THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA ame anski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ■ ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 184. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 21, 1929. LETNIK XXXIII. PREDLOGA ZA USTANOVITEV MEDNARODNE ARMADE, KAKOR TUDI MEDNARODNE MORNARICE, STA BILA ZAVRNJENA. — DOSTI PRISTAŠEV PA IMA IDEJA ZA UST ANOVITEV MEDNARODNE ZRAČNE ARMADE. Genova, Švica. — Razni so bili že predlogi Lige narodov, kaj naj bi se storilo v slučaju, ako bi katera država nameravala prelomiti mirovno stonje in napasti tujo državo. Razpravljalo se je, da bi se ustanovila mednarodna armada, ki bi varovala svetovni mir, a se je zavrglo kot neprimerno. Enako je tudi propadel predlog za mednarodno mornarico. Zdaj pa so prišli na idejo, ki jo je že pred leti sprožil a-meriški avijator, Col. C. Harmon, namreč, da bi ustanovili mednarodno zračno floto. Sedež te mednarodne zračne armade bi bil v Genovi. Tam bi imela Liga tudi brezzično postajo, ki bi bila neprestano zvezana z vsemi deželami sveta. Zračna armada Lige bi imela pravico pluti nad vsemi državami. V slučaju pa, da bi se kaka država ne uklonila odlokom Lige voljenju pričela mobilizacijo za vojno, bi Liga poslala nad to državo zračno armado, ki bi z bombami razdejala mostove, železnice, tunele in druga transportacijska pota za armado ter s tem onemogočila prevoz njenih čet. Obenem bi pa preskrbela tudi letake, ki bi jih metala prebivalstvu in vojaštvu s pozivom, naj se vzdigne proti vojni, s katero si bo nakopalo sovraštvo vsega sveta. Ideja za ustanovitev te zračne armade je bila na zborovanju z zadovoljstvom sprejeta in jo bodo še natančnejše razmotrivali. -o- NARODNOSTI PREPIRI NA POLJSKEM "VVaršava, Poljska. — Poljski državi so bili po prevratu priklopljeni tudi Ukrajinci, ali, kakor se sami imenujejo, Ruteni. Njih jezik je zelo podoben poljskemu, vendar pa so skrajni nasprotniki Poljakom. Temu so po večini Poljaki sami krivi, kajti na vso moč zatirajo ukrajinski jezik. Dasi je Ukrajincev skupno več, kakor 4 miljone, jim je poljska vlada zaprla nad 2600 šol; največjo ogorčenje pa je nastalo, ko je Zaprla tudi ukrajinsko univerzo v Lvovu in jo izpremenila v poljsko. Poleg tega je splošno uvedla poljščino za učni jezik. Napetost je postala tako sicrajna, da so se pričeli v Lvovu bombni napadi na vladna poslopja ni da so domnevali da bodo Ukrajinci vzprizorili revolucijo. Sumijo, da dobivajo Ukrajinci pomoč od Nemčije, kakor tudi od Sov-jetov. KITAJSKA GROZI S POVRAČILOM Do zdaj je Kitajska uporabljala svoje čete na meji le za samoobrambo proti ruskim napadom. — Ako Rusija ne bo mirovala, bo tudi Kitajska začela z ofenzivo. —o— Harbin. — Ako bo Rusija še nadalje vztrajala v svojem vojnem stanju in napadala Kitajsko, kakor jo je do zdaj, je •Kitajska zagrozila, da ji bo odmerila z enako mero. Do zdaj se je, kakor pravijo poročila, omejila Kitajska samo na samoobrambo. Zavarovala je mejo z močnimi četami in vojnim orožjem, da ji je bilo do zdaj mogoče, odbiti vse ruske napade. Ravnala se je, po Izjavi generala Lituan Hao, povsem po točkah Kelloggove-ga pakta, katerega pa je Rusija že neštetokrat kršila. Ako pa sovjeti ne bodo mirovali, bo pa tudi Kitajska prešla v o-fenzivo, in kakor upa general, ji bo celi svet dal prav. Odločno da bo zgrabila in končala to "vojno", ki je brez potrebe zahtevala že toliko človeških žrtev. Potom nAnškega poslaništva je Kitajska poslala sovjetski vladi ostro protestno noto, ker so sovjeti zaprli mnogo Kitajcev, ki so se nahajali v Rusiji, in kateri niso komunisti ali pa pripadniki kake ruske obrtne zveze. STAVBA MODERNE UMETNOSTI. V Tusla, Okla., so metodisti zgradili novo svojo cerkev, ki je znamenita vsled tega, ker so na njej uporabljene vse moderne gradbene umetnosti. — Krasna stavba stane milijon in pol dolarjev. V stolpu so prirejene prostori za pisarne. —r -" ' HpM|H mM ' ........... V; 1 : I <" i i- - * I I 1 t "k ■ 1 ' T J- M^mt I ' - i > a. > t *........z* ' t: - ^ ^ 1U, Z AMERIŠKIH BREZIJ Be naznanja veselp. novica, da so prvi naši novinci srečno dovršili leto poskušnje in bodo naredili neslovesne obljube dne 24. sept." po sv. maši ob 8. uri. ^Isti dan bo. tudi sprejem kandidatpv v red sv. Frančiška. P. Benigen Snoj, O. F. M,, £rovincijalni komisar. TURČIJA SE VSESTRANSKO MODERNIZIRA Angora, Turčija. — Odkar je prišla v Turčiji v veljavo nova ustava, ki je prirejena popolnoma po evropskem vzorcu, sprejema stalno nove običaje in navade. Med drugim je odpravila harem, in sme imeti vsak Turek samo po eno žena. Ženskam ni treba več hoditi pokritim po obrazu, ampak uživajo moškim enake pravice, in imajo enako z njimi tudi dostop dO višje izobrazbe. Tudi šolstvo so u-redili po vzorcu države Švice. Vsi otroci so šoloobvezni. Pri tem je pa edina težkoča, ker primanjkuje učnih moči, kar je posledica tega, ker so imeli prej Turki zelo malo prilike za izobrazbo. Vendar pa se tudi v tem razmere stalno izboljšujejo. -o- VARUJTE SE PONAREJENE. GA DENARJA Washington, D. C. — Kakor je bilo poročano na Federal Reserve Bank je v cirkulaciji ponaredba novega 5 dolarskega bankovca. Baje je ponaredba zelo slaba in jo je lahko spoznati. Bankovec je krajši za pribl. eno osminko palca od pravega, barva na njem je slaba. Številko serije nosi 1928A, pregledna črka H, prva stran št. 6, zadnja št. 145. OGORČENJE NAD FRANCOS-KIMIČETAM1 Angleški vojaki, ki so bili najbolj priljubljeni, so najprej zapustili Porenje. — Oholo obnašanje Francozov, podobno nekdanjemu nemškemu. Koblenz, Nemčija. — Da nemško prebivalstvo Porenja ni rado gledalo tujih čet na svoji zemlji, je umevno. Posebno pisano pa gleda francoske vojake, kajti med Nemci in Francozi že od nekdaj ni obstojalo posebno prijateljstvo. Nemalo se je zato razveselilo porensko prebivalstvo, ko je slišalo o odloku haa-ške reparacijske konference, da se mora Porenje začeti iz-praznjevati. Angleške čete, ki so bile še najbolj priljubljene, so se odloku že odzvale in'odšle; enako belgijske. Francoskim se pa kar nič ne mudi. Nasprotno. Vzprizorili so blizu mesta Spaa bojne vaje in od jutra do večera so bobnali topovi po mirni pokrajini. Domače prebivalstvo, kakor tudi letovišč ar j i, katerih je mnogo po tej pokrajini, so bili seveda nad vse ogorčeni nad tem početjem, in še celo v času, ko bi morale čete pripravljati se na odhod. Tudi drugače so sfe baje Francozi obnašali zelo brezobzirno, kakor bi med obema državama obstojalo se vojno stanje. — Kolo časa se vrti; Nemci naj le pomislijo, kako so se njih čete obnašale v krajih, ki so jih imele med vojno zasedene, in se ne bodo mogli več pritoževati nad drugimi. POBIJANJE BOLEZNI "HAY FEVER" Chicago, 111. — Lansko leto je bilo po prizadevanju zdravstvenega komisarja, Dr. Kege-la, izdan zakon, da se mora ves plevel na praznih lotah v mestu požeti, ker semena nekega plevela povzročujejo bolezen "Hay fever". Zaradi kršitve tega zakona sta bila kaz>-novana dva lastnika hiš, vsak s $5.00, trinajst drugih še čaka na sodbo. SLAVNOSTNI SPREJEM DR. ECKENERJA Povratek Dr. Eckenerja iz A-merike. — Desettisočera množica navdušeno vzklikala komandantu zrakoplova, ki je poletel okoli sveta. Hamburg, Nečmjia. — Pohod dr. Eckenerja, komandanta zrakoplova "Graf Zeppelin", v to mesto je bil podoben zmagoslavnemu povratku zmagovalca, ki se vrača iz dobljene bitke. Na desettisoče ljudstva se je zbralo Ob poti, kjer je vozil njegov avto, in pred msetno hišo, kjer je izstopil, ga je z glušečim Hura pozdravljala množica. Bil je nato gost mestnega senata, in pri banketu ga je župan pozdravil med drugim z besedami: "S svojim poletom ste svet napravili manjši, in upamo, da ste s tem1 ljudi napravili večje. Naj bi smatral svet uspehe Zeppelinove kot novo pot za vzdržavanje miru." Dr. Eckener se je povfnil fz Amerike z ladjo "New York". V Ameriki je vodil razne dogovore z večjimi zrakopl. kom-panijami. Kakor se je izrazil, bodo pričeli v kratkem graditi v Friedrichshafnu še en zrakoplov, podoben "Zeppelinu". -o-- PARNIK PREKOSIL SAM SVOJ REKORD Pariz, Francija. — Največje število potnikov, kar jih je še kdaj vozil kak parnik, se je vkrcalo v Cherbourg na parnik Leviathan, ki vozi v New York. Po pristaniškem poročilu se namreč nahaja na njem 1822 potnikov. S tem je ta parnik samega sebe prekosil, ko je na svojem zadnjem potovanju vozil 1818 potnikov. PRIPRAVE ZA BODOČO MEDNARODNO BANKO Pariz, Francija. — Odbor za ustanovitev mednarodne banke, ki je odobrena na nedavni haaški reparacijski konferenci in ki bo urejevala plačevanje nemških reparacij, bo imel svojo prvo sejo 3. oktobra v Wiesbaden, Nemčija. KR1ŽEMJVETA — Kingston, Ang. Zap. Indija. — Velik strah prevzema prebivalstvo otoka St. Vincent vsled vedno silnejšega bruhanja ognjenika Mont Pelee. Znaki namreč kažejo, da mu bo sledil tudi ognjenik Sou-friere, ki je v 1. 