prodajalec mora znati celo kopo reči ali pa ni dober prodajalec. "Poznati mora predvsem dobro blago, ki ga prodaja. Kajti če blaga res ne pozna, kako ga naj priporoči? Poznati pa mora tudi drugo blago dobro, ker samo v tem primeru more kupca prepričati, da je blago, ki ga ponuja, boljše od blaga, ki ga ponujajo drugod. A niti lo ni zadosti," če je prodajalec podkovan v blago-znanstvu.
Mora bili tudi zgovoren, da zna prikupljivo navesti prednosti blaga. Imeli mora »namazan jezik«, kakor se reče. Imeti jra mora tudi lepe manire, da se tudi z njimi kupcu prikupi. Mora biti poučen o vseh dnevnih vprašanjih, da se more s kupcem razgovarjati.
Da pa bo uspešno prodajal, mora poznati tudi trg, mora biti dober trgovec. Tudi jezike mora znati in še vse polno drugih stvari! In ne navsezadnje mora znati tudi risati.
Dobro more prirediti izložbo prav za prav samo tisti, ki zna risati. Napravi si skico in ta mu hitro pove, če bo imela izložba učinek ali ne. Poleg tega si more, če je risar, tudi sam napraviti razne risbe, ki poživljajo izložbo, ne da bi imel zaradi tega večje stroške. Če sam ne utegne napraviti izložbe, more to prepustiti tudi drugim, če jim je z jasno skico izložbe zadosti jasno razložil, kakšna bodi celotna slika izložbe.
Pa tudi sicer pride v poslovnem življenju znanje risanja vedno prav. Če je n. pr. treba razložiti
Ali naj se takoj navede cena predmeta?
Splošno mnenje je, da ni dobro, če se kupcu hkrati s predložitvijo blaga pove tudi njegova cena, razen seveda, če kupec takoj vpraša po ceni. Navadno pa se prijioroča, da se kupcu najprej blago pokaže
si mora blago ze zaželeti, potem je čas, d« se pove cena.
Če zahteva kupec boljše blago
kupcu kakšno stvar posebno nazorno, se to s par dobro narisanimi črtami doseže najhitreje. Dostikrat se dogodi, da vpraša kupec, kje je ta ali ona hiša v mestu. Nekaj hitro in pravilno potegnjenih črt, in kupec je orientiran.
Seveda ni risanje v vseh strokah enako potrebno. Pri špeceriji se risanje skoraj nič ne potrebuje, toda v trgovini z mešanim blagom — in teh je danes največ — se potrebuje že večkrat prav nujno. Še bolj v manufakturnih in drugih trgovinah.
Posebne važnosti pa je tudi v družabnem življenju, če zna kdo risati. Pri društvih je vedno potreba po dobrih risarjih. Marsikdo se more uveljaviti le s tem, da je dober risar.
Nikakor seveda nočemo reči, da bi bil dober prodajalec in dober trgovec samo tisti, ki zna risali. Nikakor ne! Rečemo le to, da ima vsakdo, ki zna risati, neko prednost pred drugim, ki ne zna risati. V današnjem poslovnem življenju ostre medsebojne tekme pa je vsaka prednost važnal Dostikrat odloči v tej tekmi tudi že majhna prednost. Morda tudi le prednost risanja.
Treba imeti poseben dar za risanje. Kdor ima ta dar, naj ga tudi izkoristi. Noben talent, nobena sposobnost se ne sme zapraviti. Zato učite se risanja, če imate le količkaj daru za risanje in olajšali boste življenje sebi' in drugim!
ali nekaj posebnega, potem mu je treba predložiti blago s srednjo ceno. Potem mu je treba našteti prednosti blaga. Če nato zahteva še boljše blago, mu je treba tudi pokazati najboljše blago, če pa
ceno povedati. Iz tega se vidi, zakaj je treba najprej predložiti srednje blago. Kupec se obvaruje na la način pred prevelikimi pre-
senečenji, ki bi mu vzeli vsako veselje do nakupa.
