Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto. •. $3.00 < Ima 10.000 naročnikovQj GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenian iaij^ In the United Ste&as > Issued every day except Sundays and Holidays > Hi TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 19. — ŠTEV. 19. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 23, 1915. — SOBOTA, 23. JANUARJA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXIII« AVSTRO-OGRSKA SE BOJI RUSKEGA VPADA NA SEDMOGRAŠKO. CILJ RUSKE ARMADE JE ZAENKRAT NEMŠKA TRDNJAVA THORN. POROČAJO, DA SE NAMERAVA BOLGARSKA ZDRUŽITI S TURČIJO. RUSKA VLADA JE DOVOLILA ZA PREBIVALCE V VARŠAVI IN OKOLICI STO MILIJONOV RUBLJEV PODPORE. STRAŠNE RAZMERE MED PREBIVALSTVOM V KARPATIH. — NAD PRZEMYSLOM STA KOLIDIRALA RUSKI IN AVSTRIJSKI ZRAKOPLOV. RUSIJA JE POSLALA PERZIJI OSTRO NOTO. MED TURŠKO ARMADO JE BAJE IZBRUHNILA REVOLUCIJA. MORNARJI NA RUSKIH BOJNIH LADIJ AH V ČRNEM MORJU SO SE ZAČELI PUNTATI. t Posledica zmage pri Lipnu. Berlin, Nemčija, 22. januarja.-Nemci se imajo zali valiti samo svoji zmagi pri Lipnu, da so Rusi prenehali s svojimi operacijami proti Vzhoduji Prusiji. V splošnem so bili boji pri Lipnu skoraj brez vsakega pomena. Nemci so odbili ruske napade pri Radzano-vu, Biezunu in Sierpecu. Lipno je oddaljeno samo 2f> milj od močne nemške trdnjave Thorn. Nemški veliki generalni štab je izjavil: Položaj na vzhodnem bojišču je ueizpremenjen. V okolici Suhe uspešno prodiramo. Pri reki i*iliei se ni ničesar posebnega prisodilo. Avstrijska artilerija. Amsterdam, Nizozemsko, 22. januarja. — Izjava, ki jo je podalo danes avstro-ogrsko vojno ministrstvo, se glasi: Severno od reke V isle se je vršil* včeraj vroča artilerijska bitka. Naša artilerija se je posebno odlikovala ob dolenjem teku reke Nide. V Chen-einy smo razstrelili železniško postajo in s tem na celi črti prekinili promet. V Karpatih se še vedno vrše niHiijši spopadi med našimi in ruskimi prednjimi stražami. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 22. jan. — Kuski generalni štab naznanja: < M levega brega reke Visle do < horjele in dalje proti vzhodu je naše vojaštvo v neprestanem stiku s sovražuikom. Nadalje se nam je posrečilo natančno dognati, v katerih krajih Bukovim- koncentrirajo Avstrijci svoje vojaštvo. Nemcem ničesar! Varšava, Ruako-Poljsko, 22. januarja. — Novi governer Varša-\e, knez Jengališev, je izjavil dano. da je dala vlada 100.000,000 rublje v ($30,000,000) za podporo revnim družinam v Varšavi in o-koliei. Onim možem, ki bodo delili denar, je naročil, da morajo biti čisto nepristranski in da zasluži katoličan ravnotoliko podpore kot pravoslaven. Denar naj se razdeli med Ruse, Poljake in Žide; izvzeti so samo Nemci katerih je po nekaterih okrajih precejšnje število. mograško. Avstrijci so sklenilij Turčija je že sita vojne, braniti prelaze do zadnje kaplje Petrograd, Rusija, 22. jan. krvi. Ustaja na Finskem. Berlin, Nemčija. 22. januarja. -Tukajšnje časopisje poroča, da se boji ruska vlada ustaje na Finskem in da je v ta namen že poslala v nekatere finske okraje okraje precejšnje število vojaštva. Ruske oblasti so baje izgnale iz Petrograda veliko množino Židov. Te vesti niso uradno potrjene in so tudi precej nevrjetne. Turki in Rusi. Berlin, Nemčija, 22. januarja. -Boji v Kavkazu se za Turke zelo ugodno razvijajo. Turški generalni štab poroča iz Carigrada, da so opustili Rusi svoje ofenzivno prodiranje. Turki se nahajajo v močnih postojankah in bodo stopili v ofenzivo, kakorhitro dobijo nova ojaeenja. Nekemu tukajšnjemu časopisu so naznanili, da je turški parlament enoglasno dovolil, da naj si najme vlada eno milijardo frankov vojnega posojila. Dosedaj se še ni moglo dognati, če so Turki že začeli prodirati proti Egiptu ali ne. Vest, da so oddaljeni samo šestdeset milj od egiptovske meje, se potrjuje. En-ver paša je rekel v nekem razgovoru. da j'.1 Turkom zagotovljena zmaga nad Rusi. Tukajšnje časopisje zatrjuje, da bo Turčija v najkrajšem času prenehala biti zaveznica Nemčije in bo prosila za mir. Na čelu tega mirovnega gibanja je baje prestolonaslednik Jusuf Eddin. '' Nov oje V rem j a" pravi, da je v turški armadi izbruhnila revolucija. Vojni minister Enver paša ja je le na ta način zatrl, da je dal postreliti sedemnajst častnikov in več sto vojakov. Avstrijski zunanji minister. Amsterdam, Nizozemsko, 22. januarja. — Baron Burian. avstrijski zunanji minister, je zapustil Dunaj in se bo podal v nemški glavni stan v Franciji. 'Neko prejšnje poročilo se je glasilo, da bo odšel Burian najprej v Berlin, kjer se bo posvetoval z nemškim zunanjim ministrom. Nemci so zapustili Skempe. London, Anglija. 22. januarja. Rusi se nahajajo severno od Lip-na samo dvajset milj od nemške meje. Nemci so že zapustili mesto Skempe. ki leži v ruskem o-zeinlju in je oddaljeno od nemške meje 25 milj. V tem kraju je cilj ruske ofenzive nemška trdnjava Thorn, od katere so oddaljeni sedaj samo 35 milj. Rusija in Perzija. Dvoboj v zraku. Amsterdam, Nizozemsko, 22. jan. — Z Dunaja poročajo, da je kolidiral neki avstrijski zrako-plovee, ki se je vračal iz Prze-Berlin, Nemčija. 22. januarja. m-vsla z ruskim aeroplanom, ka-Ruska vlada je poslala perzijski ten zasledoval. Oba stroja vladi oster protest, ker je dovo. st* Padla tla- zrakoplovea sta lila Turkom prehod skozi perzij-.blIa na mestu mrtva-sko provinco Aserbejdžan. Perzi-1 je je odvrnila, da so Rusi s silo Avstralija zahteva več rekrutov. pridobili protektorat nad onimi1 London, Anglija. 22. januarja, provincami, katere sedaj uprav- Poslujoči ministrski predsednik v Ijajo Turki, in da so Perzijci ved-! Aystraliji. Morris Hughes, je fz no bolj simpatizirali s Turki kot,dal glas°m poročila iz Melbourne z Rusi. Perzijska vlada nima Pozlv za ve^e število rekrutov. Z zapadnega bojišča. Boji pri Apremont. V nemških poročilih se glasi, da so se umaknili Francozi pri Apremont in Le Pretre. BOJI V VOGEZIH. V Vogezih se je baje pregnalo Francoze z gričev, ki se nahajajo severno t>d Sennheim. Poostren položaj. pa z Kusi. Perzijska toliko moči. k»* komisije v nevvyorakem City U»II seveda razpravlja o številnih vprašanjih, ki so več ali lium j važna s soeijaliiega stališča. Tako s«' je tudi razpravljalo v teh dneh o vprašanju vdeležbc delavcev pri dobičku podjetja, kjer so zaposleni. Preje bolj kot sedaj so mislili meščanski reformatorji, da je najte v tem možnost rešitve Roeijalnejja vprašanja, ne da bi se dotaknilo temeljev kapita* istične-is;< produkcijskega sistema. Izkušnja je pokazala, kako slepilne so bile te na«I«>. Predvsem ni vdeležba delavcev pri dobičku prav nič /manjšala dobičkov podjetnikov. V drugačnem slučaju bi ne pi i>rl eksperiment preko prvot-Ji« ira študija. Ta vdeiežba je nasprotno vedno povečala dobičke kapitalistov, ki so sprejeli ta sistem. Slučaj Forda, o katerem se je veliki* govorilo in pisalo, je primera za to. To pa j»' tudi umevno. Naj ima vdeležba delavca pri dobičku to ali ono obliko, vedno bo zanj močna gonilna sila. vsled katere bo napel vse moči, da je njegov delež pri dobičku čim večji. Od tega pa ima podjetnik sani največ dobička. Prvi pogoj za rešitev soci-jalnega vprašanja: /enačenje dohodkov ter zmanjšanje in koneč-iio odst ran jen je socijalnih razlik, to je razredov, ostane s tem nerešen. Nadaljni pogoj za rešitev nocijalnega vprašanja: odstranje-nje eksistenčne negotovosti, ki najhujše teži delavca, ni vsled vdeležbc delavca pri dobičku nikakor postavljen na dnevni red. Kot preje, je tudi sedaj delavec izpostavljen trgovski konjukturi. Vsak trenutek mora pričakovati, da izgubi vsled kake krize delo in zaslužek, ltazventega pa še ni zavarovan pred samovoljnim odpustom. ltazventega pa ima vdeležba pri dobičku za delavca toliko slabih strani, da se izpremeni trenutni dobiček v nekaj ravno na-np rot ne ga. Prenaporno, pospešeno delo ter izrabljanje vseh moči ima za posledico, da je delavee T>red časom onemogel, da je njegovo zdravje izpodkopano ter je valeči tega skrajšan čas njegove delazmožnotiti. Višji dohodki postanejo vsled tega iluzorni. Vdeležba pri dobičku pa dela iiadalje delavca še bolj odvisnega od podjetnika kot je bil dosedaj. JSamostojnih gospodarskih ali političnih organizacij se ne trpi in pri nekaterih podjetjih so se vtikali gospodarji celo v privatno življenje njihovih uslužbencev. Bojazen, da izgubi dobro mesto, pa dela delavca še bolj poniž-Iicga. Pri omenjenem zaslišanju se je govorilo o nadaljnem razvoju sistema vdeležbc pri dobičku. Ta c<«tem ima na prvi pogled nekaj zapeljivega ter je zmešal glavo marsikateremu delavcu. Obratovanje podjetij naj bi prevzeli delavci sami. Govoril« se je o Den- nison Manufacturing Co. v Farm-ingliam, Mass. Tam je uvedla se-j danja posestniea sistem vdeležbe pri dobičku, ki je omejena dose-j daj na 200 najstarejših delavcev.' Posestniea pa namerava to vdele-žbo razširiti na vse uslužbence in izdaja "delavske akcije". Ko bodo zaposleni delavci v posesti večine akcij, bodo kontrolirali tovarno ter jo vodili naprej po lastni previdnosti. S tem bi pa postali delavci sami gospodarji. Pri posameznih podjetjih je morda to prednost za vdeležene delavce. Ali pa pomeni to rešitev socijaLnega vprašanja? Ali bi se moglo sedanji kapitalistični sistem nadomestiti s takim gručev-nim socijalizmom ? Nikakor ne, ker bi se s tem ne izpremenilo temelja sedanjega produkcijskega sistema. Konkurenca med različnimi delavskimi skupinami bi bila prav tako ostra kot je sedaj med posameznimi podjetji in akcijskimi družbami. Kmalu bi se razvil grucevni egoizem, ki bi skušal ohraniti to, kar je dobil v roke. Rešitev socijalnega vprašanja leži etlinole v obratovanju in u-pravljanju vseh produkcijskih sredstev od strani splošnosti. zgovorno, prijazno in blagohotno.' Hvala rojaku A. T. za zanimivo lje^o posebej in na priprost lesen Dan po njeni sinrti je bil krasen pismo. Mi pristavljamo: "Kako križ zapišejo z rdečim svinčni- Dopisi. Brooklyn, N, Y. — Slovenskim rojakom je gotovo že znano, da je bil ustanovljen 19. decembra p. 1. slovenski pevski zbor "Brooklyn-ski Zvon"' pri rojaku Leonu štruklju, 193 Knickerbocker Ave. I>ne 6. dec. je bila seja pripravljalnega odbora, pri kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki: predsednik Leo Štrukelj, podpredsednik .Josip Lapajnar, blagajnik Ignacij Zaje. tajnica Helena Pra-protnik, zapisuikarica Ana Marin ; nadzorniki: Andrej Valčič. Helena Glatz in Viktorija Veber; odborniki: Egidij Dobida. Pavla Rojanc in Štefanija Lindeman; pevovodja Josip Oblak. Pcvovod-ja gotovo zasluži največjo zalivalo in priznanje, ker tako vneto in z nevrjetno