1902 uničil daleč na okoli vse nasade in zahteval 2000 človeških žrtev. — Berlin, Nemčija. — Predsednik Hindenburg, katerega poletne počitnice so bile prekinjene vsled smrti njegove sestre, se je zdaj podal za dva tedna v Brandenburg, kjer se bo zabaval z lovom. — Simla, Indija. — V tukajšnji skupščini je bil stavljen predlog,..da bi se najnižja ženitna starost za deklice prestavila z dosedanjega 14 leta na 12 leto. Predlog pa je propadel. Večina mohamedanskih članov skupščine se glasovanja ni udeležila. — Pariz, Francija. — Že dva dni pogrešajo aeroplan, ki ima svoj redni polet čez puščavo Mčpokko. Na njem sta se nahajala dva pilota in štirje potniki. Boje se, da se je v puščavi ponesrečil. Na iskanje so se podali francoski in španski vojaški aeroplani. — Danville, 111. — Dva lekarnarja sta bila obsojena, ker sta prodajala alkoholne pijače brez zdravniškega recepta. Eden izmed njih je dobil 3 mesece zapora in $200 kazni, drugi pa 30 dni in $105 kazni. — Halifax, N. S. — Poroča se, da je pretekli petek streljala obrežna suhaška patrulja na parnik Shawnee, ki je last neke kanadske družbe. Ker za to niso imeli pravice, parnik je bil oddaljen 26 milj od new-yorškega obrežja, namerava kapitan vložiti pritožbo pri vladi. — Washington, D. C. — Lindbergh in njegova soproga sta se na svojem poletu v Južno Ameriko ustavila v tem mestu za kratko dobo. Nadaljnji polet se bo vršil preko Mehike. t. Iz Jugoslavije, ZOPET SE GOVORI O UMORU NA DOBRAVI. — SLOVEN-SKI PILOT SE PONESREČIL V ZEMUNU. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. — DRUGE RAZNOTERE VESTI ŠIROM DOMOVINE. MRAVLJE OGROŽAJO SODNO HIŠO Los Angeles, Calif. — Male, bele mravlje, imenovane termiti, ki so zadnja leta napravile na miljone škode v tem mestu, so se zdaj spravile na sodno palačo. Poslopje, katero te mravlje napadejo, je zapisano smrti. S svojimi ostrimi čeljusti namreč zgrizejo vse, kar je lesenega. Vedno se pojavijo skupno v velikanskih množinah. Poizkušajo jih uničiti, a do zdaj še brez uspeha. -o-- AEROPLANI BODO POBIRALI POŠTO MED POLETOM Kansas City, Mo. — Iznaj-den je nov pripomoček, ki ga nameravajo v kratkem spraviti v praktično uporabo. Z njega pomočjo bodo poštni aeroplani lahko kar med letanjem' pobirali pošto in jim ne bo treba pristati. S tem se bo zelo pospešila hitrost odprave pisem. -o- Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o* glasil Skrivnosten umor na Dobravi? Dobrava, 30. avgusta. Komaj smo malo pozabili na u-boj na Vrhovcih, kjer je nekaj brdskih fantov razmesarilo Antona Babnika, tukajšnjega občana, že stopa v ospredje nov zagoneten slučaj. Pogreša se namreč že od Velikega šmarna Janez Vrho-vec (Bojtov Janez) s Šujice št. 5, ki je star oki-og 47 let, je črnih las, in kakor vse kaže — ni imel s seboj niti suknjiča. Ko le ni bilo Janeza od nikoder, so postajali sosedje čimbolj glasni in spraševali po njem. Zato je nastala potreba, da zvedo o tem tudi orožniki. Ti sedaj marljivo zasledujejo in iščejo, kje bi dobili Janeza, živega ali mrtvega. Močno je osumljenih nekaj oseb; dve so orožniki že odpeljali 29. t. m. v Ljubljano k preiskovalnemu sodniku. Ljudstvo splošno so-gaša v tem, da Janeza ne bo nič več nazaj k Bojtu in da je bil izvršen umor, ki ga bo razkril čas in temeljita preiskava. Pa tudi bujna fantazija je prišla tu do svojega elementa. Nekdo iz sosedne vasi je slišal, tisto noč, kako je bobnela rakev, drugi je videl, da je šel Janez ta in ta dan čez travnike, da je kosil otavo — zopet drugi, da leži Janez mrtev v neki kotlini Gradašči-ce . . . Ljudi je objela groza — in ženske na Šujici, ko se le malo zvečeri, se ne upajo nič več izpod strehe . . . Kako se bo stvar razvijala, bomo poročali. -o- Slovenski pilot se ponesrečil. Belgrad, 3. sept. Danei zjutraj ob 7 se je pripetila na letališču "Beograd" v Zemu-nu težka letalska nesreča, pri kateri se je smrtno ponesreči! kapetan bojnega broda 2. razreda Anton Ostanek iz Zelene jame pri Ljubljani. Poletel je z letalom tipa "Spad" Po mnenju strokovnjakov je moral izgubiti zavest, nakar je treščil z letalom na tla, pri čemer se je letalo popolnoma razbilo, letalec pa je ostal pri priči mrtev. -o- Z zarjavelimi vilami je zabodel delavec Pavel Berlot svojega prijatelja JežOvega Tineta v levo prsno stran tako, da je moral Tine v bolniško posteljo. Pavel pa v litijski zapor. Pavel je sedel v večji družbi v gostilni Robavs v Šmartnem. Ljubič je dal na mizo za pol litra vina 7 Din, ki so pa kar naenkrat izginili z mize. Ko je natakarica hotela denar vzeti, ga ni bilo več. Ljubič je še enkrat plačal, sum pa je padel na Pavleta. Pričeli so se prič-kati, nakar je gostilničarka vse fante postavila pred gostilniška vrata. Tam so se pričeli pretepava ti. Pavel je skočil a sosedov hlev po vile in Tine jih je skupil, da so morali po zdravnika v Litijo, orožniki pa so spravili Pavleta v luknjo. -o- Čudna nesreča v Mostah. Med četrto in peto uro popoldan se je 2. sept. v Mostah pripetila težka in nenavadna nesreča. Na dvorišču hiše št. 19 v Predovičevi ulici je sedela 77-letna zasebnica Uršula Burger. Naenkrat se utrga v drugem nadstropju kos zidu in pade na starico. Burgerjevi je zid zlomil desno nogo ter jo resno poškodoval na glavi in rokah. Reševalni avto jo je preljal v bolnišnico. -o- V Šibeniku je grozdje po 1 dinar kilogram. Tako poročajo hrvatski listi. Cena je zaradi tega tako nizka, ker je letina izredno dobra ter je grozdja obilo na razpolago. Letošnja' trgatev grozdja v šibeniškem okraju bo po poročilih tako po kvaliteti kakor po kvantiteti boljša od lanske. Pojavilo se je pa pomanjkanje sodov, ker imajo vinogradniki še mnogo vina od lanske zaloge. — V Chicagi ga te dni plačujejo škatljo po $1.40 in več. Škatlja tehta od 25 do 28 funtov. To je 12 do 13 kilogramov. V Jugoslaviji bi plačali od 12 do 13 dinarjev za tako škatljo. kar pride okrog 25c ameriškega denarja. Škoda da ni Šibenik kje ob Michi-ganskem jezeru — kaj? -o- Vlom v Stari Loki. V noči od petka na soboto 31. avgusta je bilo vlomljeno v hišo gostilničarja in trgovca Ivana Berganta v Stari Loki. Vlomilci so prišli v shrambo skozi kletno okno, klet in veže. Odnesli so 500 "zeta" in 100 "vardar" cigaret, 100 jajc, več zabele in suhega mesa. Ber-gant trpi 1500 dinarjev škode. -o- Smrtna nesreča. V četrtek 28. avgusta se je v Brežicah smrtno ponesrečil 18-letni Franc Strgar, sin posestnika iz Zverinjaka, pri nakladanju hlodov na postaji. Pri premikanju vagonov je prišel po neprevidnosti med odbijače, ki so mu zdrobili prsni koš. Radi težkih notranjih poškodb je kmalu umrl. -o- Najden obešenec. Dne 29. avgusta proti večeru sta dva šoferja za mrtvašnico pokopališča v Svečini sede igrala na tamburice. Ko sta se ozrla na, za njima stoječe drevo, sta zapazila obešenca. Ko sta to prijavila občini in orožnikom, so ugotovili, da je obešenec identičen z blizu 60 let starim posestnikom Ivanom Maholom iz Zg. Kungote. -o- Umrli so v celjski bolnici: dne 30. avgusta 1929 Sebonj-šek Marija, stara 58 let, delavka iz PetrovČ; istega dne 62-letni rudar Huš Jože iz Me-gojnice pri Grižah. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 21. septembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izbaja vsak dan razun nedelj, pon-teljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina i £a celo leto Za pol leta _$5.00 __2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: U celo leto_____$6 00 Za pol leta_________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year_____ For half a year __$5.00 _____ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year ____________________ 3.00 POZOR. — številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. _ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.__ Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ._ J. M. Trunk: Rusko-kitajski prepir Vse kaže, da se bo rusko-kitajski prepir radrzasačenja Vzhodne železnice v Mandžuriji izgubil, kakor se izgubi voda, ki priteče na peščena tla. Meritorično se ne moremo spuščati v prepir sam, ker je zelo težko reči in dognati, na kateri strani bi bila pravica. Bržkone ne bo nobene pravice niti na ruski niti na kitajski strani, ker Rusija je prišla do kontrole te železnice po imperialističnih načelih, Kitajska pa je pri zasa-čenju nastopila pot komunističnih načel, in nobeno teh načel ne more se sklicevati na kako pravico iz moralnega stališča. Prepir je zanimiv bolj iz zgodovinsko-političnega stališča, ker nam prikazuje, kakšne sile so pri delu bolj skrivno za prepirom. Ko je imela sedanja Rusija veliko besedo pri Kitajcih, jim je šepetala na uho, da ni treba imeti nobenih pomislekov, ko gre za konfiskacijo tujega imetja. Kitajci so dobro razumeli in so tako postopali, ko je šlo za tuja posestva ob Yantze-Kiangu. Boljševiki so se tedaj zadovoljno smehljali. Ampak Kitajci niso pri tem ostali in se vrgli po istem načelu zdaj na Vzhodno železnico. Tu je pa bila prizadeta Rusija, ki je prej kazala pot in šuntala. Nakrat . pa je bil ogenj v strehi in Moskva je vzrojila. "Pravda", glasilo ruske vlade, ne more ovreči načela, zato pa dolži Kitajce, da so "kitajski banditi" že dolgo imeli svoje oči uprte na Vzhodno