Kadar kupec kritizira ceno
Če pravi kupec, da je cena previsoka, se je treba vprašati, zakaj lo trdi, kajti res strokovni razlogi najbrže niso odločilni. Verjetno pa je, da so vzroki njegove kritike v naslednjem:
1. Kupec ni v tem srečnem položaju, da bi imel dovolj denarja, da si kupi blago po povedani ceni.
V tem primeru ni pričakovati, da bi se kupec odločil za blago z višjo ceno. Toda tudi malovrednega blaga ne mara kupec. »Šunda« ne kupuje nihče rad. Predložiti mu je zato treba blago, ki ni predrago, a ima še vedno nekaj kvalitete.
2. Kupec misli, da ponujeno blago ni vredno zahtevane cene.
V tem primeru je vse odvisno od zgovornosti in sposobnosti prodajalca. Treba je pač zadostno razložiti prednosti blaga. Tu je zlasti važno, da prodajalec blago res dobro pozna. Kako naj sicer prepriča kupea, da je blago svoje cene res vredno.
3. Zgodi se pa tudi to, da kupce graja ceno, ker hoče priti iz trgovine, ne da bi kaj kupil. V tem primeru je treba v kupcu vzbuditi veselje do nakupa. Priporoča se, da se takšnega kupca vpraša, kakšno blago si sploh želi. Morda je le mogoče vzbuditi v njem voljo za nakup. Dobro pa je tudi, da vpraša prodajalec kupca, kakšno blago si sploh želi. Ni izključeno, da bo potem kupčija vendarle mogoča.
4. Kupec pravi morda, da dobi drugod blage ceneje. Če ni to le
izgovor, da ne bi bilo treba kupcu nič kupiti, je treba kupca vprašati, kakšno je dotično blago, ki ga dobi pri drugem trgovcu ceneje. Zelo priporočljivo je tudi vprašati kupca, če res misli, da je blago pri konkurentu boljše. Ni treba posebne spretnosti, da se prepriča kupec, da za isti denar ni mogoče dobiti drugod boljšega blaga. Seveda pa je treba to prepričujoče povedati.
5. Če se pa izkaže, da bi kupec rad kupil predloženo blago, da pa nima s seboj dovolj denarja, potem je treba takšnemu kupcu če le mogoče ustreči. Olajšati mu je ttidi treba plačilne pogoje. Tudi z odplačili na obroke je treba v tem primeru računati.
(i. Kako prodajalec ne sme reagirati na kritiko odjemalcev. Če ni kUpec zadovoljen s ceno, ne sme reči prodajalec: Seveda lahko dobite tudi cenejše blago, a ne v tej kakovosti. Čeprav je to res, vendar se to ne sme reči, ker to žali kupca. Nasprotno je treba reči, da se more ponuditi kupcu drugo blago, ki je nekaj cenejše, a vseeno dobro.
Če kupcu ni lakoj prvo blago všeč,- ne sme pokazati prodajalec slabe volje. Tudi z besedami ne sme v tem primeru prodajalec skopariti, a tudi ne hvaliti preveč, ker bi se tudi la njegova nenadna zgovornost napačno tolmačila. Vedno naj ostane prodajalec vljuden in postrežljiv ter upošteva naj dejanski položaj.
Italija in Španija sta ustanovili nov kartel živega srebra
V Rimu se vodijo pogajanja za obnovitev mednarodnega kartela za pridobivanje živega srebra. Več ko 80% vse svetovne proizvodnje odpada na Italijo in Španijo, 20% pa na U. S. A., Mehiko, Kitajsko, Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Prejšnji k.irlel Italije in Španije je prenehal funkcionirati pred 3 leti, ko je bilo skoraj vse ozemlje z živim srebrom na ozemlju republikanske Španije.