požrtvovalnostjo skrbi, da bo pevski zbor vedno bolj napredoval in slednjič dospel do svojega cilja. Sklenilo se je, da se vrši na pustno soboto, t. j. 13. februarja, ustanovna veselica, pri kateri bodo sodelovale pevke v narodni noši. Natančen vspored bo še pravočasno priobčen. Ker je pri rojaku Štruklju vedno dobra postrežba, je upati, da gostov ne bo manjkalo. Znano nam je, da je v New Yorku jako veliko dobrega pevskega materiala, veliko dobrih pevk in pevcev, ki bi lahko veliko pripomogli k boljšemu uspehu, če bi stopili v naš krog. Pevke in pevci, pristopite, da bomo pokazali tudi drugim narodnostim, kaj lahko dosežemo, samo če hočemo! Pozdrav ! — Eden pevcev. Elmhurst, HI. — Kakor po drugih naselbinah, tako se tudi pri nas štorklja zelo pogosto oglaša. Zadnjič se je oglasila pri rojaku Hrovatinu in ga obdarila s krep kim sinčkom. Tukaj je le malo Slovencev, pač pa veliko Nemcev, ki nam dajo priliko, da lahko spoznavamo njihovo kulturo. Čast rojaku Antonu Vrtovcu, ki je že od petnajstega leta tukaj in go vori razen slovenskega tudi angleški in nemški jezik, pa mu je vedno najbolj pri srcu sladka materinščina. Nemce najbolj jezi ker se ne strinjamo z Avstrijo. Če jim povemo, zakaj jo sovražimo, pa lepo molče. Seveda, resnica oči bode. Rojaki, le tako naprej ! Bodimo še vedno tako složni kot smo bili dosedaj, pa bomo lahko še marsikaj dosegli. Pozdrav! — Naročnik. Frontenac. Kansas. — Dne 17. januarja je umrla tukaj Marija Bučar, mati Julije Markovič. Dolgotrajna, mučna bolezen je spravila blago ženo v hladni grob Bila je doma iz Ruperta na Dolenjskem. Pred 19. leti je njena hčer Julija zapustila staro do movino in se podala v Ameriko: skrbno mater je gnala goreča materinska ljubezen do svoje edine hčerke tudi iz mile domovine sem v Ameriko, da vidi še pred smrtjo svoje ljubko bitje, edinega o-troka. V Ameriki ji je bila usoda še dokaj mila, tako da je preživela veselo in srečno 13 let pri svoji ljubi hčerki. Delala in storila pa je med tem časom vse za srečo ljubljene hčerke, kakor tudi za blagor svojih vnukov. Le zadnje dve leti jo je mučila bolezen, dokler ji ikruta smrt ni pretrgala nit življenja v 67. letu njene starosti. Tudi tujcem je pretresalo srce, vkleei v obupnem joku žalostno hčer in male vnukinje. Pokojnico so imeli ljudje ca pogreb z zadušnico in nagovo- je lep vojaški stan!" rom, kar sta opravila dva duhovnika. Mnogo ljudstva se je udeležilo sprevoda, za kar bodi iskrena zahvala od strani sorodnikov vsakemu, ki se je udeležil pogreba. Pokopana je na katoliškem pokopališču v Frontenaeu. Za njo ža- Slika iz vojne. kom: Vazul Ternikov. Počasi, v enoličnem ritmu pada zemlja v grob. Od ognjev pridejo vojaki, in vsak položi tovarišem v zadnji pozdrav na grob kak spominek: smrekovo vejico, kamen ali uvelo cvetko. Medtem se je in ko se gnoaaDDDa ODBQOC9I39 > Po bitki. . V Karpatih. Nekaj ur po bo- Popolnoma stemnilo luje edina hčer Julija Markovič, ju. _ .Na obvezališču obvezuje tlvi?ne blet]a luna lznad obzorja, žalujoče hčere mož Fran Marko- zdravnik ranjence, dva sanitetna j »P®*0 V0Jaki otožno narodno pe-vič, štiri vnukinje, mali vnučekj vojaka mu pomagata. Najprej iz- sem-mnogo daljnih sorodnikov. pere rano, nato jo obveže; več tu in bodi tuja Lahka ji M. Z. Graf ten, Wis. — Pred kratkim mi je slučajno prišel v roko A. S., zemlja. — ne more storiti. Z razstreljenimi čepicami in od smodnikovega dima začrnelimi obrazi, toda sruc-joči se, prihajajo lažje ranjeni in jim katerega nisem že dve leti bral.'so čisto nepočakani, dokler Mislil sem si: poglejmo malo, po zdravnik ne reče: "Ni nič hude kakšni poti je začel voziti sedaj I ga, tovariš; za par tednov greš v teh resnih časih. V oči mi je ta-j domov, potem se pa lahko zopet koj padel dopis iz Steelton, Pa. j spraviš nad Ruse!" Nekemu sta-Dopisnik pripoveduje o nekem (remu črnovojniku visi palec le še Hrvatu, ki je bil pred balkansko na koncu kože, toda on se ne vojno pod turško, sedaj je pa poti . zmeni za to in pravi hladnokrv- srbsko vlado. Hrvat pravi, da je v Srbiji slabo, ker ne smejo praznovati katoliških praznikov. Nadalje govori dopisnik, da je Blatnik samo politik, ki bi svoj narod za vsako ceno prodal. Gospod dopisnik! Ali še sedaj ne veste, kam so prišle sedaj katoliška, prote-stantovska in turška vera? Še pred kratkim so si bile najhujše sovražnice, sedaj so si pa najboljše prijateljice. Vi pišete, da v Srbiji ne smejo praznovati katoliških praznikov. Če prav vem, jih tudi v Ameriki ne praznujemo. Tukaj praznujemo samo državljanske praznike. Sedanja vojna je jasen dokaz, da vera nima pri celi zadevi nič opraviti in da se osmeši vsak, ki pravi, da se ta aH ona država bojuje za vero. Povem vam, da se Blatnikova kompanija ne bo čisto nič ozirala na avstrij-sko-nemške patriote, ampak šla bo naprej z željo, da pride prej-komogoče do cilja. Pozdrav vsem zavednim Slovencem! — F. Gor. Ferry, S. Dak. — Danzadnem čitam dopise iz raznih naselbin jn kot vidim, tožijo vsi. da so slabe delavske razmere. Tudi jaz se ne morem 'z delom nič kaj pohvaliti. Delo se zelo težko dobi, vsled česar ne svetujem nikomur hoditi sem. Tudi v naši naselbini sta nastali dve stranki. Ena se zavzema za Avstrijo in za Švabe. druga pa za Srbe in Ruse. V naselbini je večina Hrvatov, ki pravijo: Raj-še sem pod vsako vlado kot pa pod švabska. Z ljudmi, ki so takega mišljenja, se tudi jaz strinjam. Pozdrav! — A. Ucman. Pisma iz stare domovine. Grosuplje, Kranjsko, 12 27. 14. Dragi L.! ...Če Ti je mogoče, pošlji kak amerikanski časopis domov. Sfo-ra j gotovo ne bodo prišli, ker so v takem nasprotju z našimi. Veš. pa tudi tukajšnji listi pišejo, kako v slabem položaju smo. Drugič pa prinesejo zopet vesti o velikih zmagah, dasiravno še polovico ali pa nič ni res. Vedno kličejo nove trupe pod orožje. V Ljubljano pa neprenehoma vozijo ranjene z južnega in severnega bojišča. Ti reveži so napol zmrzli. tako da jim kar celi kosi mesa odpadajo. Zadnjič jih po poti umrlo 13. Lahko si toraj predstavljaš, kake muke morajo ti reveži prestati. Bog-ve koliko časa bode še to trajalo. Kakor se govori, ne boše konca. Posledice bodo pač grozne! Zadnjič smo Ti pisali, da je Španč-kov iz Škofeljce bil ubit, toda po treh mesecih so dobili od njega pismo iz ruskega vjetništva. Pah-letov iz Gatine in Resnikov iz Grosuplja sta tudi že ubita. Cestarjev Jaka pa doma leži hudo ranjen. Draginja le grozna, in ne vemo, kako bo ljudstvo zdržalo, ako se ne bodo razmere izboljšale. .. Rojak A. T. iz Amherst, Ohio, nam je pisal: Prosim Vas, g. urednik. priobčite pismo, katerega je pisal moj brat materi z bojišča. Pismo se glasi: Draga mati! Tri mesece je že od tega, ko sem se zadnjič oglasil. Takrat sem bil ranjen samo od kroglje in so me peljali na Dunaj v bolnišnico. Žalibog, da sem prehitro ozdravel in sem se moral zopet vrniti na bojišče. Sedaj sem pa zopet ranjen. Ranila me je granata. Meni je zlomila desno nogo, mojim tovarišem je pa potrgalo roke in izkopalo oči. Boljše bi se nam zdelo, da bi nas do smrti pobili, kot da bomo morali sedaj hoditi ob bergljah po svetu. Jaz sem že ves ozebljen in ne vem. če bom kedaj za kako rabo. Cele tedne smo morali ležati in stati v snegu, lačni smo bili kot psi. no: "To se človeku lahko zgodi tudi v navadnem življenju." S hitrimi, a negotovimi koraki se bliža obvezališču avstrijski štabni častnik. Njegov obraz je bled, ustnice sinje, krvave žile mu preprezajo oči. Ko tako prihaja bliže, ni opaziti, da bi bil kje ranjen. Pomeša se med ostale ranjence; pred zdravnikom postoji za hip in lovi sapo. Iz ust mu pritečejo pene, zavrti st krog svoje osi in zgrudi: njegovega trpljenja je konec. Krogla ga je zadela v srce, vendar je imel še toliko moči. da je prrše na obvezališče. Dva močna Ogra prinašata na rokah težko ranjenega ruskega prostovoljca. Previdno in nalahno stopata, da bi ranjencu ne prizadevala prevelikih bolečin, toda en pogled pove. da je tu vsaka pomoč zaman. Neki vojak, ki zna ruski, se nagne nad umirajočega in sliši, kako z zadnjimi močmi šepeta: "Saj nisem hud na vas. nisem vas sovražil, zakaj ste m« umorili! Bog, živel bi rad!.." Ranjenci so obvezovani in na nosilnicah jih nosijo z bojišča. Na osamelem bojnem polju ostanejo le mrtvi in umirajoči. Tam leže na mrzli grudi, in kar je bilo živemu muka. je umirajočemu olajšanje. Zdravnik pravi, da neznosni smrad lajša ranjencem smrtno borbo. Ta simpatično h pa. mila, s tihimi jelkami obdana pokrajina, ta livada, katere snežne odeji' se pozimi nihče ne do takne, je sedaj polna majhnih, krvavih luž. Kakih 20 metrov od bojišča, ob gozdnem robu, kopljejo vojaki dve globoki jami, in skozi mrak, ki ga taboriščni ognji le medlo razsvetljujejo, se bližata dva vojaška duhovnika. Oba sta še čisto mlada, iz njunih oči odseva usmiljenje in gorkota; zadnji žarki solnca krvavo obsvet-Ijujejo zlata križa v njunih rokah. "In nomine patris et filii et spiritus saneti. ego Te absolvo. ponavljata duhovnika neprestano in s počasnimi koraki gresta preko bojnega polja, pripogibata se nad padlimi vojaki in se s križem dotikata njihovih bledih čel. Za njima gre zdravnik. V rokah ima majhno ogledalce, ki ga drži pred ustmi na tleh ležečih; neprestano briše stekleno ploščo in ako se kje pokaže najmanjši znak di hanja, pridejo vojaki in odneso ranjenca na obvezališče, kjer se vse stori za njegovo rešitev. 'Ego Te absolvo.. Ego Te absolvo doni skozi mrak. Nenadoma reče zdravnik: "Prosim Te. velečastni, pojdi sem, tu želi nekdo s Teboj govoriti!" Na tleh leži, stegnjen. čisto mlad vojak. Njegova roka je nežna in majhna in v njej molitvenik, ki ga krčevito stiska. Že napol oste-klenele oči se na široko odpro, ko pristopi duhovnik in mu položi križ na usta. Z zadnjimi močmi zašepeta: Praporščak Oton Helberg.. Duhovnik prime pra-porščakovo onemoglo roko in tresočim glasom moli: "Oton. Te absolvo.. in nomine patris et filii.." In praporščak Helberg zapusti svet s smehljajem na ust nicak. Sanitetni vojaki nosijo padle junake k grobu. Vsi so v polni u-niformi. na prsih lirabrostne svetinje. Duhovnika blagoslovita jami, in smodnikov dim, ki se še ni popolnoma zavlekel, se bori z vonjem kadila. Skozi mrak doni za-tegnjeno petje pogrebnih molitev. Drugega za drugim, previdno in nalahno, skoro ljubkujoče, polagajo junake v grob. Plemeniti in vzvišeni v svoji mramorni belini leže mrtvi t grobu; izbrisani so vsi bolestni spomini na strašni, čudno grozni čas. V enem grobu počivajo častniki, v drugem moštvo. Ruskega mrliča VABILO NA VESELICO, katero prirede skupno slov. društva v Huntington, Ark., dne 13. februarja 1915 v Slovenski dvorani v korist blagajne Slovenske dvorane v Huntington, Ark. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Huntingto na in okolice, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Na veselici bo igrala domača slovenska godba. Prieetek je točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za možke $1. dame so vstopnine proste. Za do bro zabavo in najboljšo postrežbo l>o skrbel za to izvoljeni odbor. Torej, rojaki, na svidenje dne 13. februarja zvečer! Društveni odbor. (23-28—1) BO ea B9 BB BB BB bb BB Iščem prijatelja RUDOLFA PŠE-N1ČNIK. Doma je i/. Loč pri Konjicah na Spodnjem Štajer skem. V Združenih državah bi va kakih 5 let. Rad bi zvedel za naslov jaz njegov prijatelj še od vojaške dobe, ko sva bila skupaj pri 8. stotniji domo branskega polka št. 26 v Celju. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Kramer. 1.Y706 Waterloo Road, Collinwood. Cleveland, O. (23-26—1) Iščem svojega brata ANTONA ROL11I, podomače Kluiiov iz Zagorja na Pivki. Pred nekaj leti je bil zaposlen na potniškem parniku francoske paro-brodne družbe. Ako bere ta oglas, ali če kateri cenjenih rojakov ve za njega, prosim, da mi naznani, ker poročati mu imam zelo važne stvari. — Frank Rolih, 532 Tvndale Ave.. Youngstown, O. r ——— —— -■ --. VABILO na veliko zabavno, maškaradno in PLESNO VESELICO dne 30. januarja 1.1. v Slovenskem Delavskem Domu društva sv. Alojzija v Conemaugli, Pa. Veselico priredi četvero cone-maughskih društev, in sicer: dr "Koritelj", "Delavec", "Penzij sko" in "Sinovi Slave" z jako bogatini programom in več dolarjev vrednimi krasnimi dobitki, koji bodo razdeljeni med maske. Prvi dobitek bode podarjen najlepši maski. Igrala bode tukajšnja slovenska godba "Victor* Orchestra" pod vodstvom rojaka Viktor Navili Seka. Čisti preostanek veselice je namenjen blagajnam vseh štirih društev, da se tako pokrijejo razni stroški društvenih izdatkov. Člani odborniki skupnih društev vabijo cenj. občinstvo najprijaznejše k obilni udeležbi ter zagotavljajo vljudno postrežbo in mnogo prijetne zabave. Pričetek točno ob 7. uri 'zvečer. Vstopnina za možke $1, ženske so vstopnine proste. Na veselo svidenje v soboto 30. januarja zvečer! SKUPNI ODBOR. (22-25—1) Kje je moj sin VALENTIN NE RAD? Nahaja se nekje v Združenih državah. Že dolgo nisem nič slišala o njem, zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna. — Marija Nerad, Trbovlje (Trifail) št. 2, Štajersko, Austria. (22-23—1) Avstrijsko Srbsko Ruska Vojsk*. Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le £03 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA 535 Wukhgtaa St., Milwiak*. Wia. Rad bi zvedel za naslov svojega -prijatelja JANEZA MEKIN-DA. Pred dvema letoma je delal v Cambridge, Ohio. Če kdo izmed rojakov ve za njegovo bivališče, ga prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Frank Muletz, Box 3, Cheat Bridge, W. Va. pokop- (22-25—1). ______ Navadni prehlad, vnetje sapnike in influenza — zapuščajo bolniku vstrajni kašelj. Radi tega bi si moral bolnik zapomniti, da se morajo napadi kašlja olajšati, bolečine zmanjšati in neudobr.ost utešiti. SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (Severov Balzam za Pljuča) jc zdravilo za uživati v takih slučajih. Znano je že več nego trideset let kot uspešno zdravilo zoper kašelj, hripavost. oslovski kašelj, vnetje sapnika, in da-vico. Cena 25 in 50 centov. — Ako spremlja troriomenjene l.eprilike tudi prehlad, bi morali uživati tudi SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severove Tablete zoper prehlad m hn-po) da preženejo prehlad. Cena 25 centov. BB BB NE POZABITE dobiti zastonj zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1915. Vaš lekarnar ga ima. Vprašajte njega ali pišite nam ponj. Kadar kupujete zdravila, hočete tista, katera so zanesljiva. Vprašajte za Severova. Ne sprejmite nadomestitev. Zahtevajta pristna. oa □ a aa BB BB BB BB BB W, F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA - PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKBOAN, IL.W. PRODAJA fina vina, izvrstne smotk«,' patentirana zdravila. PRODAJA voine liitke vseh irekomor- skifc črt. POŠILJA denarS? stari k->J z>ncslJiT» in pošteno. UPRAVLJA T>t v notarski posel spadajoča del«. t? 8 I K Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" MI izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Nača tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete k^m drugam. Pri nas dobite lepše, ccnejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. a st a si a 'KRACKERJEV BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" Tbrinjevcc je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let Ako ga Vaš lekarnar a!i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLTVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštam naročila ae točno izvriujejo Prva Slovenska 'veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102*04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. "GLAS NARODA" JE EDIXI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJJ - 11 M GLAS NARODA, 23. JANUARJA, 1915. Pisatelja Janka Račigaja prvi honorar. »pisal Podlinibarski. & (Konec). Postali so |>re»i vrati, poleg katerih je tia talili, viseči na zidu, naslikanih mnogo dobrih stvari, ki mimogredoeim sladkosnetiežem zbujajo potoke slin. Tudi naš dragonec je vdal omami višje (»astronomije ter stopil za ženskama. V hiši tolažbe iu užitka jih je bojela prijetna gostilniška toplota, udaril jim je v nosove vonj po |>eeenki in omakah. Stisnili so se oh kotlet* dolge mize. kjer je bil za delavki rezervirati prostor. Mali so si prinest i obed iu Ojmio je naročil vina. Precej dolgo se ni mogel razveseliti, ker neprestano mu je ležala na duši skrb za Kzava. Ali je dobil svojo polno pore i jo krme, ali mu tisti zanikrni študent, ki ima poleg njega svojo I liano, lii utrgal pest ovsa iu ga primaknil svoji kobili? Še le pri drugem poliču je pri-/uborela neka sreča v njegovo sr-ee; prijetno in toplo mu je postalo j*« ibri'inii iu«-< 1 /riiskatna. ki sta s«- s svojima k oh »notna dotikali njegoxih; tako na tesnetu so mo-rali obedovati. Vnel se je kratko-<-«>»•«, iskre« pojmvor in kmalu je \ojak vedel. da se starejša ženska imenuje Agata in je teta za pet let mlajše Jerice. Na sv. Silv«'stra popoldne ne v tovarni ne dela, zato sta prosti in se lahko poba \ it a s človekom. ki j«* dobre volje. Iu udobrovoljil se je t V poti. Vino mu je udarilo v glavo postal je preširen, ker dolgo že m užival tako blagoslovljene prostosti. Zdelo s«> mu je. da je daiie< izpuh tel iz njega ve« vonj po konjušnici. ki je sieer z devetimi konjskimi silami udarjal iz njegove obleke. Pozabil je na svojega Kzava. ki mu je skraja kakor angel varuh migal iz daljave in ga svaril pred grehom. t'epoli je dal p<»staviti predse tretji polič vina. Nalival je ženskama, ki sta kmalu zagoreli v lira. Sh-kli sta jopi in dragouee je videl, da s«- je žarela Agata že nekoliko sušiti. (W-iin je bila Je-riea podobna svežemu jabolku. Obe sta se mu zdeli lepo vzrasli iu vsega zanimanja vredni. Pri-jala mu je ženska družba, saj odkar je bival tam na drugem kutini mesta, še ni govori! s prijaznim človekom, nikar [»a z žensko. Mnogo gostov je prišlo h kosilu; nekaj jih je tudi še po obedu ostalo v gostilni. Pri mizi. kjer je sedel l epoti z delavkama, je posedelo ver možkih. Dragonec je tudi to družbo udostojil svojih pogledov; zaziral se je vanjo, kakor bi razbiral, kaj ta ali oni velja v življenju. Največ važnosti si je lastil srednjeleten mož v policijski uniformi; njegove hodeče oei so neprestano švigale po vseli navziH-ih, ko da iščejo koga in pa/ijo ua red, ali pa presojajo goste iu dele tja hvalo, sem gra-To j»- bil poliraj Pikelmue. Blizu lljega je sedel možak V delavski bluzi, še mlad. krepak, šaljiv in zajedljiv. Spravil je mnogo burk na dan, katerim se je smejalo celo omizje; tudi mogočnega Pikelmuea so motile v njegovem opazovanju, včasi se jim je prisiljeno posmejal kakor bi rekel z visokega stola doli: Dobro je za naš«' velikaštvo. dokler se ljudstvo zabava s smešnicami. Saljiveu nasproti je sedel postaven, čedno oblečen mož s temno-rdečim izrastkom na lieu; ta bula je zelo kazila njegov lakajski o-braz, ki je razcxleval dobro življenje. Mož je kazal veliko radovednost in talent za občudovanje vsakovrstnih burk in stuešnie. Najmanj je v pivski družbi predstavljal majhen, gobast možic, zakaj pil je merico žganja, do-čim so imeli vsi drugi vino pred seboj. Njegova glava je bila neprimerno velika in do rdečkasto zalitih oči porasla s sršasto brado. Podpiral jo je z razprtimi prsti desnice, levico je skrival pod mizo. Venomer je nekaj godrnjal v mizo zdaj nemški, zdaj slovenski in tii«1 i v nekem drugem nerazumljivem jeziku. "To-le žgan je e cedim že Celo uro, a lahko hi bil vino in jedel pečenko, pa nočem.ker danes je petek in post", je renčal. Hotel je merida opomniti družbo, da je tudi on tukaj in se spodobi, da sc kdo zmeni zanj in ga počasti s prijazno besedo. Ker nihče ni u-važil teh bogaboječih besed, je dvignil glavo, poškilil po gostih, potrkat z roko po mizi ter hripavo nadaljeval: "Denarja imam več, kot vsi skupaj in dekleta me imajo rada! Tudi taksno lahko dobim, kakršni sta oni dve pri rde- cv! čem gospodu s sabljo ob boku se ena skuja, se mi pa druga po-1 nuja." Pri teh besedah se je zazrl , v mladega vojaka, češ. ne zameri, ako se kosam s tvojo podjetnostjo in krasoto! Pri izbruhu takšne pijane zgovornosti so se spogledali gosti. Agata in Jerica pa sta se | prikupno nasmejali Ceponu, ker1 dobro sc jima je zdelo, da sta u-jagmili takšnega junaka. "Čigav si pa, da sitnariš tukaj in se toliko ujedaš?" je vprašal sitneža šaljivee v delavski bluzi. "Bogkov in kruhkov seiu. pravijo mi pa Pimperg, če si tako radoveden in mi ne boš zameril", je odgovoril zafrakeljski mož. "Več sem videl na svetu in več vem. nego vi vsi skupaj. Tudi Pimperg je posedal v prejšnjih časih z mlado in lepo žensko po gostilnah in kavarnah — o!" ''Kdaj je bilo to T" je vprašal mož z bulo pred ušesom. "Pred dvajsetimi leti na Turškem." "Ti si bil na Turškem?" " Bil, z žen ko ?". "Kje jo imaš pa zdaj?" "Ušla mi je, še na Turškem mi je ušla. In vse moje prihranke je vzela s seboj, kar sem jih bil zaslužil z mizarstvom." Pimperg je vzdihnil. "Ali je pobegnila v kakšen harem?" . "Ne — v Egipt je šla. Tam si mlada ženska hitro zasluži. "Bo že. bo že. To se pa nista kaj zelo ljubila?" "Skraja sva s«' imela rada. potem sera pa spoznal v njej prepir-Ijivko in svojeglavko. t*e sem zahteval od nje dleto mi je prinesla oblič, če seru hotel obrezovalnik. mi j«- podala sveder, če sem ji rekel : Bodi