železnico in "so se zatekli k tipično britskim načelom nasilstva". Razlog je sicer piškav, zofističen, a bržkone je Pravda zadela, ko meni, da "je povsod videti mednarodne imperialistične morske pse in njih social-demokratične lakaje". Dobesedno piše Pravda: "Za Chiang-Kai-šekovimi banditi se vidi ista roka, katera se je opazila pred dvema letoma za banditi Chang-Tso-Lina, ki so napadli poslaništvo v Pekingu. In ta roka ne bo nehala proti nam delovati na vzhodu in zapadu, v Mandžuriji in na Poljskem, v Perziji in Afganistanu, in v vseh delih sveta, kjer se nas more udariti. Imperialist v Nankingu so hudo udarili svoj lastni narod, ko so nas prisilili, da smo prekinili diplomatične in ekonomske zveze s Kitajsko. Iznova so izdali Kitajsko in jo spravili v oblast mednarodnih imperialistov, ki davijo kitajski narod. Ne glede na ekonomske izgube, katere bo Kitajska utrpela, ko je ruska meja zaprta, koliko lažje bo zdaj, ko je Kitajska izgubila rusko prijateljstvo, da se jo spravi v kremplje imperialističnih psov in se Kitajska podjarmi." Nekaj resniee bo na tem, samo zelo malo — doslednosti. V sovjetski Rusiji so se delali silno ogorčene. Velikanske demonstracije so se uprizarjale, in Pravda je priobčevala cele kolone rezolucij, ki zahtevajo, "da se kaznujejo vsi napadalci proletarske Rusije", ogorčeno se govori o "britskih, kitajskih in drugih imperialističnih svinjah", in opozarja se na krike "dol z MacDonaldi, Briandi in Chiang-Kai-Šeki" in "živijo svetovna revolucija'*. Dalje pravi Pravda: "Banditje, ki so zasegli železnico, niso pomislili, da se igrajo z ognjem. Niso premislili, kakšno ogorčenost bodo izzvali med ruskimi proletarskimi masami." Baje je bilo zelo težko zabraniti vojno pri takem patriotičnem ogorčenju. Stvar pa zadobi malo drugačno lice, ako se pogleda, kako pišejo o zadevi listi, ki v inozemstvu zastopajo antiboljše-viško stališče. "Vozdroženje" n. pr. v Parizu imenuje ogor- čenje v Moskvi "škripanje z zobmi, ki ima namen, da zakrije popolno vojaškta nezmožnost sovjetske Rusije". Med drugim piše: "Ali morejo boljševiki napovedati vojno? Težko. Dejstvo je, da je militarično Rusija zdaj brez moči. Vlada v Nankingu to dobro ume. Ve, na kakšne težave je Rusija zadela 1. 1904 v Mandžuriji, in ve, da bi bile težave za sovjetsko Rusijo — pri slabih ekonomskih razmerah — še večje, kakor so bile za caristično vlado. Še več. Sovjeti stojijo pred drugo nevarnostjo. Ako pošljejo armade v Sibirijo, lahko izbruhne dolgo zadržana nezadovoljnost s sovjetskim režimom — in to bi se zgodilo v slučaju kakega neuspeha — in rdeče armade bi bile odrezane od svojih baz. Bojazen ruskih nemirov je bila izražena tudi v noti Karakhana na kitajsko vlado, kjer se je omenilo bele garde, ki hočejo vdreti v Sibirijo. Tako so vse možnosti proti kaki vojni. Ako se zaplete sovjetska vlada v vojno, bi to pomenilo, da si podpiše sama lastno smrtno obsodbo." Prav enako piše tudi S. V. Vostrotin v berlinskem Rulu. Ta mož je izvedenec v vzhodnih zadevah. Dosedanji potek prepira dokazuje, da Kitajci ostanejo v posesti železnice, ker sovjetska Rusija sicer škriplje z zobmi, ugrizniti pa ne more, ko je vsa vojaška moč le na papirju. Demonstrira se, piše se o banditih in svinjah, in pri tem bo ostalo, ker je Rusija sama v oblasti zelo malo ruskih elementov. Potek utegne to potrditi. . je Mihelich kot predsednik posebnega preiskovalnega odseka oblatil njegov značaj, ker je rekel, da njegova telesna pohabi j enost izhaja iz nemoralne bolezni, ne pa iz poškodb, ki jih je dobil pri izvrševanju službe. Kot znano, je Oehme tisti možak, ki je nastopil kot glavna priča proti bivšemu councilmanu Flemin-gu, češ, da je izsilil od njega odkupnino, nakar je izposlo-val zanj odškodnino pri mestni vladid. — No, Mihelich si radi te tožbe menda ne bo delal sivih las! V soboto in nedeljo 15. septembra se je vršila poročna slavnost Mr. Anton Lauriča v Grdinovi dvorani. Mr. Laurič je poročil Miss Dorothy Phillips. Prišlo je mnogo prijateljev od blizu in daleč. Največ jih je' bilo iz Pennsylvanije. Teta štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Rud. Škerlj na 15621 Holmes Ave. in je pustila v spomin krepkega fantka, prvorojenca. Dobil je ime Evgen. Iskrene čestitke! KAJ TEM SHEBOYGANCA-NOM VSE NA MISEL PRIDE? Sheboygan, Wis. Zadnji piknik t. 1. v Zeleni dolini! V nedeljo, 22. septembra, priredimo znova piknik za pokritje stroškov vodovoda na slovenskem pokopališču ir parku. Na zadnjem pikniku je znašal čisti dobiček $500.00. Upamo, da bomo imeli isti u-speh v nedeljo, ker so Sheboy-gančani upravičeno zelo ponosni na to Zeleno dolino. Zabava bo izvrstna. Baseball bodo igrali fantje in dekleta.'Pijača bo mokra, mrzla in topla. Pečene klobasice, kakor jih samo v Sheboyganu znamo narediti, in pečenka od svinjetine. Race in petelinčki se bodo po kolesih vozili in srečnemu za srajco skočili. Naš Turški grad ne prodaja več dolgčasa. Po vzgledu u-stanovitelja R. Turka si je izvolil boljšo polovico in je porodil kakor v starem testamentu in po principu "Abraham je rodil Izaka itd." tri nove "štante". Po zaslugi D. Babiča je bil materijal darovan od raznih kompanij in delo zastonj od Mr. Wm. Miller in C. Kovačič Co. Imena vseh darovateljev (priobčimo prihodnjič. Kakor izgleda, bo Turški grad še rodil. A. Hlaban nam bo sezidal peč, kakor zna samo hrvaški licitar, da bomo prihodnje leto v tej peči pekli celega janjca ali prašiča. — Druga kompanija nam bo to zimo zgradila moderno cesarsko kamrico. Tako lepo, da jo tudi Kurja vas ne premore. Ce fjo šlo vse tako naprej, zna še naš župnik sezidati lepo kapelico in Finžgarjevo gostilno. Imeli bomo svoje Bre- ■ zje v lepi Zeleni dolini. I Ste vabljeni vsi na ta pik-[ nik! Cerkveni odbor. *-o- TO IN ONO IZ CLEVELANDA Cleveland, O. Izgubili smo zopet enega pi-jonirja. Pred nekako 40 leti je prišel Frank Žnidaršič v Ameriko iz Hinjske fare. Naselil se je v Clevelandu in od teh 40 let jih je 30 prebil v tovarni American Steel & Wire Co. Vzgojil je tri sinove, John, Frank in Joe, izmed katerih sta Frank in Joe tukaj, John pa živi v Ambridge, Pa. Frank Žnidaršič je bil eden izmed tistih lepih tihih značajev, ki se s svojim mirnim pa veselim obnašanjem priljubijo kjerkoli. Vsa leta je bil dober in marljiv faran, najprvo sv. Vida, potem pa sv. Lovrenca. Naj mu bo Bog za vsa dobra dela milost-ljiv, da bo užival zaslužen počitek in srečo na veke. Sorodnikom naše iskreno sožalje! V četrtek zjutraj, 12. sept. je umrl v bolnišnici Louis Bučar, star 38 let. Doma je bil iz vasi Dobrava pri sv. Križu na Notranjskem. V Ameriki je bival 17 let. Udeležil se je svetovne vojne. Ranjki je bil član dr. W. O. W. ter društva U boj št. 53 S.N.P.J. Tu zapušča žalujočo soprogo, dva otroka in brata Franka, ki ima trgovino na Holmes Ave. V starem kraju zapušča starše, brata in sestro. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 20100 Nauman Ave. v cerkev sv. Kristine pod vodstvom A.F. Svetek Co. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naš.e iskreno sožalje! Tožbo za $50.000 je vložil proti našemu councilmanu, John L. Mihelichu, bivši mestni detektiv Oehme, ki pravi, da MIRAMARE Miramare, grad avstrijskega nadvojvode Maksimiljana, čegar tragična usoda je prizadela tudi znatno število Slovencev in Hrvatov, je veljal preje kot ena najbolj romantičnih točk sveta. Tudi danes še napravlja s svojimi zobča-stimi, kakor alabaster belimi nadzidki, dvigajoč se iz sinjega zaliva, obkroženega s temnimi cipresami — čaroben vtis. To pa ne s svojo arhitektonsko obliko, saj je njegov stavbenik brez vsake lastne fantazije postavil na skalno steno v Tržaškem zalivu enostavno kopijo angleškega gradu Windsor-castle. Toda s svojo okolico vred izvaja ta igračka na gledalca vendarle pretresljiv čas, to pa zaradi tragičnih senc, ki kakor koprena leže nad njegovimi belimi zidovi. Miramare — ime, ki so si ga mogli izmisliti samo romantiki romantične dobe — predstavlja kraljevski sen, ki je bil kmalu dosanjan. Komaj dograjen in s knežjim sijajem — ki pa vedno spominja na gledišče in kulise — opremljen, je grozljivo kmalu postal mrtvaški spomenik svojemu zgra-ditelju. In sedaj že dolga desetletja leže na njem po njegovih prostorih sence osamelosti, brezsmotrnosti in otožnosti. Z dragocenostmi, ki so povečini redkosti, je dal Maksimiljan natrpati te sobe, dvorane, spalnice in predsobe. Toda kljub vsemu sijaju in kljub prečud-no lepemu razgledu po morju, ki se fantastično sinje blesti skozi vsa okna, veje po vseh teh prostorih smrtno žalosten čut hladnosti, izumetničenega razkošja, lepote brez duše. Nerazumljivo je, kako so mogli Habsburžani po tragični smrti prvega grajskega gospoda še prebivati v tem mrtvaškem muzeju, v tem gradiču, ki se zdi kakor začaran grad iz minolih dob. Maščeval se je še nad vsakim izmed njih: nad Francem Ferdinandom, ki se je od tu odpeljal v Sarajevo, kakor tudi nad Karlom, ki je preživel v Miramaru najlepša poletja svoje otroške dobe, u-mrl pa je na Madeiri. : . Danes je