Cene živega srebra so bile zaradi lega v stalnem dvigu ter so
bile sedanje cene za sod višje za 3% funta ko v oktobru lanskega leta. Pri pogajanjih v Rimu se je zlasti naglašalo, da je nov skok cen za živo srebro povzročil zamenjavo živega srebra z drugimi podjetji.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. aprila 1939
Goveje meso: 1 kg volovskega mesa od din 10—12, kravjega mesa 8—10, vampov 6, pljuč 5, jeter 10, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od din 10—12, jeter 16—18, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od din 15—17, pljuč 8, jeter 10, glave 9, slanine 16, slanine na debelo 15, slanine soljene 18, mašiti 18—19, šunke 20, prekajenega mesa 16—18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 20.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18 hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 175 do 2, kisle smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24 do 28, Čajnega masla 36 do 38, masla 24, bohinjskega sira 24 do 28, trapisovskega sira 16 do 28, pol-i ementalskega sira 30, sirčka 6, eno jajce 0'60.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4‘25, polhe lega kruha 3'85, rženega kruha 3'85, črnega kruha 3’60, mala žemlja 0'50, bela štruca v teži 47 dkg din 2, v teži 94 dkg din 4, polbela štruca v teži 52 dkg din 2, v teži 104 dkg din 4, ržena štruca v teži 52 dkg din 2, v teži 104 dkg din 4, črna štruca v teži 56 dkg din 2, v teži 112 dkg din 4.
' Sadje: 1 kg jabolk din 4 do 8, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 9 do 12, suhih hrušk 7, ena limona 0'75.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64 do 98, čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 19, riža 5‘50 do 12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17 do 31, bučnega olja 13, kisa 3 do 4, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli 2"75, popra 40 do 44, paprike 20, sladke paprike 36, testenin 7 do 10, mila 9 do 12 50, karbida 8'50, sveč 14 do 15, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 25, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3'25, na drobno 3 50, št. 0 na debelo 3'25, na drobno 3‘50, št. 2 na debelo 310, na drobno 3 30, št. 4 na debelo 3, na drobno 3'20, št. 5 na debelo 2 85, na drobno 3, št. 6 na debelo 2 50, na drobno 2'75, ržene enotne moke na debelo 3, na drobno 3'50, pšeničnega zdroba
4, koruznega zdroba 2'25, pšeničnih otrobov na debelo 1'75, na drobno 2, koruzne moke 2'25, ajdove moke
5, kaše 4'50, ješprenja na debelo 4, na drobno 4'50, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice din 190, rži 190, ječmena 190, ovsa 200, prosa 250, koruze 135, fižola 250 do 400, graha 900, leče 800 do 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 36 do 38, črni zabukov-ški 31 do 35, iz Hude jame 34 do 38, rjavi 20 do 22, m3 trdih drv 90 do 100, 100 kg trdih drv žaganih 24 m8 mehkih c: v 70, 100 kg mehkih drv žaganih 22, 1 kolobar mehkih drv 4‘50.
Krma: q sladkega sena din 65 do 70, polsladkega sena 60, kislega sena 55, slame 45, prešana stane 5 din več.
Zelenjava: 1 kg glavnate solate din 10, endivije 6, krožnik regrata 1 do 1 50, motovilca 1 do 1'50, 1 kg radiča 14, poznega zelja 5, kislega zelja 3, ohrovta 6, karfijole 6, kolerabe 3, krožnik špinače 1'50, kg špinače 8, čebule 5, česna 10, krompirja 1'25, kisle repe 1'50, krožnik sivk din 1.
Carinski dohodki v Mariboru
so v preteklem mesecu marcu znašali 9,890.274 dinarjev. Carinarnica je pri izvozu pobrala le 36.691 dinarjev, dočim gre ves ostali znesek na dajatve pri uvezu. Plačani depoziti so znašali 1,331.302 din.
Štev. 4754/39.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 3. maja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 58 tek. met. gumijastega transportnega traka širine 650 mm. Ostali pogoji pri podpisanem rud-nikn.