vesela! — s«' je zajokala : vse je storila narobe." "Stoj. Pitnperbcg!" se je zdajci vmešal šaljivee v delavski bluzi. "Morda si pa naletel na tisto hudo babo. o kateri je pravil letos poleti pri nas na fahriškciu dvorišču Bošnjak z medvedom, da je živela nekje doli na Turškem." "Kaj pa je pravil Bošnjak?" je vprašal mož z bluzo, ker je pričakoval smešn ieo. Šaljivee je bil precej pripravljen povedati svojo povest. Okrepčal se je z dobrim požirkom iz kozarca, potem je začel: "Živel je nekje v vzhodnih krajih — tako je pravil Bošnjak — kmet, ki j«' imel zelo hudo ženo. Karkoli bi ji ukazal, vselej je storila nasprotno. Neko jutro ji ji', odhajajoč na njivo, rekel: "Danes mi ne nosi obeda na njivo, itak pridem zgodaj domov.' Ko je bilo poldne, glej jo ženo, ki trese obed za njim. Dobro — reče kmet. vzame obed ter sede. Bila pa je na kraju njive jama. malone brez dna, pokrita z zelenimi vejami. In kmet pravi ženi: "Sedi, kamor hočeš, samo ne na ono zeleno vejevje, ker tam se ti lahko pripeti nesreča." Jedva je žena to slišala, že je skočila k vejam iu je razmahoma sedla nanje. Pa o groza — veje so se po-šibile. polomile in žeua je padla v jamo. Proti večeru je šel kmet domov. Nasproti tnu prideta njegova otroka, ki jokajoča vprašujeta po materi. To ga je užalilo. Zato vzaiue drugo jutro dolgo vrv ter gre. da izvleče ženo. Spust i vrv v jamo in vleče gori. Kar vidi. da se je vrvi oprijel starec, ki milo .stoka in prosi, naj ga izvleče, za kar mu hoče dati dober svet, vreden mnogega blaga. Kmet se je usmilil, izvlekel starca ter ga vprašal, kdo je in kako je. Odgovoril je starec: "Jaz sem vrag; sedmero nas je bilo v oni jami; sto let smo mirno prebiva-li v njej, včeraj pa je prišla k nam huda baba. katere so se moji tovariši tako prestrašili, da so skokoma pobegnili, a jaz nisem mogel, ker sem na eni nogi hrom. Glej me siromaka, kako sem osivel to noč od strahu pred tisto sitnico." Dalje je rekel vrag: — Denarja nimam, da bi te nagradil za tvojo dobroto, vzemi pa tole šihico. Jaz pojdem in zlezem v cesarjevo hčerko, na kar bo cesar po vsem cesarstvu iskal človeka. ki bi mu otel obsedenega otroka. Takrat se pojavi ti na dvoru, povej, da umeš izganjati hudiča, udari hčerko s to šihico, in jaz bom precej skočil iz nje. Cesar te za tvojo pomoč nagradi z mnogim blagom. Toda samo enkrat smeš rabiti šibico, vdrugič bi se ti ne obneslo." Kmalu potem se je po cesarstvu raznesla novica, da je cesarjevo hčer obsedel hudič in da cesar obeta neizmerno blago onemu, ki bi jo ozdravil. Ko je bil kmet to slišal, se je odpravil na dvor ter rešil po vragovem navodilu cesarjevega otroka velike nadloge, za kar je dobil čuda bogastva. Zgodilo pa se je čez nekaj časa, da je hudič obsedel tudi hčer sosednega kralja. Kralj sporoči cesarju, naj mu pošlje tistega kmeta, ki ume izganjati hudiča, ako tega ne stori nemudoma, naskoči cesarstvo z močno vojsko. I)a se miroljubni cesar ogne nevarnosti, precej ukaže, naj gre kmet h kralju. Kmet vzame šibico in se napoti na kraljevi dvor. Tain moli k Bogu in udari s šibico po kraljieni, toda vrag ni hotel iz nje. Tako jo je šibal teden dni. pa nič ni pomagalo. — Kralj je oil tine do dne debeleje gledal iu kmetu je postajalo od dne do dne gorkeje. Ves obupan je kmet ukazal, naj na gradu vsako opoldne strelijo iz dveh topov. Tako so streljali devet dni in kralj je gledal še debeleje. ker hčerki ni nič odleglo. Ministri so sc posmehovali "za kraljevim hrbtom in osle so kazali kmetu. Deseti dan je velel kmet, naj strele iz vseh petdeset topov na enkrat. In glejte — ko je neumni hudič slišal toliko grmenja, je začuden vprašal iz kraljične: "Zakaj so streljali dosilulob samo iz dveh topov, danes pa so strelili kar iz vseh petdeset?" Odgovoril je kmet vragu: "Zato so sprožili danes vseh petdeset, ker se bliža mestu tista huda žena, ki si bival z njo v tisti jami, ako se še kaj spominjaš." Ko vrag to sliši, skoči ves prestrašen iz kraljične ter reče: "Ako je tako. onda bežim jaz v I n id jo Koromandijo. a ti beži, kamor ti tvoj Bog pomore." Tako je bila rešena kraljeva hči hudiča iu kmet je dobil zopet čuda bogastva. Ako ga ni zapravil, ga še ima." Vsi gostje so se grohotali smeš-nici, celo policaj se je hahljal, a a tako prikrito in lahno, kakor bi ga bilo pred temi nizkimi bitji sram smehljaja. Ko so se dosti nasmejali in se tudi pogovorili o prepirljivih iu svojeglavih ženskah, si je otrl moz z bulo solzo prebavo pospešiljočega smeha ter vprašal siromašnega Piniperbe-ga: "Ali svoje ženske nisi šel iskat v Egipt?" "Šel sem za njo in pet let sem v Egiptu delal in jo iskal. Dognal sem, tla živi v Aleksandriji v neki veliki hiši, kjer ženske mreže vežejo za moške." "Aha! Pa si šel tja?" "Pisal sem ji, naj se vrne k meni. vse ji bo odpuščeno." "Bolje bi bil storil, da si vzel šibo in šel iz babe izganjat hudiča." "Odpisala mi je. naj pridem, da me željno pričakuje. Šel sem v tisto prokleto gnezdo, pa žene tam nisem dobil. Potegnila jo je pred menoj v Ameriko." "Ti pa za njo?" "Res sem se odpravil v Ameriko. pa ženske več nisenf našel. Tam sem delal deset let. dokler mi ni stroj odtrgal prstov leve roke." Pimperbeg je dvignil levico izpod mize iu pokazal ročno Štlllo. "No", je rekel šaljivee, "ako jr» vse res tako iu nam ne cediš laži. tedaj si videl tri zemlje in mnogo lahko vež. Ker si tako ličen, nam pa povej, kako se suče zemlja, na desno ali na levo." Pimperbeg je osupnil kakor dijak, ki je dobil nerazrešljivo na-nalogo; pogreznil se je v trdovraten molk. Saljivčevo vprašanje pa je zanimalo moža z bulo. Pričakujoč novo smešnico je začel s šaljivcem prepirček, kako je s slikanjem zemlje. In možaka sta. režeč se drug drugemu v obraz, neugna-nih jezikov trdila vsak svojo, eden. da se suče zemlja na levo, drugi, da se suče na desno. Pokazalo pa se je, da oni v delavski bluzi ne mora človeka lakajskega obraza. Rogoborno je pobijal njegovo trditev, očitajoč mu, da človek, ki svojemu gospodu maže čevlje in mu krtači obleko, ni sposoben govoriti o važnih stvareh. Lakaju se je za malo zdelo, da ga je prijel nasprotnik za njegov vzvišeni posel. Zadirčno je rekel: "Čeprav imate v tovarnah časa dosti za burke, prave pa le ne veste. Da bo pa mir besedi in obema prav. naj se suče vsaka zemeljska poluta sama zase, ena na desno, ena na levo. Pa mirna Bosna!" Iu udaril je s kozarcem tako trdo ob mizo. da je šaljivcu pljusknilo vino v obraz. Takšna razlaga stvari pa delavcu ni bila po všeč i. Vinska vlaga na obrazu ga je razkačila. V gorečnosti prepira se je dvignil izza mize ter prismukljiveu z bulo pritaknil debelo zaušnico, od katere je zašklepetalo po sobi. Takega nereda policaj Pikelmue ni mogel prezreti. "Oha!" je vzkliknil. "Tu se ne bosta pretepa vala!" Izvlekel je iz žepa svoj zapisnik in je pričel nekaj beležiti. To se je za malo zdelo Ceponu. kako je s to stvarjo. Kako se suče zemlja — 110?" je vščipljivo vprašal. "Jaz tega ne vem", je momljal Pikelmue, liLasno opisujoč razpoloženje onih dveh rogovile-žev. "Onda ste takšen osel, kakršna sta ona dva", je možko rekel Če-pon, vesel, da jo je zasolil sovražnemu mogotcu. Policaj je vso ostrino svojega pogleda zabodel v vojakov obraz. "Prosim za vaše ime!" Čepou je snel čepico, kjer je napisano njegovo ime, ter mu jo pomolil pod uosJ "Zapomnite si ga t» "Že dobro", je odgovoril policaj. Ko je bil napisal vse, kar se mu je zdelo potrebno za vzdrževanje reda in miru v krčmi in državi, je strogega obraza zapustil gostilno, da napiše svoj raport. Ko je odbila ura ti ve, jo je pobral Cepon po svoj kovčeg. Ženski sta ga spremili. Potem je šel z njima na njiju stanovanje, kjer so se prav dobro imeli. Odprl je kovčeg, pogostil je družici z vsebino. Dvakrat je poslal po vina in sam je jedel od suhega mesa in svežega sadja. Luna je že stala na nebu, pusta in čemerna, kakor bi se v solzah poslavljala s starini letom, ko sta Agata in Jerica štorkljajočemu prijatelju kazali pot v vojašnico. Na trgu Vseh svetnikov jih je dohitela patrola pod vodstvom korporala Smuka, ki je jahal Če-ponovega Ezava. Dragonec je sladkoginjen objel svojega konja krog vratu iu rade volje se je dal odgnati domov. Dragonec Cepon je bil dosle zanesljiv v službi, priden iu brez kazni. Nahaja se v preiskovalnem zaporu.-- Takšno prijavo je sestavil ma-nipulant Ručigaj na novega leta ponoči. Ker je bila zelo obširna, je svoje delo sešil. Drugi dan je nesel sešitek kapitanu v podpis. "Zadnjič sva dobila nos, ker ste premalo načečkali o Buza-kljunovih dolgih prstih; danes ste nakavkljali sila mnogo. Ste Ii temeljito posvetili v Čeponovo stvar?" je vprašal kapitan. 'Nadejam se, gospod kapitan', je samozavestno odgovoril Ruči- In kapitan je dokument podpisal, ne da bi ga bil prečital. Manipulant je, čuteč pisarsko zmagoslavje v duši, poslal prijavo v polkovno pisarno. Tri dni pozneje je napovedal polkovnik, princ visoke veljave, samodržec in železolomee, pre- gled škadrona. Naročil je prvo* šega, spretnega in priznanega Jan- ceto za osmo zjutranjo uro na ja-lialnico, potem naj pridejo v presledku ene ure ostale tri čete, o-poldne pa remonte. Pregled se je raztegnil do tretje popoldanske ure. Ruči gaj je moral ves čas stati ob jahalniei s konjsko rotlo-pisno knjigo poti pazduho, ker polkovnik je prišel z živinozdrav-nikoin, da pri tej priliki preišče-ta konje in izbereta one, ki bi bili zaradi starosti ali drugih napak tekom leta za prodajo. Kadarkoli je bil manipulant poklican na jahalnico, tla odpre svojo konjsko knjigo in prečita rotlopis do-tičnega konja, vselej ga je strogi polkovnik obrsnil z divjim pogledom in odslovil z zadirčno besedo. Rueigaj je prezebal dalje, iz-prašujoč se: Kaj pa se je zopet zgodilo, da je naš samodržec tako nasajen name? Dolgo stanje ga je utrudilo, oči so mu že motno brlele izpod težke čelade in brk se mu je povesil. Ko je bila naposled končana vizita, je poklical polkovnik Ru-čigaja predse. Potegnil je iz žepa listino, v kateri je manipulant s strahom spoznal kazensko prijavo o dragoncu Čeponu. "Gospod kapitan, tukaj ste mi predložili kazensko prijavo, s katero se rogate pravilom vojaškega uradnega poslovnika. Ali ste jo čitali?" je strogo vprašal polkovnik kapitana, moleč mu listino, ki je bila opremljena z mnogimi rdeče in višnjevo začrtanimi vprašanji in klicaji, kar je pričalo, kakšno mučno kritiko je prestala v polkovni pisarni. Kapitan, ki se sicer ni bal ne hudiča ne biriča, se je stresel pred tako razmrevarjeniin dokumentom. "Poslušno prosim, gospotl polkovnik, jedva sem začel citati prijavo, pa me je čut dolžnosti nenadno prevrnil nekam dru-grain — toliko je teh uradnih o-pravil pri škadronu — tako da v navalu poslovanja nisem mogel prečitati do kraja. Stvar je bila nujna, zato sem hitro podpisal in poslal v adjutanturo", se je opravičeval kapitan. "Ta prijava se vleče kakor neslan italijanski makaron, ki ga natakar maši gostu v usta in otl-Pa vi povejte, gospod policaj, striže, kadar se gosta zdi zado- sti', se je pošalil polkovnik iiK, ugodljivo prikimal kapitanu. Potem se je okrenil k Ručigaju in več se ni šalil. Izobrazil je zlobno strmenje na obličju. "Glejte, go-i spoti kapitan, kako stoji čelada na buči vašega manipulanta. kakor pijanemu ognjegascu, kadar gasi žejo. A-a-a! Neznosen subjekt je to!" Prijet je za čelad ni greben, dvignil pokrivalo in ga z močjo zopet zapičil na poetično glavo. "Hudiča, ta mi pa rahlja možgane!' je jeknilo v Ručigaju. mevkuil pa ni besediee. Ko se je bilo pokrivalo pravilno poleglo, je polkovnik razgrnil Ručigajev sešitek. prijel za ogal lista ter dvignil z rdečim svinčnikom prekrižano "remektlelo", tako da so listi liki skupina zastav ob veličastnem shodu zafr-foleli pred nosom ubogega svo-bodo-misleea. "Vi, šolobarda!" je vzkipel poveljnik. "Čemu ste prikrpali h golemu dejanju toliko puhlic o babah? A? Ne poznate našega poslovnika, ki veleva, tla morajo biti vsa naznanila in prijave kratke, toda jasne in jedrnate, brez nepotrebnih priti-klin ?'' Divje, prav vražje je zrl polkovnik, in Ručigaju je bilo pri srcu, kakor tistim sedmerim vragom pred sitno ženo, ki je padla v jamo. 