postal Miramare, ki ga stražijo italijanski ka-stelani, tudi uradno muzej, kar je dejansko bil v tistem tre-1 notku, ko je lahka ladjica odpeljala Maksimilijana na "No-varo", ki je čakala nanj na odprtem morju. Ta avstrijska vojna ladja je ponesla nadvojvodo v njegovo mehikansko pustolovstvo in ona je pripeljala nazaj njegovo od puškinih krogelj preluknjano truplo. Ko hodimo danes po teh prostorih ki jih italijanski uslužbenci krase vsak dan s svežimi cvetlicami, in si ogledujemo redke dobre in številne slabe slike, ki predstavljajo same postaje sijajne cesarske pravljice s tragičnim koncem, čutimo na vsakem koraku, kako, zelo je postala Avstrija romantičnega nadvojvode in njegov Queretaro — samo še zgodovina. Davno izsanjana in samo tu še žalostno, pošastno živeče sanje. Čudovito idilična je grajska luka, v kateri se zrcalijo pisana rjbiška jadra. To je mir. Morje se blišči v svoji nepopisni sinjini v majceni lučici. Ribiči suše svoje mreže, v kopališču in po obalnih čereh pa vrvi veselo življenje. Na najvišji skali se dviga gradič iznad črnih cipres. Ob vhodu v park dobimo za pet lir vstopnico, s katero smemo v grad. Sluga nosi na pla-vem našivu italijansko kraljevo krono in strogo pazi na to, da nihče nespoštljivo oblečen ne prestopi praga. Kdor v teh vročih dneh pusti suknjič doma, ga sluga neizprosno zavrne ; iz zadrege si je moči pomagati na ta način, da si pri bližjem gostilničarju izposodimo suknjič. V terasah dvigajoči se park je poln rož in glicinij; lovor, oljke in palme pa je letošnja zima neusmiljeno opustošila. Samo orjaške stare ciprese se z večno živo mračnostjo dvigajo v nebo. -o- UGODNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE MED CHICAGO IN NEW YORKOM Chicago, 111. — Med obema največjima mestoma v Zed. državah, Chicago in New Yor-kom, bodo, počenši 29. sep';. vozili vlaki podobno, kakor vozijo iz mesta v predmestja, namreč skoraj vsako uro. Kakor javlja žel. družba Pennsylvania Railroad, bo upelja-nih 12 brzovlakov na tej progi. Namesto dosedanjega enega 20 urnega vlaka jih bo vozilo 6, in poleg teh pa šest vlakov z voznim časom 20 ur i.i 50 min. V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate? Mim Ali ste se že odzvali? — Tako v j oka j očem tonu vprašujejo v Klepetalcu. Pravijo, da do konca tedna je cilj socijev zbrati 50 tisoč dolarjev. — Ljudje pa pravijo, enkrat so nas potegnili z milijonskim fondom — a nečejo nikada više ... To najbolje ve tudi tisti Tone, ki po Chicagi kljuke pritiska in klepetalca vsiljuje .. . To pa bo zanj! ■— Klepe-talčev Francelj se je zagledal v Jutrove ženitbene oglase. Kar poskakoval je na stolcu, ki jih je čital. Baje se ga je lotila nova živahnost in sicer hujša od one, o kateri je nekoč Zvonko zvončkal . . . Koritarstvo. — Ta bolezen je med lawndalskimi sociji vseh baž dobro poznana. Eden drugega odrivajo in pri tem se poslužujejo vseh mogočih žargonov pri medsebojnem ljubimkovanju. Pokojni Jože je bil vsem hudo v napotje že nekaj let. V javnosti se to ni čulo, pač pa šepetalo med Francelj ni, Andrejčki in Ivan* čki. Klepetalec je začel te dni prinašati na plan notranje maslo, ki pokazuje lawndalske socije v pravi luči. Celo podkupovati so hoteli eden drugega, Pri Klepetalcu tega ne delajo, da bi bili sami boljši od onih, pač pa je njih trma taka, da želijo skočiti sami v vodo, samo da še druge potegnejo v njo . . . Lepa tovaršija! * * * Brezplačen oglas. — Iščejo se, ki bi bili sposobni aranžirati akcijo za kak fond. Narodu je dolgčas po vseh akcijah, zlasti še po akciji miljonskega fonda in akciji zavetišča. Ker se je pri teh akcijah tako lepo gospodarilo, je narod dobil veliko zaupanje do voditeljev o-menjenih akcij. Saj je kapital obeh omenjenih akcij lepo o-brestonosno naložen. . . . Pojasnila o tem dajejo brezplačno na Cortlandtu in pri sodru-gih na 26-ti. Iz otroškega sveta. Anica: "Mama, iz česa pa so ljudje?" Mama: "Iz kosti, kože, mesa." Anica: "Povej, kje pa dobi Bog toliko mesa?" * $ * Izjava skopuha. V nekej občini na deželi pobirali so prostovoljne doneske za gradbo novega ozidja pri farnem pokopališču. Bogat skopuh Stis-kavec je odslovil nabiralca s sledečimi besedami: "Saj ne potrebujemo ozidja pri pokopališču. Cemu pa? Kdor je že enkrat notri, ne more več ven-kaj, kdor je pa zunaj, si ne želi priti notri. Jaz ne dam nič za ozidje.' KAKO SE "BRIGVO" UBIJA. Narodni običaji v slovenskem Korotanu, ali kako se koroški Slovenci zavedajo svoje narodnosti. (Konec.) Po dokončani pobožnosti se pa vsak uri, da bo dobil kolikor mogoče lep kraj na trgu, da bo mogel čim natančneje slediti prireditvi "ubivanja brigve". Da pa bo vsak vedel, kaj je brigva, hočem jo čisto natančno popisati in istotako tudi zgodovino te navade pristaviti. Brigva je lesen sod, ki je izdelan iz slabih deščic in ima lesene obroče; velik je kakih 50 cm v premeru in isto tako tudi visok; v sredi ima izdelano luknjo, da 3e ga natakne na primerno visok drog, tako, da ga mimo jahajoči fantje z Trail, B. C., Can. železnimi kolci lahko bijejo. To izvira iz časov, ko ao Turki svojčas grozili slovenskim pokrajinam in je opusto-ševali; v to svrho so se možje urili na iskrih konjih ubijati to brigvo tako, da so potem v resnici tem lažje sprejeli tisti čas turške hajduke ter jih končno do cela potolkli. Zato so pa ta običaj ohranili v spomin in se ga vprizarja le pri bolj imenitnih slovesih. Medtem, ko se ljudstvo tam nastaja, so določeni jahači v lepih narodnih oblekah z lepimi iskrimi konji vsak na svojem.mestu. Po številu jih jc šest, največ pa deset; vsak sedi prav junaško na svojem ko- nju, kateri je-ogrnjen z lahko odejo, nimajo pa sedla, samo priprosto sede gor; v desni roki drži vsak svoj železni kol, ki je pol metra dolg in je na koncu malo debelejši, z levo roko pa drži konja za vajeti. Tako zasučejo konje v polkrog, da gledajo z glavami skupaj, in ker so večinoma izbrani dobri pevci, jo končno zapojejo; ko pesem skončajo, zasvirajo godci koračnico in jahači se spustijo v gotovih presledkih v najhujšem diru na kakih 70 m oddaljeno brigvo ter vsak ji zada kolikor mogoče močan udarec, pofem pa jahajo počasi zopet nazaj na prejšnje mesto, kjer jib ljudstvo z velikim, gromečim aplavzom pozdravlja in hvali: "ali so dobro napravili". Mnogokrat se, kakemu tudi posme-hujejo, če ee mu kaj skazi. Nato zapojejo in v spremstvu godbe se zaženejo v diru [zopet na brigvo, katera je imnogokrat žp v. drobnih koscih, če pa ne, tedaj jo morajo jahati še tretjokrat. Ko je brigva zdrobljena, prinesejo" dekleta venec, kateri je namenjen tistemu fantu, kateri jc zdrobil s svojim udarpom brigvo. Ena najbolj uglednih deklet vzame venec v roko ter se postavi z njim k drogu ter draži mimo jahajoče fante, ki si ga hočejo natakniti na svoj [železni kol. Ker se je pa izkazalo, kateri je junak, zato mora sedaj jahati dotični v o-spredju. Zato vlada med zbrano množico največja napetost, ker se gre za dragoceni venec, katerega so dekleta kupile. Fantje se to in zadnjo pot malo dalje pomudijo s petjem, na kar se spusti zmagovalec v dir ter natakne lepi venec na svoj železni kol in se z veselim vriskanjem kar zgubi pred drugimi, ki mu sledijo, da bi ga do- hiteli, ker če bi ga kateri prehitel, je on primoran plačati en sodček vina, kar se pa le težko pripeti. Po nekaj času se vrnejo počasi prav junaško vsak na svojem konju, ko jih vse navdušeno pozdravlja, ter odskočijo s konjev in jih pošljejo po zanesljivih ljudeh domov. Tem se pa pridružijo ostali fantje od konte. Godci zasedejo klopi pod lipo, fantje pa začnejo iste pesmi kot opoldan. Mlajši fantje, kateri gredo prvikrat pod lipo, imajo nalogo, da pripeljejo vsakemu, kar jih je pod lipo, njegovo dekle, katero mu vsak pove. To se vrši m1, ta način, da gre z dvelitersko, s šopki okrašeno steklenico, po dotično dekle, ji da steklenico in jo pripelje v krog fantov ter ji predstavi njenega plesalca; ona nato pije iz steklenice, jo poda njenemu plesalcu, potem se pa umakne ne- kaj korakov v stran, kjer se ji vse druge pridružijo, ki imajo napraviti vse isto kot ona. Dokler se fantom dovaja dekleta, so oni zaposleni s petjem, ki se samo preneha, ko godci isto zasvirajo. Ko pa imajo vsi svoje plesalke, tedaj zapojejo koračnico in se spustijo z dekleti v ples, ki je pa deloma le kratek, ker se med tem zopet zapoje. Končno pa godba zasvi-ra še par dolgih komadov ii. vsi se vrte pod lipo, da je veselje. Ko dokončajo ples, se vrnejo s petjem do druge gostilne, kjer je tudi godba; tam jili gostilničar isto lepo pozdravi in jih povabi na svojo plesno dvorano. Tako je ta ceremonija pri kraju. Vodja fantov zaključi račun in vsak mu ima plačati svoj del. Ker je pa naval tujih tako velik, se fantje bolj umaknejo, da imajo sedaj tujci tudi priliko se malo veseliti žegna, ker njim je na razpolago cela noč, pondeljek do torka zjutraj; nekateri celo še cel torek se zabavajo pri najboljšem razpoloženju. Zato se pa vsede vsak v kako zatišje, ker si v družbi svoje izvoljenke Lesi svojo žejo z okusnim vinom. Fu pa