Državni rudnik v Velenju.
Treba	biti
filozofa
Vsak prodajalec je mogel ugotoviti že naslednje: Če mora kupec kupiti predmet, ki ga nujno potrebuje, da navadno zelo težko denar od sebe. Če pa kupuje luksuzni predmet, plača z mnogo lažjim srcem. Ali konkretno govorjeno: Kadar kupuje kupec čevlje, ki jih nujno potrebuje, se mu zdi vsak znesek, ki ga plača, previsok, če pa kupuje čevlje za smučanje ali ples, tedaj je hitro pripravljen, da plača tudi nekaj več, če misli, da bodo ti čevlji nekaj posebnega. Moremo na kratko reči, da je odločilne važnosti, če kdo kupuje predmet, ki ga neobhodno potrebuje ali če kupuje le luksuzni predmet. To je navsezadnje tudi naravno. Kar mora človek imeti, to ne dela prevelikega veselja. Treba je kupiti, ker pač ne gre drugače. Izdatek je torej v neki meri prisiljen. Prisiljene stvari pa ne razveseljujejo in zato jih nihče ne mara. čisto drugače pa je, če kdo kupuje luksuzno stvar. Ta ni nujna, zato pa napravi tem večje veselje. Za takšno stvar človek tudi rad nekaj žrtvuje, ker ga stvar veseli in zato jo tudi vse drugače ceni.
Prodajalec si mora zato biti na jasnem, če kupuje kupec neobhodno jiotrebno stvar ali pa luksuzni predmet. V prvem primeru bo gledal kupec na to, da je cena čimbolj ugodna. Gledal bo tudi na
to, da bo res dobro služil svojemu namenu. Če bo kupoval čevlje da ostajamo zvesti našemu primeru — bo gledal, da so podplati trdni, da vzdrži čevelj štrapace, mnogo manj važnosti pa bo pola gal na njegovo obliko, če pa kupuje kupec luksuzne čevlje, potem bo gledal predvsein na njih obliko, dočim se na trpežnošt čevljev sploh ne bo oziral.
Prodajalec si mora biti zato takoj na jasnem, v katero skupino mora všteti kupca, ker temu primerno mora tudi ponujati blago. Če bo govoril kupcu, ki kupuje čevlje za vsak dan, o njih lepi obliki, 1)0 slabo prodajal, ker je zanj oblika najmanj važna. Če bo pa kupoval kupec luksuzne čevlje, potem pač ne sme pozabiti pripomniti, da so čevlji, ki jih kupcu ponudi, po zadnji modi, ker na to polaga kupec važnost.
Predmeti, ki so neobhodno potrebni, se prodajajo čisto drugače ko luksuzni predmeti. Na to resnico ne sme prodajalec nikdar pozabiti. Zato mora biti za prodajalca prvo vprašanje, ki si ga postavi, ko začenja streči kupcu, če kupuje ta luksuzni predmet ali pa neobhodno potrebni predmet. Če si na lo vprašanje pravilno odgovori, bo gotovo tudi imel uspeh. Dober prodajalec mora bili tudi malo filozofa.
Praktični
in 00 se vidi, da kupcu blago ugaja, potem se šele pove cena. Kupec
_ __
predobro, potem bo najbrže sam vprašal po ceni. Tedaj je veda prišel trenutek, ko je tri
JVa/vcč/i slovanski pupilarnovarnz zavodi
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Stanje vlog din 425,500.000*— Lastne rezerve nad din 26,000.000*— Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči
MESTKA OBOKA LJUBLJANSKA
Doma in no svetu
Ne dajte se begati zaradi raznih alarmantnih vesti, ki se širijo danes na razne načine med ljudi. Imejte zaupanje v moč našega naroda in v moč Jugoslavije. Tudi ne pozabite, da imajo nekatere tuje sile interes na tem, da razburjajo našo javnost.