'Poslušno javljam, gospotl polkovnik. vse sem iiittaiiko in po resnici opisal, tako tla bi ne bilo nikjer vrzeli in bi gospodu avdi-torju ne trehalo pisati po nadalj-ua pojasnila", se je osmclil Rueigaj. "Vi brbljavi nočni čuvaj! Jaz vas že naučim!" se je zadri polkovnik. pretrgal sešitek ter ga vrgel pred pisarja. "Gospod kapitan. ta nezanesljivi pisalni stroj morate držati v ježevih rokavicah! Kaj je vse prištulil v svoj zmazek! Vojašnico imenuje hišo pokore iu vojaških muh ! Prosim, ali ste slišali kaj takšnega? Na petnajst tin i ga zaprite v njegovo sobo, a kljub zaporu mora o-pravljati svoj pisarski posel. Jutri ob enajstih mora biti kazenska prijava. sestavljena po naših predpisih, zopet v polkovni pisarni". Okrenil se je vnovič k inani-pulantu. "Jaz vam izbijem iz glave romantično omotico! Izgubite se izpred mene, odlazite, osel! Marš! Marš!" Ruči gaj se je sklonil po svoje raztrgano "remektlelo", ga vtaknil pod pazduho k svoji konjski knjigi, salutiral ter jo mahal raven kakor sveča domov. Takšen je bil prvi honorar na- pobije, kakor hitro ga kje sreča. | "Ne vem. kdo je gospod čast-Tri mesece kasneje. jnik", odvrne zmedeno deček, ''a 3. oktobra so Rusi prišli v Mar- z.dite se mi jako znani." maros-Sziget. Med prvimi častni- "-laz sem Romanov", odvrne ki je bil atletski orjak, silen mlad j smeje se Kus. "rokoborec", nadporočnik. Pripadal je gene- Bil je v resnici on. Kakor se je ralnemu štabu. Častniki so se na- sedaj dognalo, je bil on organizi-stanili v hotelu gori omenjene volumsko službo na meji. Na-vrtne restavracije. Osobje je bilo risal in zabeležil je bil vse preho-pobegnilo, ostal je samo 15-letni'de ter je privedel čete čez Kar-pikolo, ki je govoril rusinsko. -pate. Nadporočnik generalnega Pikolo je bil šef. vratar in im-j*taba I)a 111 bi! pozabil na svo-takar v eni osebi. Orjaški nadpo-!i° afero, ki jo je imel na resta- ročnih veli dečku, naj uredi sobe. Ta častnika široko pogleda — zdel se mu je znan. Rus mu pomore : "No. kaj me ne poznaš.'" imel na vracijskeui vrtu kot rokoborec Romanov. Komaj se je bil umil, že je hitel poizvedovat za dotic-mni natakarjem. A rekli so mu. da je bil to le priložnostni natakar. drugače pa pek. Za smeh in kratek čas. m Po ovinkih. ka Ručigaja. Pisatelj sc ga še do bro spominja zdaj. ko stavi ob u-liei Dobrega kredita lastno vilo. Ruski generalštabni častnik cirkuški atlet in -ogleduh. Minulo spomlad, komaj dva meseca pred izbruhom vojne, je prišel v Marmaros-Sziget velik cirkus. — Najprivlačnejša točka vsakdanjega sporeda so bile ro-koborbe, v katerih sta poleg cirkuških umetnikov nastopala tudi znana madžarska brata Szuja. Matador je bil neki 126—28 letni tnočan plavolas Rus, ki se je po družinskem imenu ruskega carja uazival Romanov. Bil je ljubimec občinstva, kajti ne le, da je bil dober rokoborec, in jako lep mož, marveč je bil tudi zelo inteligenten ter se je v družbi, ki jo je jako skrbno izbral, odlično vedel. Govoril je izvrstno tudi nemški jezik. V cirkusu je svoje nasprotnike vedno spravil na tla. da bi pa vzbudil še večje razburjenje, se je parkrat s vojiini rameni dotaknil tal. Romanov je več tednov ostal v Marmaros-Szigetu; meseca junija p. 1. je bil še ontli. Tekom tega časa se je seznanil z več družinami in tlvoril damami; najraje je pa hotlil na izlete. Turistika je bila njegova strast. Silno ga je navduševala divjero-mantična okolica in ob takih prilikah je zabaval tlružbo s tem, tla je z naravnost čarovniško hitrico risal pokrajino. Romanov namreč ni bil samo imeniteiT rokoborec, marveč tudi izboren risar. Udeležil se je mnogih skupnih izletov. ,jn ker mu je okolica tako čudovito ugajala, je mnogo in mnogo in mnogo risal. Romanov pa seveda ni poznal širšega prebivalstva v Marmaros-Szigetu; zato se mu je nekoč pripetilo, da je prišel nekega dne na vrt najodličnejše restavracije z damo. kateri natakar ni hotel po-streči ter je moral Romanov z njo osramočen oditi. Ob odhodu pa je zagrozil natakarju, da ga — Ali bi bil tvoj bratec hud.če bi te — Groš mu daj. potem pa po slušaj. pc ljubil POZNA JIH. — Zakaj nam ne daste več — Zato, ker ste že pijani. — Ne. mi smo trezni. — Ta odgovor lui zadostil ji trezni, so najslabši. vina Oni pijanci, ki pravijo, da so PRI SL OVESU. 11*1 Žena: — Povej kuharici, da je izpila vse vino, kar smo ga iineli v buteljkah. Kuharica: Seveda gospod. Saj sem vedela, da ne pijeta slabega vina. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA", NAJ- GLAS NAHODA, 23. JANTARJA, 1918. EP Jugoslovanska Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GKRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-doe k, Pa. Podpredsednik: AIX^IS BA LANT. 112 Sterling Ave., Bar berton. O. Glavni tajnik: OKO. L. BR OZ K II, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JU »H V KOUŽE. Box 105. Ely. Minil." Zaupnik: LnUlS KASTELIC, Box 5«?. Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: IVEC, 900 X. Chicago St.. Joliet. III. Dr. MARTIN J. NADZORNIKI: 421—7th St.. Calumet. Mich. Kansas City, Kans. mike zi'xrcn. PETER ŠPEIIAR, 422 X. 4th St.. JOHN' VOORICH. 444— (ith St., La Salle, III. JOHN ACS ec. 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 1:B. Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St.. Lorain. O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St.. Roek Springs. Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701. Blaek Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: od društva sv. Cirila in Metoda, št v. 1. društva sv. Srca Jezusa, št v. 2, Ely, Slovenec, štv. 114, Elv. JOSEPH MERTEL, Elv. Minn. LOI IS CIIAMPA, od Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva M um. Vsi dopisi tikajoči s«* uradnih zadev kakor tudi denarne poši-ljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega iporotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Varšava. Mesto Varšavi bregu Visle, ki j< 400 do 500 met rt)\ nem bregu pa I Praga. Varšava j leži na levelll na teh krajih široka, na des-ši predmestje bila ustanov-J Ijeiia proti koncu 12. stoletja, ltue izpeljujejo nekateri od čeških Vršovcov, drugi »ml starega imena "vanw", kar pometi ja grad. mesto. To ime je še zdaj v matija ršiin i "var" ali "varo". (n. pr. Teinesvar, Uugvar). Leta 1225 je bila še vas in je imela eno cerkvico. Podrobnejša čila nam je obranilo I. 1339 bil v Varšavi razrešen spor in kM)ijskiin kraljem Kazimirom in nemškim viteškim redom glede nekaterih pokrajin. Takrat j«- bila Varšava že obzidano mesto in kmalu nato je postalo stolno mesto varšavskih knezov. Mnogo Nemcev je živelo v njej. Ko je 1. 1 ,">26 izumrl rod mazovskih knezov, ne je Mazovsko spojilo poljskim kraljestvom. Obod Varšave s Prago meri o-krog 30 km, površina okoli 30* o km kv., 7 km daleč teče Visla skozi mesto. Po zimi reka včasih zamrzne, včasih celo do SO dni, mnogokrat pa tudi sploh ne. Kot drugod so bile tudi tu spojen«? » j mestom nekatere predmestne občine. tako na zapadu Volja, na jugu Mokotov in na vzhodu Praga. katero vežeta dva mostova z \ aršavi. Na severu mesta se razprostira Aleksandrovska citadel-la s šestimi utrdbami. Iz tega in še iz celega sistema drugih utrdb 'je bila iz Varšave narejena mo-oro Iderna trdnjava. Po številu prebi-ko je Ivalstva Varšava tretje mesto na Ruskem. Kakor hitro je rast-la, je videti iz teh-le številk. Leta 1Mb je imela SI.000 prebivalcev, 1829 že 139.000, 1864 223,000, leta 18*2. 383.000. leta 1901 že 712 tisoč in danop okrog 800,000. Katoličanov je polovico, pravoslav-nik okrog 40.000, Židov do 226 tisoč in protestantov 21.000. Narodnostnih dat sicer ni, toda šte-katercgalvi.,° pravoslavnih odgovarja številu Rusov in število katolikov glavno me« t o je bilo Krakov. Ra- d i tega je Varšava izgubila mno-1 *tevilu Poljakov. Zidanih hiš je J® go na svojem elta 1557 so s* nja začela vršiti v Varšavi in ko je leta 1596 pogorel kraljevski j grad v Krakovu gismund 111. preselil v Varšavo, ki je vsled kraljeve ljubezni do umetnosti še bolj rastla. šala in bogatela. . t___________.. stoletja j. /e bila duševno središ JO plovstvo po Visli, paroplov-ic Poljske. S\e,lsk.