tam pa zadoni lepa, dobro izučena pesem, kakor n. pr. "Domovina, mili kraj" in več sličnih; vmes se zapoje tudi kaka nemška, ker tej množici je treba tudi ustreči, ker velik del jih je iz bližnjega trga Šniehov (Her-magor), ki so pa samo Nemc*i. T.ako so se ohranile te lepe zgodovinske narodne šege do dandanes, le žal, da take prireditve vprizarjajo sedaj tudi na nemških krajih, to pač le za to, ker "ne vedo, da so to le pristni slovenski zgodovinski običaji, ker drugače bi oni tega ne vpeljavah, pač pa pre-(Dalje na 3. strani.) Sobota, 21. septembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 OD DIVJAKA DO VSEUČILl-ŠKEGA PROFESORJA RAZNOTEROSTI. Bata Kindai Amgoza Ibn Lobragola ali mr. Pavel Emanuel, po rodu divji črnec, po poklicu vseučiliški profesor, prej na Škotskem, sedaj v A-meriki, pripoveduje o svojem življenju: "V Ondoškem pragozdu južno od Timbuktu leži majhna naselbina docela golih črncev, ki še nikoli niso videli belega človeka. Pač pa so slišali o "belcih". Ali res žive taki ljudje? Ali pa so morda živeli kdaj v davnini in potem izumrli? To me je malega, nagega devetletnega črnca neizrečeno zanimalo. Zakaj nisem poslušal svoje ljube črne mame, ki me je tako svarila in me skušala pregovoriti, naj se odre-čem svoji goreči želji, da bi našel kje "belega moža!" Toda ne samo ema-ema, marveč tudi izkušeni vaški možje so se zvečer ob ognju svareče pogovarjali o belem možu; dečki smo tiho sedeli po kotih koče (gorje, če bi se bil kateri oglasil, ne da bi ga vprašali) ! in groza nam je spreletala mozeg: Beli ljudje se plazijo po goščavah kakor strahovi vselej, kadar se napoveduje dež in po njem; nihče ne ve, od kod prihajajo. Ako zadenejo na črnca, ga surovega požro; žro le dvakrat na leto in imajo ogromen gobec, ki ga lahko povečajo, kolikor hočejo. Beli« mož ima samo eno oko sredi čela in samo eno nogo; prsti so razraščeni v pahljačo, ki jo leže uporabljajo kot solnčnik. — Posebno izbrano nismo govorili pri nas- doma o belcih . . . "Vse te grozne povesti pa niso zalegle. Bilo nas je 14 malih, docela golih zamorč-kov ki nas je neka noč zvabila iz domače vasi na pot, da bi našli "belega moža." Šli smo in šli in doživeli v brežk-raj-nem pragozdu vsa mogoča pustolovstva in strahote. Zašli smo, napadale so nas divje zveri, a najbolj nas je preganjal strah: beli mož. Ponoči smo spali zviti v klopčič, k;.-kor opice v mrežah plezalk na visokih drevesih; hranili smo se z bananami, palminim sokom in drugimi sadeži. Drug drugemu smo izsesavali kri, če je katerega pičila kača, in ši z zobmi iztrgali ranjeno mesto. Kakor blazni smo kričali v grozi: "Beli mož! Beli mož!" Skopali smo si jamo, zlezli vanjo in si cele dni nismo upali, iz nje — iz strahu pred belim možem. "Tako smo blodili in begali mesece in mesece. Tedaj pa zaslišimo nekega dne bučanje in zamolklo bobnenje. Morje! Konec sveta! "Polagoma smo se navadili na morje, o katerem preje nikoli nismo nič slišali; prišli smo bliže in videli, kako črni ljudje skačejo v trebuh velike ribe, ki jih ne ugrizne, ker jo "zagovarjajo" s petjem. Riba ne^e ljudi k nečemu velikemu, ki leži tam zunaj na gladini; nanj splezajo črni ljudje. Ono veliko neznano izgine potem naenkrat za cele tedne, potem se pa nekega dne vedno zopet prikaže. Nas 14 zarnorč-kov se je najprej skrivalo v gošči; sčasoma pa smo postajali predrzni. Na obali smo našli veliko mrtvo ribo, skočili vanjo in po večdnevnih poizkusih smo slednjič prišli do onega velikega; po vrveh smo splezali gori . . . srca so nam drhtela, v glavi je šumelo . . . tu, tu je — beli mož! Sami beli možje! "Kakšno razočaranje! Kje je veliki gobec in pahljača na nogi? "Skoraj tako lepi so, kakor mi," smo se menili med seboj zamorčki; "če bi jim le ne visela okolu života tista čudna koža!" Sicer pa nismo mogli niti trenotek postati, marveč smo neprestano poskakovali, ker so nas gladka lesena tla silno zgačkala. "Na krovu se za nas ni nihče zmenil, saj so bili navajeni, da so otroci domačinov prihajali na krov in tamkaj skakali do odhoda ladje. Nenadoma pa se je ono veliko streslo in dalo od sebe pretresljiv glas. V divji grozi je planilo 13 za-mockov, ki še nikoli niso slišali o ladjah, o znakih za odhod ali celo o morskih volkovih — in se vrglo čez krov v zaliv Zlate obale. Z bliskovito naglico so hlastnila žrela morskih pošasti in voda se je pordečila . . . "Ostal sem sam od štirinajstih. Zbežal sem nizdol »v prostor za stroje, se zvil v klopčič, gledal in strmel od groze in začudenja. Ko sem zopet prišel k. sebi, sem začel vrešče kričati in klicati svoje tovariše: "Keftala! Colouoomi! E-kuš-e-ka!" Nobenega odgovora. Velika stvar se vrti in ziblje; postane mi slabo in zgrudim se na tla. "Prišli so mornarji in me opazili; nekaj so mi govorili in se me hoteli dotakniti. V divji grozi sem planil nanje, j:h praskal, grizel, tepel. Vrgli so me v kabino in zaprli vrata. Tod in tam se je odprla špranja, jaz pa sem se ~v samoobrambi vedno zopet zakadil proti ljudem. Porinili so mi v kabino krožnik z jedjo. Izpr-va se mu nisem upal približati; toda dišalo je dobro, slednjič sem pokusil in bilo je o-kusno. Snedel sem — snedel bi bil trikrat, petkrat toliko. "Postajalo je hladno in vedno hladneje. Prestajal sem strašne bolečine od mraza. Vrgli so mi "kožo" belega moža, kaj bi z njo? Opazil sem, da je 'prijetno zdeti na njej. Potem so prišli beli možje, me zgrabili in me hoteli vtakniti v hlače. Kričal sem, besnel, pra-skal, grizel.— in pustili so me. V blaznih bolečinah sem ležal na tleh in si pel, tiho ihteč črnske uspavanke. Polagoma sem postajal kroč-kejši, pogledoval sem skozi špranjo pri vratih, a vedno zopet zbežal v kot, če so se o-glasili koraki. Slednjič se je velika stvar ustavila. Skozi špranjo sem opazil zemljo, splezal z ladje in začel teči, teči, nag kakor sem bil, po cestah Glasgowa. Kamenje me je zgačkalo . . . bilo je tako mraz . . . Ljudje so zijali in se smejali, Potem pa mi je prišel nasproti prijazen mož, me vzel s seboj v svojo hišo in me vzgojil. To je bilo 1. 1896." Za to "dobroto" pa Ibn Lobragola "belemu možu" ni hvaležen, marveč zaključuje svoje pripovedovanje s pekočo tožbo: "O, da bi bil raje tedaj v pragozdu umrl, da bi me bili raje izročili sovražnim čarovnikom, nego tej mrzli, oblastni civilizaciji belega moža!" -o-- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" V NAJEM stanovanje, svetlo in zračno, 4 sobe, kopalnica, na novo preslikano; nizka najemnina. Vprašajte najemnika na 2. nadstropju na 1903 W. 23rd Street, Chicago.—Tel. Graccland 0962. (288o) ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in r.ajbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: MEXIQUE, 9. oktobra (11. dop.) FRANCE, II. okt. (6. zveč.), 22. nov. (10. zveč.) ILE DE FRANCE, 18. okt. (7. zv.), 27. sept. (4.pop.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Skoek JOne 213 N. Michigan i Avenue, Chicago, 111. OSTANKI KRALJA JANA. Leta 1310. je vzel 14-letni sin cesarja Henrika VII. Jan češko princezinjo Eliško, in se je s tem za deželo pričela nova, luksenburška doba. Trajala je dobro stoletje in obvarovala kraljestvo razpada po u-sodnem koncu domače Pšemi-slove dinastije. Na Francoskem odgojeni kralj Jan je vselej vzdrževal ozke stike s papeževim dvorom (avignon-sko prognanstvo). Tudi na Češkem so izpodrinili pod njim romanski kulturni vplivi dosedanje, v narodnem oziru toliko nevarne nemške. Kralj Jan. srednjeveški neumorni vitez, je bil dober diplomat; pridobi! je svojemu sinu, Karlu VI., cesarsko rimsko krono, Karel, "oče domovine," kakor so mu pravili hvaležni Čehi, je otvo-ril za Prago zlato dobo. A tudi njegov oče bi bil dober kralj če se ne bi naveličal breziz-glednega spora z oholimi u-pornimi češkimi velikaši. Brez denarja, s peščico vojakov, se je vse življenje vojskoval od Francije do Ogrske in od Balkana do Adrije, premagal Habsburgovce, se trikrat udeležil litevske križarske vojske in osvojil bogato Lombardijo. Tudi njegova junaška smrt je še vedno najslavnejši spomin češke zgodovine. L. 1346., že nad 50 let star in popolnoma oslepel, se je udeležil' bitke pri Cresiju in francosko dedščino. Angleži so premagali od dolge poti utrujene Francoze in begunci so klicali tudi kralju Janu, naj reši svoje življenje. Stal je s svojo četo v zadnji vrsti in se še ni udeležil boja. A slepi kralj je ponosno odvrnil: "Bog ne daj, da bi utekel češki kralj z bojnega polja! Tega pač nikoli ne bo storil!" Privezati je dal svojega konja med konja dveh vitezov in junaško posegel v izgubljeno bitko. Umrl je z neštevilnimi meči in sulicami prehoden v največji gneči s petdesetorico čeških vitezov po tem, ko so odpeljali oprode na njegovo po- velje že ranjenega prestolonaslednika Karla, dasi se je ta še tako upiral. Pogumnega kralja so pokopali na nekem gradu v sedanji Saarski deželi. Pred kratkim je naprosila češkoslovaška vlada lastnika gradu, naj dovoli prenesti o-stanka v Prago. Dobila je dovoljenje, a luksenburška vlada je vložila protest. Smatra viteškega kralja