Podpredsednik HSS inž. Avgust Košuti e je po svojih posvetovanjih z voditelji združene opozicije obiskal tudi predsednika vlade Dra-gišo Cvetkoviča in imel z njim daljši razgovor. Po tem razgovoru se je ponovno sestal z voditelji združene opozicije. Iz njenih vrst se presoja akcija za sklenitev sporazuma zelo optimistično ter se napovedujejo že za prihodnje dni konkretni sklepi.
Inž. Avgust Košutič se je vrnil v Zagreb ter obširno poročal dr. Mačku o svojih beograjskih razgovorih. Iz njegove okolice zatrjujejo, da je v kratkem času treba pričakovati odločilnih dogodkov, ki bodo pospešili rešitev hrvaškega vprašanja. »Hrvatski dnevnik« dostavlja svojemu poročilu o beograjskih razgovorih inž. Košutiča naslednje: Z ozirom na splošni politični položaj in najnovejše dogodke v Evropi dobivajo beograjski razgovori značaj in pomen zgodovinskih dejstev ter sklepov.
Dr. Laza Markovič je objavil v »Politiki« članek, v katerem razpravlja o sporazumu ter pri tem zlasti poudarja važnost sporazuma, ■ki je bil sklenjen 1. 1937. med združeno opozicijo in dr. Mačkom. »Obzor« komentira članek dr. Markoviča ter pravi, da njegova izvajanja nikakor ne zadostujejo, ker vsebuje navedeni sporazum le splošne načelne smernice, ne pa tudi konkretne podatke, na čem naj sloni sporazum. Danes pa je najvažnejše, da se ve, kakšen bo
sporazum v praksi. »Obzor« pa za-merja dr. Markoviču tudi to, da v svojem članku nič ne omenja Slovencev. To je napačno, ker je naša država država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če se Slovenci ne omenjajo, bi moglo to ustvariti v njih nerazpoloženje proti sporazumu.
Dr. Boža Markovič, nekdianji predsednik Jugosl-ovenske Matice in eden voditeljev bivše Davidovi-čeve demokratske stranke, je objavil v »Napredu« članek o demokraciji in hrvaškem vprašanju. V njem konstatira, da prehaja to vprašanje v svojo zaključno fazo, ker se je za sporazum izjavila združena opozicija, nato še JNS in sedaj tudi JRZ, ki je naglasila hrvaško vprašanje kot najvažnejše državno vprašanje. Ni torej v državi činitelja, ki ne bi priznaval nujnosti, da se hrvaško vprašanje čim prej reši. Zato vse kaže, da je to vprašanje na pragu rešitve. Naj da Bog, da bi tako tudi bilo! S temi besedami zaključuje dr. Markovič svoj članek.
Nemški listi poudarjajo v svojih poročilih, da je preživel predsednik vlade Cvetkovič velikonočne praznike v Nišu, večina ministrov pa tudi izven Beograda, kar dokazuje, da jugoslovanska vlada zelo mirno presoja sedanji politični položaj.
Zdravje Ljube Davidoviča se
boljša.
V novi zgradbi univerze v Pitts-burgu je bila izročena javnosti jugoslovanska dvorana, za katero je darovala tudi ljubljanska občina več predmetov.
Nepremičnine in pravice družbe »La Dalmatienne« ni kupila delniška družba »Jugoslov. Čelik«, temveč naša država, in sicer za 4.15 milijona dolarjev (230 milijonov din) ter bo ta znesek plačala v 11 letih.
Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu vabi vse fotografe-ama-terje, da se udeleže s svojimi fotografijami z Jadrana velike razsta-
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/»d Vsi drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega m rdeCIml srci,
našo najbolfšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Manufaktura veletrgovina
F. Hrehorie
LJUBLJANA
Tprieva cesta 28
Najugodnejši nakup
Vseh vrst VOLNE, za ročna dela in strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd.
Vam nudi v stalno veliki zalogi
tvrdka
KARL PRELOG, Ljubljana
ENGROS : Gosposka ul. 3
ve umetniških fotografij, ki bo v juliju v Splitu.