- vojne so pro-|stv° ne »oliko, le škoda, da je v evitu mesta mnogo škodovale. tr-jrokah *»»*biiih podjetnikov. Od-gov i no je tudi ravno takrat i.aid|*Jkl mesta m nekatere uliee desnem bregu nastalo novo mesto j (Krakovsko predmestje, Novi pomenu, kajti že]5400' lesenih 12300! Ulice so be- državna /borova-(tomraue 111 dobro zasajene z drevesi. Železnice vodijo od tu v Petro-je kralj Si-j&ratl» na I>unaj in v Kališ, razen , tega vodi v mesto še več prog j poti imenom povislanske železni-lep- * Peter° kolodvorov spojuje o-V polovici 17.'krožr,a železnica. Znatno razvito Praga jako nase potegnilo. V prvi švedski vojni je prišla Varšava dvakrat v švedske roke (leta 1655 in 165$) ; bila je opustoše-na. Komaj si je za Jana Sobie-skega malo opomogla, ž«' je izbruhnila druga švedska vojna iu Varšava je prehajala iz roke v roke. Razen tega je nastala št ujetništvu. Poslušaj raje onašemjnašo službo jako otežkočilo. Po-iivljenju: Pet se nas je združilo leg tega je hribovita pokrajina z v ožje tovarištvo: nadporočnik'globokimi tokavami izsledovanje Kuiioš. poročnik Burghart. Du-. delala še bolj opasno. Ob 11. uri liajčan. ki je tudi oženjeu. s ka-'sino primarširali v mestece J., terima sem skupaj od začetka'kjer se nam je reklo, da so v bliž-svojega ujetništva, potem uadpo-jnji vasi kozaki. Štiri jezdece sem ročuik Werrlein, ki ga poznani, poslal naprej, kot prednjo stražo. sam pa s 26 možmi sem ostal za drevjem kakšnih 200 korakov proč od vasi. Prva dva jezdeea sta prehajala vasico povsem mirno. Po kozaki h ni bilo ne duha ne sluha. Druga dva dragonca sta hah že izza orožnih vaj. nadalje kadet Handel. Nemee iz Srema in jaz. Bili smo že v Krasnoyarsk ti skupaj in smo bili tudi skupaj poslani v sedanje bivališče. Tukaj stanujemo skupaj v dveh sobah, od katerih smo si eno uredili za spalnico, v drugi pa prebivamo čez dan. — stanovanje za samce, kakor si primernejšega ni misliti. Namesto postelj smo si napravili skupen pograd s slamnieaini. odejo smo dobili tukaj; k temu miza za toaleto in kot za umivalnik, da se spominjam na staro nemško pesmieo: "M. in Liebchen. was willst du noch niehr!?" (Kaj ljubček. hočeš še več). Stanovanje ni nič manj udobno iu elegantno: Dolga jedilna miza. okoli tri stolice in ena vrtna klop. narejena iz lesa. potem v kotu pri oknu manjša miza. potem polica na steni, ki je obenem obešalnik za obleko, in končno še ena manjša polica, kakor jih je tu-patam videti po kuhinjah. Imamo tudi še kuhinjo, v kateri kuhamo, oziroma kuha naš nadkuhar nadporočnik Kuiioš. o-stali štirje samo samo njegovi po-magači. kakor nas imenuje, v kuhinji stanujeta tudi naši dve slugi. Kuhinjo smo opremili z najpotrebnejšim. kupili smo si le najpotrebnejšo kuhinjsko posodo, krožnike in kupice, tudi "čaj-nik" smo si oskrbeli med dolgo vožnjo po železnici; in tako pijemo čaj trikrat na dan, za zaju-trek. po kosilu in po večeji. pa samo s sladkorjem, kvečjemu tu-patam s citronsko kislino, pa .tudi tako diši. V celi Rusiji se namreč ne dobi alkohola. Spominjal se boš menda, da se je v Rusiji v začetku vojne prepovedal vsak alkohol, jaz sem menil, da velja ta prepoved le za armado, pa kako sem se začudil, ko sem videl, da se nikjer ne smejo prodajati ne žgane pijače ne vino, o pivu pa sploh ni govora. Kak podoben ukrep bi bil tudi pri nas dober iu v tem oziru bi se lahko od nasprotnika učili. Včeraj smo dobili dovoljenje za obisk mesta Verhnondinsk; tja smo šli peš — kaki dve uri — mesto ima bolj aziatsko lice. zanimivo je namreč, da je videti mnogo Mongoleev in Kitajcev ^ tudi iz boljših stanov. Ko bi bilo to v drugih okolščinah, bi bil vesel. da moram to opazovati, tako pa manjka mik. in misli se suče-čejo okoli drugih slik. V nasprotju z živili je obleka tukaj zelo draga, še bolj kakor pri nas, posebno kožuhi, ki se pri nas morda bolj poceni dobijo kakor tukaj. Da sem rešil nekaj perila, se imam zahvaliti samo kolnosti, da i sem bil nosil na bojišču nahrbtnik; z ostankom v veliki denarnici ostalega mi denarja sem si nakupil še nekatere malenkosti, da bom s tem zhajal, če ujetništvo ne bo trajalo dolgo. jahala okoli vasi. Kar v diru prijezdi «*den dragoncev s poročilom. da je slišal v skednju konjsko rezgetanje. Vzel sem s seboj tri jezdece in smo se v loku od-deljeui drugi od drugega 200 korakov bližali s karabinerji v ro- Belgrad. Svoje ime je dobil Belgrad po apneni visoki planoti, ki se s svojimi belimi stenami strmo dviga iznad Save. Na tej planoti in ob njenem vznožju ob Savi še danes stoje stare trdnjavske zgradbe, v kolikor jih seveda niso porušili avstrijski topovi. Južno in vzhodno od zgornje trdnjave se razteza današnje mesto, ki je razdeljeno v osem mestnih okrajev, in sicer: zgornje mesto, nekdanje turško mesto, kjer prebivajo sedaj večinoma judi; južno od trdnjave leži park Kalimegdau iu za. njim srbski mestni okraj s kolodvori, potem trgovski mestni del s trgi iu katedralo in konečno stari mestni del Terazija s starim iu novim ko-nakom in ministrstvi. Proti vzho- ki vasi na 50 korakov. Ali nič se,du se razprostira*okraj s pokopani genilo. Že seiu se mislil neskrb- lišči. Na skrajnem jugu, kakih 5 no vrniti, ko se je nekaj črnega zgenilo. kar je vzbudilo mojo pozornost. Sinilo mi je v glavo, tla je nemara kozaška čepica, pa sem brez pomude ustrelil v tisto smer. Ali istočasno so s«* odzvali tudi drugi streli. Priznavam, da me je obšel strah, zakaj krogle so žvižgale tik naših glav. Ali naših ni bil nihče ranjen iu mi smo se vrnili, ker naša naloga je bila. sovražnika izslediti, ne pa bojevati se ž njim. To je bil prvi ognjeni krst. Od tega trenutka me je vsa bojazljivost minila. Jutri poj demo zopet iu tako bomo poskušali sleherni dan svojo srečo, dokler me krogla ne zadene. Vreme imamo mokrotno. zmeraj pomalein prši iu slini. — Ljudje, večjidel analfabeti, so šele zdaj spoznali. kilometrov od trdnjave, leži Top-čider s kraljevo vilo in parkom. Belgrad je srbska prestolnica, sedež najvišjih srbskih oblasti in vrhovnega glavarja srbske narodne (pravoslavne) cerkve, inetro-polita; tam se je nahajalo poveljstvo tretje srbske armadue divizije, najvišjih sodišč, poslaništev, konzulatov in bank. V Bel gradu se nahaja srbska visoka šola z modroslovnim, juridičnim in tehničnim oddelkom, potem narodni muzej, več gimnazij, realk, vojna in trgovska akademija, narodno gledališče, dve bolnišnici itd. Ne pojte pesmi sovraštva. Dunajski vladni list "Fremden-blatt piše: Ne pojte pesmi sovraštva! Take pesmi . . t Beračiea Bitka pri Visu g Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Cigan ova osveta Ciganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Črna žena Črni bratje Cvetina borograjska Cvetke Dama s kameljami. broš. Deseti brat (Jurčič) Deteljica Devica Orleanska Don Kižot Dobrota in hvaležnost Doma iu na tujem Dve povesti Dve čudopoljni pravljici Erazem Predjamski Evstahija dobra hči Eno leto med Indijanci. Fabiola George Stephenson, oče železnic Godeevsk katekizem Gozdovnik. 2 zvezka Grizekla Greh in smeh Grof Radeckv Grof Monte Cristo, 2 zvezka. broš. Grofica beračiea, 100 zv. —.20 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.20 —.15 —.20 —.20 —.60 —.20 —.35 —.20 —.80 —.60 —.25 —.30 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.35 —.20 —.20 —.80 —.10 —.50 —.20 =3 —.20 $3.00 $5.00 Red vika, bandit ova nevesta —.20 Hirlnnda, _.20 Hildegarda Illnpee Jernej TT t-,i pr! • : • Skrivnosti srca S prestola na morišče Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju —.15 Sv. Genovefa —.20 Sv. Notburga —.20 Sveta noc —.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Šaljivi Jaka —.25 £opek lepih povesti —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec —.35 Skozi širno Indijo —.35 fttiri povesti —.20 Strašna osveta —.50 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 Tisoč in ena noč $7.00 Tiun Ling —.20 Timotej in Filemon —.20 Trije rodovi —.50 Uporniki —.30 V delu je rešitev —.20 Veliki vsevedež —.35 V gorskem zakotju —.20 Vrtomirov prstan —.20 Veliki trgovec —.30 Vojna na Balkanu. 13 zvez. $1.85 —.80 $1.00 —.45 —.30 —.60 —.30 Vohun, ameriška povest Vitez iz rdeče hiše Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za tuje grehe Zlate jagode, vez. —.20 i Življenjepis Simon Gregor-— no I nt t* ! Živ da je vojna, in vsi prestrašeni gle- :strijskemu duhu. Mi se dajo ogromne čete. ki marširajo jemo iz sovraštva, ainpajs. noc in dan skozi vasi in ki vse. kar se dobi. pokupijo, tako da zadnji niti krompirja ne dobijo. Ko gleda človek te nepregledne čete, si nehote misli, da je izguba tisoč, deset tisoč mož pri tej brezštevilni armadi brez pomena. Če pade eden, deset ali sto, prava reč. Za vojno, za njen uspeh res da nima pomena, ali vendar, koliko solz se pretoči, koliko žalosti se občuti doma za vsakega, ki sovraštvu, bojujemo se proti zavisti in veroloninosti, ki sta po svetu užgali plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, nravnost in kulturo se hočemo bojevati s čisto vestjo in s čistim srcem. Zato pa si moramo ohraniti v srcih ljubezen, kakor jo nosi naš cesar celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hrabra armada, ki daje lačnemu sovražniku kruha v strelnih pade na bojnem polju. — Zemlja i zakopih, ljubezen, ki smo je vsi je videti rodovitna, ljudje pa pre-1 potrebni, da bi vzlic vsem skrbem cej premožni. Le mestoma so peščene planote, široke tukaj nekaj kilometrov, tam pa zopet le nekaj metrov, pokrite s prijetnim rumenim peskom, mestoma po 2 m na globoko. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. in težavam z zaupanjem in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti: Ne zastrupljajte duš z mislijo na sovraštvo in na maščevanje. Mi si hočemo izvojevati mir, zase in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi dragi ohraniti avstrijsko srce iu tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovraštva ne uga jajo. Borimo se za mir na svetu. Naj bi nam bil kmalu vrnjen! svet. Senatorska ulica, Glediški trg) so jako krasni in so dali Varšavi priimek "mali Pariz". Drugi deli so pa nekateri silno zamazani. Po ulicah je življenje jako pestro, elegantno, moderno, ki se javlja zlasti v najmodernejših toaletah, v državnih iu vojaških uniformah in tudi v narodnem kuga. Od polovice 18. stoletja se|kr°j^- ^s*1"0 razlikujejo od je Varšava zopet dvigala. Kralj | Avgust II. si je zgradil nov grad, l ustanovljena je bila knjižnica, ceste so tlakali in postavili most čez Vislo. Leta 1795 je bila pri treji delitvi pripojena k Rusiji, kjer je postala provineialno mesto. Osvojili so jo Francozi in Napoleon jo je 1807 postavil za vladarico nad novo ustanovljeno varšavsko kneževino, ki so jo I. 1813 zopet Rusi medli. Na dunajskem kongresu je bilo ustanovljeno novo poljsko kraljestvo z glavnim mestom Varšavo. Začel se je nov mnogo obetajoč duševni, trgovinski in obrtni razvoj. Nesrečna vstaja 1. 1830. vojna in zavzetje Varšave 1831 in novi nemiri 1861 in 1864 so razvoj vedno za nekaj časa ustavili. Poruš-čevanje in podpiranje ruskega življa je imelo samo površen u-činek. Varšava je v jedru ostala poljska. Zuak mesta pj Si- drugih židje v dolgih, umazanih kaftanih. Družabno se deli Varšava na tri tabore, na poljski, židovski iu ruski. Po ulicah in trgovinah prevladuje poljska beseda. gledališča so poljska, tudi tisk je v ogromni množini poljski.. — Umetniško in znanstveno življenje poljsko ima tako središče v Varšavi. Sloveiski častniki v skem ujetništvu. ru- Slike iz vojne. Lastnega brata ujel. S severnega bojišča se poroča: Rusko-poljska grofica Dombrov-ska ima dva sina. od katerih eden. Jožef, služi kot "ruski državljan v ruski armadi, drugi, Stanislav, pa kot avstrijski podanik v avstrijski armadi. Grof Stanislav Dombrovski, ulanski častnik, ki se je bojeval v Boroe-vičevi armadi, je dobil nekega dne povelje, naj vzame od Rusov zasedeni železniški nasip. Po Iju-tera boju se je končno posrečilo grofu Dombrovskemu s spretnim napadom prepoditi Ruse. Samo iz neke čuvajnice je sovražnik še streljal. Grof Stanislav Dombrovski je sam razbil vrata in prijel ruskega častnika, ki je poveljeval ter ga vlekel s seboj. Na prostem je spoznal, da je ujel lastnega brata Jožefa. Peljal je ranjenega brata takoj na obvezališče. Sedaj se grof Jožef Dombrovski zdravi v neki avstrijski bolnišnici. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Y SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. MOLIT VENIKI: Dušna paša, rudeča obreza —.80 Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Otroška pobožnost —.25 Rajski glasovi —.40 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Voditelj v srečno večnost —.50 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: s /L Celovški "Mir" piše: Iz Bere-zovke v Sibiriji smo prejeli od g. poročnika v rezervi Ludovika Za-goročnika od 4. domobranskega polka pismo, datirano z 29. oktobrom, ki se glasi: V pismu od dne 25. t. m., sem Ti obljubil, da Ti bom kaj poro-čal iz svojega življenja v vojnem Prvič na poizvedovalni službi. Neki vojak je pisal svojim ljudem tole pismo: Nastanjeni smo v vasi, in nudi se mi prilika, da vam pišem, kar sem doslej doživel. Včeraj sem bil prvič na poizvedovalni službi v smeri proti K. Zjutraj ko so prvi petelini peli, smo odhajali iz N. Bilo je o-blačno in gosta megla nam je za-pirala pogled £ daljavo, hag je A-becednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik —.50 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri račun ar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 Kubična knjiga —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nemščina brez učitelja, 1. In 2.. del po ____«50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Sehimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovar nemško - slovenski (Jancžič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški (Janežie-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška bi ovni ca, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščilni listi —.20 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 morski renjskem Tzdajalca domovine Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Tzanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil Jetnikovi otroci Kapitan Maryat,, razbojnik Krištof Kolumb Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Kako se je pijanec spreobrnil? Kukelcev stan Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka Maksimilijan I. Mati, soeijalen roman. Močni baron Ravbar Mlinarjev Janez Malomestne tradicije Mrtvi gostač Musolina Mir Božji Mirko Poštenjakovič Mladi Samotar Na različnih potih Na valovih južnega morja Na bojišču Na indijskih otokih Na jutrovem Na preriji Naseljenci Na divjem zapadu, vez. Najdeneek Nesreenica Narodne pripovesti, 1., 3. in 4. zvezek po Nedolžnost preganjana poveličana Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Pavliha Pod turškim jarmom ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE: Andrej Hofer —.20 Aleš iz Razora —.00 Avstrijska ekspedicija —.20 Balkansko-turška vojna —.35 Baron Trenk —.20 Bele noči —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti 16.00 $1.00 —.20 —.20 —.40 —.40 —.50 —.15 —.20 —.20 —.80 $5.00 —.20 $1.00 —.20 —.40 —.25 —.25 —.30 —.70 —.20 —.15 —.20 —.15 —.35 —.30 —.35 —.20 —.20 —.60 —.20 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.20 —.20 Pota ljubezni. 110 zvezkov $5.50 Potovanje v Lilipnt —.20 Poslednji Mehikanec —.20 Pred nevihto —.20 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrb če vem Grogi —.20 Princ Evg: ti Jvsvojski — Prsi božji —.20 Piinčika —.20 Pijanec. .. —.40 Prva ljubezen —.50 Prava in neprava ljubezen —.60 Pariški zlatar —.25 Razne povesti, vez. —.40 Repoštev —.20 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 —.15 —.40 —.20 —.60 —.25 —.60 —.15 —.20 2., in Z ognjem cm, i" zvez. $2.U0 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček * —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 4. zv. Praški judek —.20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti • —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. z v. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: '"»V Zbirka gredaliških iger. V Brat sokol —.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Doktor Hribar —.20 Dve tašči —.20 Idealna tašča —.20 Nemški ne znajo —.20 Pot do srca —.20 Pri pušČavniku —.20 Prvi ples —.20 Putifarka —.20 Raztresenea —.30 Rokovnjači, naroda igra —.40 Starinarica —.20 V medenih dneh —.20 Ribičev sin Robinson Roparsko življenje Rusko - japonska vojna, zvezki Rinaldo Rinaldini Sad greha Senila Sita, mala Hindostanka RAZGLEDNICE: NewyorSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Narodna nosnja in mesta Ljubljane, ducat po —.30 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Atbum me=t Ni v/ "S - ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske mali, —.15 Avstro-Ogrske vezan —.50 Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Evrope, vezan —.50 Celega sveta —.25 Balkanskih držav —.15 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav ipo —-25 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poftn ih znamkah. Poštnina je pri vseh česali še _____________ _________ "n **1 * r™ ~ * r■1 - GLAS NARODA. 23. JANUARJA. 1915. ■NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. [ let. — S. Apolonija Panenik, bol- Na bojišču padli. Jožef Butko- ni*ka sestra- :J6 let- ~ Anton Za~ vir, o/iiijfii, posestnik * ju^.-«.-, tu, je padel pri Novem mestu v Galiciji Zasebna pisma naznanjajo: Na severnem bojišču sta padla Miha Ju van i/. Gorice in Anton Pace k iz Malega Mraševa; na juž-nem pa Viktor Faletov iz Lesk ovca in Ivan Hercog iz Libela. vsi iz h skovskc fare. — Padel je na bojišču četo vodja Ivan IVtkovšek iz Hotederšice. Rajni je bil neumorno delaven Slovenec. Bil je načelnik odseka Orla v lloteder-Sici in logaškega okrožja ter podpredsednik izobraževalnega društva. — Padel je na južnem bojišču kadet Fran Bahovec, sin ljubljanskega mest. obč. svetnika, posestnika na Starem Žabjaku. Dne 24. dec. je še poročal njegov predstojnik. da mu kadet Bahovec čvrsto stoji ob strani. — Padel je j na severnem bojišču nadporočnik itovaue Ivan Kordiš, doma iz Loškega potoka. Vojak umrl. V bolnišnici v Mi-škovcu (madžarski Miskolcz) je na ranah umrl uadučitelj Krau-land iz Bele peči. Umrli so vojaki v Ljubljani: Josip Kramar, domobranec 27. pešpolka. — Peter 0'ihes, pešec 17. pešpolka. — Fran Zupan, do-mobranee 27. pešpolka. — Štefan llajdu (Madžar), pešce 101. pešpolka. — Ivan Fagodari. pešec 31. pešpolka. — Fran Maun. črnovoj-nik 7. pešpolka. — Anton Novak, sanitetni vojak. Fran Svara, top-ničar "2'2. topničarskega ]>olka. — Josip Farkaš (Madžar), pešec 2o. pešpolka. — Risto Živkovič, pešec bosensko - hercegovinskega pešpolka št. 3. — Janez Matfezo (Madžar), četovodja 2. pešpolka, 16. stot. — Štefan Gal, infunterist 3S. pešpolka. 4. stot. Krepki Slovenci. Iz Stražišč pri Kranju poročajo: Andrej Berton-ee|j. železniški čuvaj v pokoju, je tudi |x»sla1 štiri sinove v vojsko. Ljubljančan odlikovan z nemškim železnim križem. Sin obče-Ijubljanske rodbine Reisner, pol-kovni zdravnik, je bil odlikovan od nemškega cesarja z železnim križcem. To je prvi odlikovanee avstrijske armade, ki je dobil tako visoko odlikovanje. Imenovan je za poročnika rezervni praporščak 27. domobranskega polka Fran Kotlušek. Porcka. V Dunajskem Novem mestu se je poročil stotnik 14 pešpolka Fran Kette, mu v Ribnici umrlega sodnika Avgusta Kette, z gdč. Klo Strass-Gsehwantnerje-vo. hčerko dežetnosodnega svetnika. Smrtna kosa. I/ šniartua pri Litiji pišejo: Dne 29. dec. se je raznesla tužna vest, tla je umrl Ignacij Zore, mož kremenjak, kri-stalni značaj, ki ni poznal nobene zahrbtno*!i in laži. Kaj smo izgubili r Naeetom. vemo vsi: najbolj-šegjt prijatelja in svetovalca. Kdorkoli j«* njega poznal in želel kak dober svet. zatekel se je k njemu, prepričati, da dobi premišljen iu pameten odgovor. Nikdar iu nihče ni videl Načeta razburjenega. — 1'inrla je v Vipavi Ana Dolenc, roj. pl. Ficbtl. — Umrl je na Rovih t' f Reisner. dr. \ iktor Štajersko. Pegasti legar se je pojavil, kakor poročajo graški listi, na Štajerskem. Kako se je ta opasna na- Pouk v angleščini. Prva in edina Slovenska Korespon-deačna Sola. Podučuje angrleščino po najnovejši meto- Leskov-'luzuik' zasebnik, 69 let. — Matilda Ktdinel, zasebnica, 74 let. — Magdalena Mehle, žena skladiščnega delavca južne, železnice, 43 let. — Fran Kastelic, čevljar, 46 ■ lesarja je let. — Fran Skraba, hiralec, 26i varne uši. let." — Ivan Oven, posestnik. 46 let. — Terezija Povž. kaj žar jeva žena. 64 let. — Valentin Knaflie, hiralec, 29 let. — Pavla Ullmann. hiralka, 43 let. — Marija Gorše, mizarjeva žena. 66 let. — Ana Er-klavec, posestnikova hči, 6 tednov. — Stanko Eržen, rejenec, pol leta. — Jožef Stiene, ubožec-hiralec, 39 let. — Marija Vidrih. žena tovarniškega delavca, 42 1.— Marija Košak. hiralka. 85 let. Kolera pri Ljubljani. Dne 28. dec. popoldne sta bila prepeljana v deželno bolnišnico Ignacij Somrak. 39 let star, iz Sela št. 34. iu Ivana Zaje, 37 let stara, iz Sela. Pri obeh se je konstatirala kolera. feomrak je čez par ur umrl; Ivano Zaje pa so prepeljali iz deželne bolnišnice v bolnico za silo. Vse osebe, ki so bile z bolnikoma v dotiki, so strogo izolirane. Strel v trebuh. Obstrelil se je loletni Albin Horvat, čevljarski vajenec v Kandiji. Po neprevidnosti si je pognal kroglico Flober-tove pištole v trebuh. Zdravi se v bolnišnici. lezljiva bolezen razširila, še ni po- di od treh do šest mesecev, potom dopi-polnoma dognano. V enem sluČa- sovanja pišite za pojasnila ju je dokazano, da je rabil bolnik i .. Slovenka Korespoadeačaa Sola od nekega vjetega ruskega voja- •119 St. dur Aft., Omlwl, O. ka nakupljene stvari. Edini raz-;Iščem svojega bratranca ANTONA MEVLJA. Doma je iz Lokve na Krasu, podomače Skela-nov. Prosim cenjene rojake, čc kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. aH naj se pa sam oglasi bratrancu: Frank Plaear. Bos 71. Chatham, Mich. (21-23—1) našalec in razširjalec pegastega mrčes, zlasti pa so ne-Prebivalstvo se opozarja na jK>jave te bolezni: pardnev-ni glavobol, bolečine v udih. splošna medlost, mrzliea. vročica, tretji aii peti dan male. kakor leča velike rdečkaste pege po telesu, j zlasti na prsih, rokah, nogah. Ta-!Rad bi zvedel za prijatelje JER koj je treba iskati zdravnišk* Pomoči. — Iz Eisenerza poročajo, da je tam zbolela ena oseba na pegastem legarju. ena pa na črnih kozah. V ruskem ujetništvu. Vojni ku-rat Rajmund-Bratanič je od 21. 