za Luksenburža-na in je zahtevala, naj ostanejo njegove kosti na dosedanjem kraju ali pa se prenesejo v Luksenburg. Češkoslovaška vlada ni hotela popustiti. Zdaj sta se obrnili obe državi na Nemčijo, da bi kot posredovalec rešila njun spor, in sta se že naprej zavezali sprejeti sklep nemške vlade. -o- ZDRAVNIK OBSOJEN NA SMRT. Pred porotnim sodiščem v Bonnu je bil 18. m.m. obsojen na smrt zdravnik dr. Richter. Dr. Richter je imel ljubavno razmerje s precej starejšo poročeno žensko - gospo Merten-sovo. Ko je došlo do škandala, je dr. Richter na sodni razpravi po krivem prisegel, da od-nošaji med njima in Mertenso-vo niso bili intimni. Ko je mož Mertensove umrl, bi se je bil dr. Richter, ker ga je silila, naj jo poroči, rad rešil, a ona ga ni izpustila. Dr. Richter jo je slednjič pri zdravniški preiskavi-črevesa zastrupil s 'stro-fantinom,' strupom, ki ga uporabljajo črnci Centralne Afrike za zastrupljenje pšic, v Evropi ga pa v zadnji dobi u-porabljajo zdravniki za ojače-nje delovanja srca. Ker strup ne deluje potom prebavil, marveč neposredno v krvi in ima razen tega lastnost, da ne pušča za seboj nobene sledi, se ga je poslužil zdravnik v nadi, da umor ne pride na dan. Mertensova je pa opazila, kako si je zdravnik pred preiskavo stresel na oprstnik bel prašek in ob preiskavi je začutila pekoče bolečine in takoj sumila, da jo je dr. Rich- ter zastrupil. V obupnem boju se mu je iztrgala iz rok in hitela v bolnico, dr. Richter pa za njo. V bolnici je Mertensova vila roke in kričala, da je zastrupljena,; toda dr. Richter je zdravnikom pošepetal, da je ženska histerična, nakar so jo oddali na psihiatrični oddelek. Tam so jo našli čez pol ure že mrtvo. — Dr. Richter je ves čas tajil, da bi bil Mertensovo zastrupil in rekel, da se je Mertensova k večjemu sama zastrupila, samo zato, da bi bila vrgla krivdo nanj in ga uničila. Toda dognali so, da je bil dr. Richter v lekarni zahteval strofantin čisto izrečeno v trdi obliki in ga potem uporabil na docela nepravilen način. Vse izjave izvedencev so se glasile proti dr. Richterju. Profesor Fuehrer je naravnost izjavil, da je treba bolnike zavarovati proti zdrav nikom in da se strofantin ne sme prodajati drugače nego že pripravljen kot raztopina. Sodišče je dr. Richterja obsodilo na smrt, zaradi svoječas-ne krive prisege pa na dve leti ječe. Razsodba je na obtoženca, ki se je ves čas zagovarjal z največjo hladnostjo in bil očividno prepričan, da bo oproščen, delovala uničujoče. PECI ZA PECENEC-WAFFLE $|TAKOJ POZABLJENI OTOKI. Na severu velikega otoka. Borneo v Tihem oceanu leži otočje Turtel z 220 prebivalci. Prvotno je spadalo k velikemu otočju Filipinov, ki je bilo pod špansko nadoblastjo. Ko je pa v pariškem miru Španija odstopila Filipine A-! meriki, so na te otoke diplo-matje popolnoma pozabili. ; Kasneje so otoke priznali A-j meriki. Sedaj je pa nastopila > Anglija in trdi, da ima vsled nekih prejšnjih pogodb s Spa-' nijo popolno pravico do tega pozabljenega otočja. -o- l ITALIJA IN JUGOSLOVANSKA TRGOVINA. V prvem polletju tega leta je Italija kupila v Jugoslaviji za 890 milijonov dinarjev blaga, prodala v Jugoslavijo pa za 421 milijonov dinarjev. Glede jugoslovanskega izvoza zavzema Italija prvo mesto z 30 odstotki, glede uvoza pa četrto z 11.5 odstot. IZ DOMOVINE. Iz Trbovelj. Umrli so: Brodnik Uršula, gostilničarka, 74 let; Kramer Aleksander, rudar v pokoju, 84 let; Medvešek Alojzij, delavec, 22 let; Sekili Anton, sin rudarja, 1 in pol let; Baum-kirehner Leopold, sin delavca, 2 leti; Ranzinger Matilda, žena rudarja, 33 let; Bokalj Da-niela, hči rudarja, 5 let; Hrib-šek Ana, delavka, 62 let. -o- Umrli so v Ljubljani v času od 24. do 28. t. m.: Ana Rozman, mestna uboga, 74 let, Japljeva ulica 2; Marko Matija Gorup, paznik v pokoju, 78 let, Vilharjeva cesta 3; Ra-sto Ahlin, trgovski družabnik 19 let, Celovška 56. — V bob nišnici so v istem času umrli: Rozalija Baš, vdova rudarja, 41 let, Kodeljevo 269; Avgust Rovšek, sin šoferja, Brdo pri Viču; Jožefa Medvešček, žena sluge, 51 let, Senovo 77; Boris Marušič, sin ličarskega pomočnika, 1 in pol leta, Viž-marje 49; Ivana Mav, žena posestnika, 43 let, Lukovica; Andrej Pipa, kovaški pomočnik, 77 let, Koseze 13. -o- Poplava porušila most pri Tuzlj. Strašno neurje, ki je razsajalo v torek 27. avg. v Bosni in Hercegovini, je povzročilo ogromno škodo tudi v Tuzli in okolici. Zgodnji jutranji vlak ki je vozil iz Doboja v Tuzlo, je le slučajno ušel strašni nesreči. Cim je namreč krenil preko mosta pri Petrovem se-lu, se je most zrušil s silnim treskom. Veliko škodo je utrpela tudi postaja Bukinje, kjer je poplava odnesla za 300.000 dinarjev raznega materijala. Na progi Doboj-Maglaj je voda odplovila cel breg. Človeških žrtev neurje k sreči ni zahtevalo. KAKO SE "BRIGVO" UBIJA. (Nadaljevanje z 2. strani.) zirali! Tako se praznuje dan sv. Mihaela pri nas na Brdu. Žali-bog se ne morem udeležiti, da-siravno vem, da me bodo pogrešali, posebno mamica iu oče se bodo jokali, ker njili najmlajši, "cartelček", že drugo leto več ne praznuje žeg-nanja. Zato si pač smem le vgj v mislih predstavljati, kako j^ to vse lepo bilo . . . Kaka čuvstva navdajajo do-tičnega, ki je bil svojčas navzoč sodelovalec pri takih prireditvah, to si vsak citate! j lahko sam predstavlja, ker ima vsak dosti snovi ob pogl"-du na svojo preteklost. Noče i se pa pregloboko domisliti i i vse dobro, ker drugače bi čutil v tej samoti preveč nesrečnega. Zato rajši končam ter pozdravljam vse čitatelje A. S., posebno pa člane kanadske-slovenskega kluba. Bog Vas živi! Vedenov Francelj. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! Bersted Waffle skupina, $10.95 (na levi) Okusna skupina, za postrežbo z zlato rujavimi pečenci, izredno ccna ta mesec Samo $1 takoj. $16.75 UNIVERSAL PEČICA, samo $12.95 "" (na (losni) Lepa zunanjost; garantirana, zanesljiva. Dober kup za $12.95. Same $1 takoj. LEO MLADIC ICE CREAM PARLOR 1941 W. 22nd St., Chicago Tel.: Canal 4446. Smodke, cigaretc, {obak in raznovrstne slaščice. Gostom so na razpolago domači prigrizki in druga okrepčava. Vsem se priporočam v naklonjenost! Aretirani Jugoslovani v Trstu. Pariz, 30. avgusta. Nocojšnji "Temps" objavlja vest, da so italijanske oblasti v Trstu aretirale večje število Jugoslovanov. Te aretacije opravičujejo italijanske oblasti s spijo-nažo. PEČ NA PRODAJ. Peč za trdi premog, dobre ohranjena, se proda po nizki ceni. Vprašajte na: 3205 So. Avers Ave., Chicago. (2889) FARMA NA PRODAJ Za $3,800.00 lahko kupite farmo, obstoječo iz 80 akruv zemlje, ležečo ob W. S. ces"! i št. 10, katera bo tlakovana s cementom prihodnje leto. Ni farmi je lepa hiša, hlev in vodnjak z dobro pitno vodo. 35 akrov je zorane zemlje, na o-stalih 45 akrih so pašniki i\ drevje. Poleg farme je j ako velik in lep golf park; zdaj pa tudi gradijo nasip, da bodo napravili veliko jezero. Ob jezeru bodo zgradili dosti malih hiš za poletne izletnike. Ta Farma bo jako pripravna v poletnem času za prodajo okrep-čilnih pijač in za serviranje izletnikom s pečenimi piščeti, kar donaša velik dobiček. Truk za odvažanje mleka pride vsak dan. Farma je blizu šole in 6 milj oddaljena od Neils-ville, glavnega mesta Clark County. Na prodaj je za nizko ceno, ker potrebujejo denar za izboljšanje parka. Kogar veseli kupiti to lepo ležečo in rodovitno farmo, naj takoj piše na spodajšnji naslov, in pove čas, kdaj si jo pride ogledat. Naslov Ignac Cesnik, Willart?, Wis., Clark County. (2886) KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street , vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. FEDELKO Posebnost $7.95 (na lovi) Čislana, ker se liitrct segreje. Zanesljiva, lepa zunanjost. Izredna vrednost. Samo $1 takoj. Zr. vso nakupe na obroke sfl prlštrjujo mali prenosni utroaki. WEitiTH KIHW^ LECTBIC »HOPS 7.", »Wcat Acjaraa. Street — Pokličite ItANdolpIi UM, loknhu' 832. 4!iG:: Broadway 303.- W. Mndison St. 852 W. 63n' St. 2618 Milwaukee Ave. 4831 S. Anhland Ave. ,1160 S. State Gt. 2050 1: 02nd St. 11116 S. Michigan Ave, IZDAJAJO SE FEDERALNI KUPONI. 21. oktobra 1 »20. bo. .kakor voste, ulektriAn«-iiirnica *U>ro petdeset 1st. Te zlata obletnica iznn.idbe Thomas a. l&lisona bo slavila po v som »vetu kot. "ZLATI JUBILEJ LUC1". Mr. Edison s::n> bo čaistr.i kosi pri obedu, ki ira bo priredij Henry Ford in bo iz Imnketne dvorane trovoril ameriškemu narodu po radio, ki bodi/ ■/,veznju no ceii državi. ChicaKo «e pripravlja na veliko proslavo tonu do-Kodkr., kateri bo prisostvovalo na stotisoče ljudstva. Podrobnosti lokalne proslave S., bodo objavljale od'eatia do'času. ko'bodo v teku. Postreiha, ki' vam jo daje CornmonwcklMi Edison (>>. bi no l>ilu mouoda breg velikih iznajdb Mr. EdiHona. Ako tii onrlusite v oni izmed de veterih Edisonovih Električnih prodajaln,, lahko brezplačno dobilo zanimiv in podučen članek, ki je bil tiskan v New York Herald 21. dec. 1370, ki objavlja Edisonovo iznajdbo električne luči. z vsemi podrobni imi in slikami. Dobite tudi historično kujižico, ki opisuje Edisonovo delavno življenje. ^L1879.......1929 ig :v Golden Jubilee ZADNJI PIKNIK V LETOŠNJEM LETU se bo vršil v nedeljo, 22. septembra '29 na Keglovem vrtu v Willow Springs, 111. PRIREDI LASTNIK SAM. Prigrizek brezplačno. — Izvrstna postrežba v vsakem oziru. PRVOVRSTNA GODBA ZA PLESALCE. Povabljeni ste vsi Slovenci iz Chicage, Jolicta in okolice, da se še zadnjikrat letos razveselite v prosti naravi. Dobrodošli. ANTON KEGL. NEPRERAVO pogostokrat povzročite s svojo lastna brezskrbnostjo. Jeste prehitro, preveč in mnogo takih obedov, ki Vam ne prijajo. Zato uživaite TRINERJEVO GRENKO VINO redno pol ure pred vsakim obedon. Očistilo bo vaše drobovje in vam povrnilo zdrav apetit. Prijetno ga e uživati. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 16303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 ROJAKOM ki se jim ne dopade, kjer ž. ve in se nameravajo selit priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd, RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Telephone: Hanover 308. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za n»-ročila za premog — drva in previ žanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar, 2018 W. Zl«t Place, Chicago, HI Stran I AMERIKANSK1 SLOVENEC Sobota, 21. septembra 1929, fpjiaiiMii ■ItlUHiniH^BSIljliHIJlHHillliliHirMilBilNriBtJillHiitlltMlillHHBjltjlSB liifFHitlJiiHiNiilKIMIMBtf iiiSIIMjfUiaBlllliiHIItljHIEil iiiiiiainiiniaiiiaiaiiiiHiiSHiiiiaiii UlBdBK SIR H. RIDER HAGGARD: j * 'A* * m KLEOPATRA 1 tA? m Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. ! I^iiiiiM Olimp, kakšno moč ima ljubosumnost, tista majhna zagvozda, ki ima vseeno moč, da razčesne drevo kraljestva, tisti tajni meč, ki lahko reže kraljem usodo! Ona ni mogla prenašati — utaji, Karmion, ako moreš, zakaj sedaj mi je jasno vse! — da bi človek, katerega je ljubila, postal moj mož — mož mene, katero je on ljubil! Zavoljo tega mi je odgovarjala z večjo spretnostjo in duhovitostjo, kakor mi je mogoče povedati, in mi dokazovala, da ne smem na noben način tega storiti, ampak odpotovati k Antoniju. Za to najlepša hvala tebi, Karmion, sedaj pač lahko rečem, ko je vsega konec. Njene besede so me res prevzele zoper Harmakisa in podala ?em se k Antoniju. In vsled ljubosumnosti one zale Karmion in ljubezni človeka, s katero sem se igrala kakor z liro, se je bilo vse to zgodilo. Zavoljo tega je Antonij propadel in umrl in zavoljo tega moram tudi jaz nocoj umreti! Oj. Karmion! Karmion! Za mnoge reči boš morala dajati odgovor, zakaj ti si izpremenila zgodovino sveta! A vendar ne želim niti v tem trenutku, da bi bilo drugače!" Umolknila je za nekaj časa in si zakrila obraz z rokami; in ko sem se obrnil sem videl na licih dvornice Karmion debele solze. "Kaj pa je s tem Harmakisom?" sem vprašal, "kje pa je sedaj, kraljica?" "Kje je? V Amentiju, kajpada — kjer se morebiti pomirja z Izido. V Tarzu sem videla Artonija in ga vzljubila, in od tistega trenutka mi je bil Egipčan zoprn in sem prisegla, da ga končam; kajti zavržen ljubimec mora biti mrtev. Ker je bil ljubosumen, mi je rekel nekaj besedi Drav slabega pomena, in to celo pri tisti gostiji z biseri; zavoljo tega sem ga hotela še tisto noč dati umoriti, preden pa se je dejanje izvršilo, je izginil." "Kam pa je odšel ?" "Tega pa ne vem. Bren, ki je bil poveljnik moje telesne straže in se je lani odpeljal na sever v svojo domovino, je prisegal, da ga je videl, kako je vzplaval proti nebu. Ampak v tem pogledu nisem verjela Brenu, ker se mi dozdeva, da je rad imel tistega Harmakisa. Resnica pa je, da je utonil na morju blizu Cinra; morebiti nam more Karmion povedati, kako je bilo." "Jaz ti ne morem ničesar povedati, kraljica : Harmakis se je izgubil." "In prav je, da se je, Karmion. zakaj bil je človek, s katerim ni bilo, da bi se igral — vendar sem ga poboljšala, jaz trdim! No, bil mi je orodje za moje namene, vendar ga ni-een ljubila in še celo sedaj imam strah pred njim. Bilo mi je namreč, da sem v naihujšem bo^u pri Akciju slišala njegov glas, ki me je polival, da naj bežim. Hvala bogovom, se ie izgubil, kakor praviš, in ga ni mogoče najti." Jaz sem mirno poslušal to govorjenje, pri ton po sem napel svoje moči in sem s pomočjo svoje umetnosti vrgel samo svojega duha na duha Kleopatre, tako da je čutila navzoč-r.ont izgubljenega Harmakisa. "Oj, kaj pa je to?" je rekla. "Pri Serapisu ! Strah me obhaja! Dozdeva se mi, da čutim Hfrmakisa tukaj! Spomin nanj me obdaja kakor povodenj, dasi je že deset Idt tega. kar je mrtev! OJ, ob taki uri je to nekaj groznega!" "Oj, kraljica,' sem ji odgovoril, "ako je mrtev ,potem j6 lahko vsepovsod in baš ob takem času — ob času tvoje smrti — je kaj lahko, da se ti približa njegov duh, da pozdravi ob odhodu tvojega." "Ne govori tako, Olimp. Nočem več videti Harmakisa. Račun med nama je prevelik, na drugem svetu pa si bova morebiti bolj enaka glede tega. Oj, groza mineva! Samo moji slabi živci so to povzročili. Veste, zgodba o tem bedaku je pomagala, da smo lahko prebili to najtežjo vseh naših ur, uro, ki se konča s smrtjo. Zapoj mi, Karmion, zapoj; tvoj glas je jako prijeten in rada bi zazibala svojo dušo v spanje. Spomin na tistega Harmakisa me je čudno prevzel! Zapoj mi torej poslednjo pesem ki jo bom slišala iz tvojih sladkih ust, poslednjo izmed toliko pesmi!" "Prežalostna je ura, da bi pela, kraljica!" je rekla Karmion, vendar je vzela harfo in zapela z mehkim tihim glasom. Njeni zvonki glasovi so utihnili; pesem je bila tako prijetna in žalostna, da je Iras začela jokati in da so se svitle solze prikazale v viharnih očeh Kleopatre. Samo jaz nisem jokal; meni so se bile solze posušile. "Otožna je bila tvoja pesem, Karmion," je rekla kraljica. Ampak prežalostna je ta ura za petje, kakor si prav rekla, in ta žalostna pesem je prav primerna za to uro. Zapoj mi jo še enkrat, ko bom mrtva, Karmion. Sedaj pa slovo godbi in približajmo se koncu. — Olipm, vzemi oni pergament in piši, kar ti bom narekovala." Vzel sem pei'gament in črtalo in pisal v rimskem jeziku: "Kleopatra Oktavijanu pozdrav! Tako je življenje. Naposled pride ura, ko hočemo rajši odložiti svoje telo kakor da bi prenašali ona bremena, ki nas premagajo s svojo pezo, in odplavati v pozabljenje. Cezar, zmagal 3i, Vzemi plen svoje zmage. Ampak Kleopatra ne more stopati v tvojem zmagoslavnem sprevodu. Kadar je vse izgubljeno, takrat moramo poiskati izgubljene. V puščavi obupa pogumni tako žanjejo odločnost. Kleopatra je bila velika kakor je bil Antonij velik in način njenega konca ne sme zmanjšati njene slave. Sužnji živijo, da trpijo krivico, knezi pa, ki stopajo z bolj trdnim korakom, gredo skozi vrata krivice \ kraljevska bivališča mrtvih. Samo tole prosi egipčanska kraljica Cezarja — da ji dovoli, da bo ležala v Antonijevi grobnici. Zdrav-stvuj!" To sem napisal in zapečatil pisanje, Kleopatra pa mi je naročila, da naj poiščem se-la, ki ga naj ponese Cezarju, nato pa se vrne. Odšel sem in sem pri vratih grobnice poklical vojaka, ki ni imel službe, mu dal denarja in mu velel, da naj nese pisanje Cezarju. Nato sem se vrnil; v izbi so vse tri ženske molče stale; Kleopatra se je oklepala dvornice Iras za roko, Karmion pa je bila nekoliko proč od njiju in ju opazovala. "Ako si v resnici odločena, da narediš konec, kraljica," sem rekel, "te opozarjam, da je čas kratek, kajti Cezar bo zdazdaj poslal odgovor na tvoje pismo;!' tako rekoč sem vzel izza nedrija steklenico s čisto, smrtonosno tekočino in jo postavil na mizo. Vzela jo-je v roke in strmela vanjo. "Kako nedolžna je videti!" je rekla, "in vendar je v njej" moja smrt. Čudno." "Da, kraljica, in smrt še deset drugih ljudi. Ni potreba narediti velik požirek." "Bojim se," je dahriila — "kako naj vem, da me takoj umori? Toliko sem jih videla umreti vsled strupa in komaj eden je na mah umrl. Nekateri pa — oh, še misliti ne morem na nje!" -o- Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške. VFUKO STEVm poimov, ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo. Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO ŠIFKARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM-PANIJ. Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje. PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem. RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZO-JAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE. KASPAR AMERICAN STATE BANK ZANIMIVE POVESTI 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. 1 TAKŠNI SO, povest izza časa Lutrove- ga krivoverstva med Slovenci; prist- • na slovenska povest slovenskega naroda od slovenskega pisatelja Dr. Fr. Detela. Povest je ilustrovana z zgodovinskimi slikami,, kar jo dela še bolj zanimivo. Vsak Slovenec naj bi čital to povest, ki je zanimiva in obenem pa tudi poučna z ozirom na našo slovensko zgodovino. Mehko vezana skupno z igro "Begunka".... 40c DUH V KENTERVILLU, povest začaranega gradu, spisal Oskar Wilde. Ena izmed onih zanimivih pravljic, ki se dajo kaj učinkovito pripovedovati ob dolgih zimskih večerih. Broširana ........................................ 