Druga mednarodna avtomobilska razstava in razstava društva za ceste na beograjskem velesejmu sta bili zaključeni ter sta dosegli lep uspeh.
Mednarodna železniška konferenca se je začela danes v Splitu. Prijavljenih je 36 delegatov, ki bodo zastopali naslednje države: Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarsko, Belgijo, Nizozemsko, Italijo, Poljsko, Švico, Norveško in češkomo-ravski protektorat.
Na velesejmu v Budapešti bo posebna ulica prijateljskih držav. V tej ulici bodo zastopane naslednje države: Nemčija, Italija, Poljska in Jugoslavija.
Albanska kraljica Geraldina je zelo resno obolela in dobila porodno mrzlico. Kralj Zogu je s svojimi sestrami ves čas ob bolniški postelji kraljice. Prav resno se boje, da kraljica bolezni ne bi prestala.
Albanskega konzula v Solunu, ki
je bil znan po svojem italofiistvu, je ustrelil neki iz Albanije pobegli albanski oficir.
Redni zračni promet med Italijo in Albanijo je zopet obnovljen.
Šef slovaške propagande Mach je izjavil, da bo slovaška usvojila niirnberške zakone o državljanih dveh vrst. Državljani z manjšimi pravicami bodo Židje in moralno defektne osebe.
Bolgarsko notranje ministrstvo je razpustilo bolgarsko narodno socialistično stranko »Ratniki«. Prepovedana je bila, ker je začela delovati proti sedanji vladi.
Italijanska vlada je priznala neodvisno slovaško državo ter prista-
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. za«. I
L J U B L JANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjeinalne knjižice, risalne bloke itd.
la na imenovanje dr. Zvrškovca za slovaškega poslanika v Italiji.
Maršal Rydz-Smigly je sklenil, da odide v London posebna poljska vojaška misija, ki se bo dogovorila z zastopniki angleške vojske o skupni obrambi.
V Kairu se bo najbrže sestala v kratkem druga palestinska konferenca, ki bo sklicana s pomočjo Egipta. Angleška vlada bo na tej konferenci na vsak način skušala doseči sporazum z Arabci, kar se ji bo najbrže tudi posrečilo, ker so zadnji dogodki, zlasti pa zasedba muslimanske Albanije, močno vplivali na ves arabski svet.
Francoski veleposlanik v Burgosu maršal Petain se je.nepričakovano vrnil v Pariz ter poročal Daladieru in Bonnetu o svojih pogajanjih v Španiji ter o stališču Španije v morebitnem evropskem konfliktu. Ker so se razširile vesti, da je maršal Petain odstopil, je francoska vlada te vesti demantirala kot neresnične.
Zunanja trgovin
MBBHEBBBBB———BBBNi
Turške železnice so naročile na Poljskem 8000 ton železniških tračnic.
Uprava družbe Pirelli objavlja, da je družba odkupila fabriko pnevmatike v Manresi v Španiji ter dvoje drugih podjetij v Kataloniji. Italijanski kapital se je začel zelo zanimati za investicije v Španiji.
Nemčija je pristala na to, da se morejo izravnati klirinška salda med Nemčijo, Madžarsko in Romunijo. Madžarska ima v Berlinu aktivni saldo v višini 5 milijonov pengov, Romunija pa v Budapešti za 12 milijonov pengov..
Z dekretom braziljske vlade je bila v vsej Braziliji obnovljena svobodna trgovina.
Narodna banka v Braziliji je znova prepovedala izvoz bombaža v Nemčijo.
Zaradi bojkota nemškega blaga v Združenih državah Sev. Amerike je nastala možnost za povečani izvoz iz drugih evropskih držav.
Sejmi
IB. aprila: v Križevcih, okraj Murska Sobota.