35c DAROVANA, zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Češki spisal A. Dostal. Ta povest je zanimiva za naše čitate-lje zlasti, ker je vzeta iz življenja naših prednikov in povede čitatelja stoletja nazaj v razburkano dobo pokristjanjenja Slovanov. Mehko v. 45c DVE SLIKI; Njiva—Starka, Ksaver Me-ško. Kaj drugega naj še omenimo poleg imena pisateljevega! Njegovo globoko poznanje nežno čuteče človeške duše vobče in našega naroda, osobito združeno s poetičnim in jasnim štilom njegovih spisov, ga je priljubilo narodu v oni izvanredni meri, katero dosežejo le malokateri pisatelji. Ko beremo njegove spise, nam je, da bi jokali ganutja, se smehljali blaženosti, se radovali kot brezskrbno dete in tarnali kot na smrt izmučeni, duša se nekako potopi v oni svet, katerega pisatelj predočuje. Kdor je zmožen uživati poetično lepoto našega jezika in življenja, ne sme prezreti povesti in spise izpod peresa tega pisatelja. Cena trdo vez...................................$1.00 DŽUNGLA. Roman iz afriških pragozdov v dveh delih; angleški spisal E. R. Burroughs. Nad vse zanimiv popis življenja človeka in opic v velikanskih pragozdih Afrike, kjer je življenje divje in izpostavljeno vsako jakim nevarnostim. Človek živi z živalmi v pragozdu, deli z njimi žalost in veselje, se z njimi pogovarja, hodi na lov, a konečno se loči od njih in odide med ljudi. Zanimovo od začetak do konca. Dva broširana zvezka ........................................$1.20 FABIOLA ali cerkev v katakombah, spisal učeni kardinal M. Wieseman, poslovenil A. Zupančič. Ta veleza-nimiva in strokovnjaško pisana knjiga obravnavaT življenje kristjanov v Rimu za časa preganjanja katoliške vere. Preprost kakor tudi učen katolik se zanima za te zgodovinske dogodke, katere podaja knjiga "Fabiola" v obliki zanimive povesti, ki je spodbudna za vsakega katoličana. Proširana .............................. 4Sc GLADIATORJI, zgodovinski roman iz 1. 70 po Kr., ko je bila rimska država na višku svoje moči in so bile gladiatorske igre najljubša zabava rimskega ljudstva. Povest je spisal angleški G. J. Whyte Melville. Gladiatorji so bili meče borci, katerih življenjski poklic je blia borba. V posebnih gimnazijah so se vadili v orožju in vsemogočni telesni izurjenosti. Imeli so veliko moč v državi in so bili ljubljenci ljudstva, pa tudi strah Rima. V njih rokah je bilo o-rožje in moč, ki je dostikrat odstav-Ijala in nastavljala cesarje same. Povest "Gladiator" se vrši za časa, ko je propadel Vitelj in je prišel do prestola priljubljeni Vespazijan. Povest nam podaja poleg zanimivega dejanja tudi versko sliko življenja in mišljenja tedanje dobe. — Vsem, ki imajo smisel za zgodovinske povesti, priporočamo ta roman. Dve knjigi........................................$1.50 i , Gori navedene knjige ima v zalogi Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. m fa s i 00<>0OC-00000<>0000-00-0-0000000000-00000oo % j# Trunk oooooooooooo i . • • •*! ..... ' ■ " Evo ga — Moleka. takim kvekom. Obžalovanja vredno pa je, da članek izgubi na resnosti,-ker se člankar ne more vzdržati, da bi čisto po nepotrebnem ne kazal svoje narave zs, smešenje. Olje ne priteče, kvečemu ga je le za upe, in če priteče, ga že kveki sami spravijo. To stoji, in treba je svariti ljudi, da ne bo olja. Ampak čemu k temu potrebnemu s varen ju spravljati lurški studenec? Člankar naj bi se informiral, in če bi bil lurški studenec po najresnejši preiskavi prona-šen kot kaka kvekarija, goljufija, naj to tudi dokaže. Pa mu lahko povem, da ne bo prišel do nobenih dokazov, in zato naj bi pri kaki resni razpravi ne cikal na nekaj, česar ne more dokazati, in s čemur hoče ustreči le svoji zbadajoči naravi. Prav enako je tudi s stavkom: ". . . ko bomo enkrat bogati, bomo lahko dajali za maše, da pridemo po smrti v nebesa, pa bo dobro na tem in onem svetu . . ." To je čisto navadno blebetanje, spada kvečemu med kako bolj prijateljsko zbadanje, nikakor pa ne med kako resno razpravo. Ljudje niso na glavo padli. Resnost svarenja se bo razblinila, zarežali se bodo, da člankar "pegla" lurški studenec ali maše, ampak kvek bo še naprej dobil vstop in denar bo šel po vodi, "da bomo bogati . . ." Metla se je obrnila. Ženske so navadno blage duše, a gorje, če se hoče ženska maščevati. Najlažje se pride do maščevanja v politiki, ker je politika sploh precej odurno polje. Pri zadnji predsedniški kampanji se je hudo postavila neka Mrs. Mabel. W. Wille-brandt, ko je s svojim govorom v Springfieldu, O., zanesla versko stran v kampanjo, in je bil Hoover izvoljen vsaj s pomočjo verske diskriminacije pri kandidatih. Mrs. Willebrandt je pa bila postavljena pred vrata. Kaj takega najmanj kaka ženska ne more prenesti, in maščevanje je sledilo. V New York Times je objavila, kako je do govora prišlo. Prvič je bil govor naročen od republikanskega narodnega komiteja, in v tem je vsa važnost, ker poka-zuje, s kakim sredstvom se je na republikanski strani delalo, in drugič je bil baje govor "skrbno sestavljen" po nekem katoliku, James Francis Burke je njegovo ime. Mr. Burke je dementiral vsebino govora, ker se ne strinja z rokopisom. Prvi očitek je ostal, in to je značilno za našo politično borbo. Versko naziranje baje ne sme igrati vloge pri politiki, pa je igralo vlogo in sicer prav — namenoma, kakor je izblebetala maščevanja željna ženska. * * * Drugi poizkus. Dne 23. avgusta se je iz Moskve poročalo, da rusko letalo "Sovjetska zemlja" pois-kusi drugič polet do New Yor-ka, ko se je prvi izjalovil, in je letalo že odletelo proti Sibiriji.. Po kakih osmih dneh še ni bilo slišati, vsaj do kam je letalo prišlo. Rusom bi bilo želeti vsaj nekaj več sreče. Pokazali so, kako znajo podirati, naj bi še pokazali, kako znajo tudi vsaj malo zidati. -o- MESTO KAMNIK« praznuje letos 700-letnico u-stanovitve. Slavje bo lepo in Prosveta je prinesla notico o prošnji italijanskih škofov na papeža glede razglasitve vnebovzetja Device Marije »za dogmo. Oglasil se je Arthur Brisbane, in g. Molek seve .ii smel izostati, in ni izostal. V št. 191 Prosvete i je Molekov komentar dotične notice. O bistvu vprašanja sem že nekaj zapisal v pojasnilo. Mr. Brisbane je izrazil neko bojazen ter menil, da se bo papež premislil ustreči prošnji, ko ima on, Brisbane, hude pomisleke proti taki dogmi. Pri svojem komentarju se Mr. Brisbane pokaže hudega ignoranta, šušmarja v bogoslovnih vprašanjih, a nastopi gentle-mansko, ne smeši, ne zabavlja. Kako pa g. Molek? V bogoslovnih vprašanjih je z Brisba-nom vred enak ignorant, kar mu ni ravno zameriti, ako pač hoče ignorantstvo prodajati, ampak žilica mu je mogočno utripala in poda se na pot — smešenja ter komentira takole: "Za Rim, ki se je zadnje čase pomaknil nazaj v srednji vek, bi ne bilo to nič čudnega. Tam je danes še vse mogoče. Stari Brisbane, ki v eni sapi ščiplje in boža, misli, da se bo papež obotavljal. "Izpremi-njajoče se ideje o dimenzijah vsemirja in morebitnem kraju nebes mogoče povzročijo, da se bodo vatikanski oblastniki obotavljali storiti kaj takega", meni on. Brisbane se je že dostikrat zmotil. Papež je edini, ki se ne zmoti." Brez srednjega veka ne gre, dasi bi g. Molek ne sedel pri uredništvu dandanes, ko bi ne bilo prav papeškega srednjega veka. V zadevah vere in nravnosti se papež res ne more motiti, in se ne bo, ako proglasi nauk o vnebovzetju Marije kot dogmo, a g. Molek se obnaša, kakor bi on bil nezmotljiv z Brisbanom vred. Prav čudno bi bilo, ko bi pri zasmehu tudi mati božja sama ne dobila deleža zasmeha. G. Molek pravi, "naj proklamira, da je 'blažena devica' Marija odšla s telesom v nebesa." — Kdor ume, bo razumel pomen ušesc. Ko bi mati Spasite-ljeva ne bila to, kar je, bi se g. Molek težko ob njo obregnil, a Marija je pač res pre-blažena Devica in naša mati, zato dobi svoj delež, ker otroci, ki so zapustili hišo svojih staršev, so še vedno brcali nazaj na — starše. To ni samo mogoče, temveč celo naravno, dasi žalostno naravno. Brisbane je izrazil le pomisleke, Molek pa je pokazal svojo notranjo naravo. Ako papež proklamira do-tično dogmo, se ne bo zmotil, motita se pa Brisbane in Mo-ilek in zadnji še smeši, pa bo ostal na — zasmehu. You bet, da bo. * * * Ne more in ne more . . . Članek v št. 193. Prosvete "Da bomo bogati'. . ." je vse-kako na mestu. Prvič je napačno že stremljenje, da bi se prišlo do bogastva pod vsakim pogojem, in drugič je še bolj na mestu, da se naše ljudi svari pred brezvestnimi grabeži, kakršnih v Ameriki kar mrgoli. Prav z malo ljudmi sem prišel v dotiko, da bi v teku pogovora ne bilo prišlo na dan, kako in koliko so zgubili potom takih amerikanskih feku-rij, ki obljubljajo hitro oboga-tenje, pa čisto navadno krade jo denar iz žepov lahkomiselnih naših ljudi. Časopisje naj bi večkrat povzdignilo svarilen glas in naše ljudi z vso resnostjo opominjalo, naj si izbi- jejo iz glav hitro obogatenje prijazno gorenjsko1 meBto bIo-in naj ne nasedejo na limanice vesno obhajalo.