17. aprila: v Sv. Lenartu v Slov. gor., Vojniku, Trbegovcih, Kapelah pri Brežicah, Podbukovju v okraju Videm, Ribnici, Vačah pri Litiji, Leskovcu, Radečah pri
EieUtdhtc instalacije-
vseh vrst Vam ievrši ter popravi podjetje
Mihelčič Ivan, Ljubljana
BORŠINIKOV TRG 1. 1ELEFON STEV. 27-04
Dobavila: Svslila. hrnlce. linal iks, grelce, zvonce, električne ključavnice, signalne aparate za kar zahtevajte ponudbe in reference. Elektromotorje, ventilatorje, črpalke za vodo, proizvode tvrdke
„Marel8i“- Milano
Popravila vseh v stroko spadajočih del
Ustanovljeno 1850
Zaloga vaeh vrst stekla, porcelana In keramike. Stavbno In umetno ate* klantvo. Specialna zaloga in okvirjenje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
WoIfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
Zidanem mostu, Grahovem, Dol. Lendavi.
18. aprila: v Ormožu, Ptuju, Metliki, Bušeči vasi* Novem mestu, Dol. Lendavi.
19. aprila: na Vranskem, v Ljubljani.
‘20. aprila: v Št. liju pod Turjakom, Šmihelu-Stopičah, Starem logu, Turnišču.
21. aprila: v Mariboru.
22. aprila: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Jurjevskem dolu, Mot-jiiku.
Sobota 15. aprila. 12.00: Akustičen kaleidoskop (plošče- — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi —
13.20: Plošče — 14.00: Napovedi —• 17.00: Otroška ura: Selma Lager-loff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih — 17.50: Pregled sporeda za prih. teden — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Organizacija našega tujskega prometa (Gojko Pippenbacher) — 19.30: Nac. ura: Zagrebški igralci v Beogradu 1. 1862 — 19.50: Plošče — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vesel živalski krog — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Nedelja 16. aprila, 8.00: Ruski
sekstet — 9.00: Napovedi, poročila
— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15: Verski govor (dr. Fajdiga) — 10.30: Oddelek godbe »Sloga« — 11.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, Robert Primožič, član opern. gledališča in radijski orkester — 13.00:	Napovedi	— 13.20:	Pevski
zbor prosvetnega društva Kranj — 14.00: Plošče po željah — 17.00: Perosi: Vstajenje, oratorij (prenos iz Vatikana). Sodelujejo: Zbor in solisti Sikstdnske kapele ob spre m-ljevanju orkestra El AR. Dirigira avtor L. Perosi — 18.30: Plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Djura Jakšič kot pripovednik — 19.50: Plošče — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.10: Klavirski kčneert ge. Mirce SancirioVe1 — 22.00: Napovedi, poročila -^-22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek 17. aprila. 12.00: Odmevi iz Bolgarske (plošče- — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—e
13.20: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Napovedi — 18.00: O prehladih (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Koroške pesmi (plošče# — 18.40: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Komorni pihalni trio (Sl. Korošec (flavta). Fr. Urbanc (klarinet), G. Loparnik (fagot) — 20.45: Plesna glasba na klavirju (Ch. Kunz) — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Duet harmonik: brata Goloba.
Štev. 4760/39.
Nabava
Državni rudnik Velenje ra: pisuje na dan 3. maja 1939. m posredno pismeno pogodbo za d< bavo 26 kom. parnih ventile sv. 0 15—105 mm in 4 vodne ver tile sv. 0 40—70 mm, vsi za 20 atu Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju.
Obiščite
veliki mednarodni spomladanski sejem vzorcev v Beogradu
od 15. do 24. aprila 1939.
Okrog 1000 razstavljalcev iz tu- in inozemstva % Najhitrejša orientacija v izberi blaga % Razširjenje poslovnih zvez % 50% popust na železnicah in brodovih % Pojasnila: Beograjski sejem, Beograd, Poštni predal 538 # Telefon: štev. 28-526 in 28-802
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi y Ljubljani.
'	'•	iV	■	2