'amUe pisai'dopisnico^ Slovensko-Amerikanski KOLEDAR novem- j novembra v ruskem vojnem ujet- j (£-*-«■ ništvu. Sv "------- "-----M ■ natu Kom naslednje vsebine: Od "JI bra od 2. ure popoldne naprej sem v ruskem ujetništvu in sem na potu v Rusijo. Zdrav sem. (.'-pam. da se kljub temu še kedaj vidimo. Srčne pozdrave! Dva brata odlikovana. Mariborski bogoslovee Stanislav Jurko, ki se ji i odpovedal vojaški službi in je moral vsled tega v vojsko, je v 24 urah trikrat avanziral. Jurko se ji? pred nekaj tedni vrnil NlvJA BERGANT. ALEŠA MOHOR IC in JANEZA ČEBA-ŠEK. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi naznani, ali naj se mi sami javijo. — John Božič, Box 116, Marianna, Washington Co., Pa. 1) s severnega bojišča ranjen v Ma-Ogenj. Dne 13. dec. ob 9. urijribor. je bil od 22. na 23. deeem-zvečer se je zelo posvetilo v No-1 bra najprvo povišan za naredni-vem mestu. Ljudje so prišli na ka, potem takoj kot kadet-aspi-tr«r in iz kapiteljske cerkve so rant in nazadnje za kadeta. Jurko je bil še povrh radi svojega hrab- gledali ognjegasci. kje bi li bil ogenj. Vse je mislilo na bližnjo vas Ragors. Poizvedel i pa so. da je gorelo v Kotu. občina Prečna, rega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno hrabrostim kolajno. — Brat Jurkota. bil radi hrabro- Jancza Gačnik. Zažgala sta do 8 let stara Gačnikova sina. Zakurf-la sta v hlevu. češ. saj lahko takoj pogasiva, kar m* jiina pa ni več posrečilo. Zgorelo je vse, vrhu tega tudi dva prašiča, sama pa sta se še pravočasno rešila. Zvep-lenke je mati pustila na ognjišču, do katerih sta ta dva prišla. Vlomilci. Pred kratkim sta poizkušala ponoči vdreti skozi okno v prodajalno Doroteje lvregar v Dravljah dva tatova, a ju je pregnala lastnica, ki se je zbudila. Dve uri nato zbudi Kregarjevo zopet neko šumenje. Vstane in vidi v prodajalni dva tnožka, ki sta vlomila skozi okno. Pobegnila sta takoj, ne da bi bila kaj ukradla: eden skozi okno. drugi skozi vrata. Zaprli so nevarnega tatu Lovrenca Dermoto iz State Loke, ki je osumljen vloma. Izročili so ga deželnemu sodišču obenem z njegovim tovarišem. — Iz Mirne peči poročajo: V tukajšnji župni cerkvi je bilo vlomljeno v dva nabiralnika inilodarov iu iz teh {m>-brano približno 30 K. Tat je pri tem rabil dleto. Zadnje čase se klati več mlajših sumljivih ljudi po tej občini. Ce se kak tak poda v cerkev, je zelo umestno, da gre kdn za njim in ga opazuje, da se bode prišlo tem nepridipravom na sled. Tudi od Mirne peči proti Novemu mestu je več posestnikom ukradena perutnina. Zdaj za praznike tatovi isto prodajajo. Utotako je v Prečni župniku pokradene več koruze, katero tatovi l>osestnik Anton An-1 nosijo prekupčevalcem. V mlinu i, po domače lludman. brat Lueg (Luknja) je izginil mlinar, tr. ga iti ne ga podpolkovnika Z njim je izginilo mnogo inerni-a pl. Andrejka z l.ivnogra- kov pšenice. Se li je dogodil umor Huda za vratna bolezen je mlinarja, ali je pa sam mlinar o-|M>stavtiega. neutrudnega kradel gospodarja Seidlna, še ni larja prvztrodaj v grob. — znano. Zadnje čase so pač zaprli eti G<»ri pri Litiji je 26. dec. več v obližju Novega mesta sum-mat i P. dr. Hugona Bren,| Ijivili postopačev, kateri so pro-j a v — V K enicnčič, star 72 let. — U-]z omenjeno tatvino, v Mengšu dne 31. dec. spo- Most čez potok Pišenica. Pri c. što\ani posestnik, rojen Ljubljan- kr. ravnateljstvu državne železni-i-an, Fran Prešel, vulgo Setrov. ce v Trstu se odda dobava iti Umrli mi \ Ljubljani: Ana A-\ montiranje železnega nosila za Že-b ilnerjt-va. mati uadoficiala Mest-j lezniški most čez potok Pišenica ne lnanilniee ljubljanske. Abul- v kd 16 7-8 blizu postaje Kranj-ii e i j a pokojnica j.- bila znana >ka Gora na progi Trbiž—Ljub-kot jako delavna iu odločna na-jljana v skupni teži približno 150 rodno in napredno misleča dama ton potom javne ponudbe. v;i!a v \seh narodnih kro- Pravda Pavšlar-Majdič zavoljo in pogorelo gospodarsko poslopje j učitelj Jurko. je sti pred sovražnikom odlikovan z drejk« e. iti 1 Jernej da. vrgla gospo« Na Sv umrla lektor. Uren. rij KI ' j«* ...... ..... - . - » - ,--- ~ r . Kamniku. Terezija dajali pšenico trgovcema Grmu in vamuiku je umrl Ju- Pančiču. Mogoče so ti kaj v zvezi r! zlato hrabrostno svetinjo. KOROŠKO. Neznan ranjenec umrl. V Trbižu so pokopali nekega ranjenega vojaka, o katerem ne vedo. kdo da je bil, ker je kmalu potem, ko j«1 došel v trbiško bolnišnico, postal nezavesten. Umrlega vojaka so fotografirali. PRIMORSKO. Smrtna kosa. Umrl je nenadoma v tržaški mestni bolnišnici Matija Dolenc, uradnik c. kr. na-mestništva. ki je oil mobilizacije sem služil kof računski podčastnik pri 12. stot ni ji primorskega črnovojniškega pešpolka v Fazani. Poklican j<* bil k vojakom, da-Mraviio je že prekoračil 42. leto j starosti. Za kako boleznijo je u-mrl, se šti ue ve natančno, domneva se pa, tla je bilo zastrupljenje krvi. ki je tako nepričakovano u-gonohilo moža najboljših let. Pokojnik zapušča vdovo s petimi o-troei. — V Bovcu je umrla Josi-piua Gruntar. rojena Ostan. i/, široko znane Špičkove rodbine v Kobaridu. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 ViikaiU. St., N«w Y.rk, N. T. X« leto 1QIS Sedaj smo začeli razpošilja ti nai Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali na ročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav. Williama J. Flynna: "CBNA ROKA IN NJE DELOVANJE' v kateri popisuje pisatelj resni& no sgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki žrr od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Ze sama ta po vest je vredna male svote. Pole* tega je ie nebroj drugega zanl mivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo le tošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je VBled uvedbe paketn« pošte poštnina za Koledar razi i 6 na, veljajo za posamern« države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, D« aware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Car rolina, South Carolina. Nebraska Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za že bolj oddaljene države stan« Koledar 40 centor s poštnino ▼red. — Te države so: California, Washington, Ore gon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah i* Idaho. V naši podružnici Frank Ba. kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, o., pri L. Balantu t Barber tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, aaj m osira na te cene. Naročite ga pri j BLOVENIC PUBLISHING 00. tt Oortlandt St.. Now York Cifer NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-j davati pravoveljavna potrdila in! ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. VINKO PRISTOV, A* SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI A* 6112-14 ST, CLAIR AVE. I^MIM HARMON! od vrat« Mtisj«i popnrKaa po najnlijlk ccnak, a trfdno In lanerijlvo. V popravo mit ' ■ljlTO vnkdo poilja, k«r «em te nad II let tukaj ▼ trm posla ln sedaj r svojem lastnem doma. V popravek T«im»» , kranjske kakor Tse druge harmonik«! ter r»ftiMa po delu kakortao Ua a» 1 tatova tares nadaUnlta vprafaM JOHN WENZfcL 1017 E. «2. St^ Cleveland, Ohio. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70e. gallon črno vino po................ 60c. Drožnik 4 pallone za .................... fll.00 Brinjevec 12 steklenic ta................ $12.00 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, o308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohie m SO Ji Z i •JU bljani. Ranjka je bila znana zlasti tt Pogreb da Orel . spoštovanje. Pokopal i, vodnih pravic. Dne 31. dee. 1914! il<■<•- — .Josipiiui Cnespropa' proti odločbi poljedelskega mini-••■lu'ka. /asebnega urad-' strstva ugodilo ter odločbo samo l potiijovim občiiMtvom.|Majdieem iz Kranja. L'i • j«- vršil 27. d»'e. — He- d išče je Pavslarjeven Frana O nika. ^< I 9 9 9 9 9 M M ►< ►< M h M M H H M AAA a a a a a ^ O 0> A A A A JACK M M M M M H Francoski spisal Alphouse Daudet. Za "Glas Naroda'' prevel J. T. I W A A A A y y t f t ^ 9 » » y^t AAAAaO^AA Al A » "P A A (Nadaljevanje.) Pozurjtr si- mu je posrečilo dobiti v vz{*oj«'vališčih službo, kjer je po par ur na teden poučeval gojence. Toda tudi tukaj so jra k malo odpustili, ker je otroke po stari kreolski navadi pretepal. Zatem jc iskal službo sodnijskega pisaea. pa je ni dobil. Š<«lc po preteku treh let, ko je užil toliko žalostnih ur. ko je pojedel že velikansko množino črnih redkvic, je dobil priliko za poueevanje anjrlešeine. To je bilo v penzionatu za mlada dekleta. Imele so «ra tri sestre z imenom Decostere. Starejši sta bili že prekoračili štirideseto leto. mlajša je bila stara pa kakih osem ali devetindvajset let. Zaljubil se je vanjo, iu kmalo nato je postala njegova žena. Po poroki sta ostala nekaj časa doma. kjer sta poučevala in pomagala sestrama. Moronval je začel piti iti zanemarjati službo. To je sestri tako ujezilo, da sta ga sklenili izplačati. Dali sta mu toraj tridesettisoč frankov, da naj gre kamor hoče in da naj jih porabi kakor ve in zna. Kaj naj začne s tako velikansko svoto denarja T Najprej je nameraval kupiti tiskarno in začeti izdavati list. Ker je pa ta stvar zelo riskirana. se je kmalo premislil. Premoženje je pa sklenil na vsak način pomnožiti in nekega dne mu je padla pametna misel v glavo. Vedel jt\ da pošiljajo stariši iz vseh mogočih dežel svoje o-troke v Pariz, da bi se čim iinejše vzgojili in se naučili velikouest-nega življenja. Otroke pošiljajo iz Perzije, Japonskega. Indije in drugih krajev. Taki otroei so ponavadi prav dobro preskrbljeni z denarjem in so tako neizkušeni, iu jih lahko človek obrne, kamorkoli hoče. Stopil je toraj v zvezo z raznimi inozemskimi časopisi, pisai je velike reklame iu bodočnost mu je bila zagotovljena. Ze takoj prvo leto j«' prišel nečak nekega mohamedanskega duhovna s Kanzihara in dva krasna črnca z uovofuudlaiiske obali. Poslopje, katerega si je bil v začetku najel, je postalo pretesno. Sel je iskat drugega in ga res našel v oni umazani soseski. Iu kako >e je godilo tem dečkom iz "vročih dežela?'' Madama Moronval je kuhala, krpala perilo in sploh skrbela za gospodinjstvo. Ce so šli dečki na izprehod. je morala gledati, tla so bili vsi spodobno oblečeni. Miilat .Moronval ni poznal nobene šale. Prve dni prvega četrtletja, se je večkrat nasmehnil, ker se je polnila njegova blagajna, ostali čas leta je pa grdo gledal in ce ni bilo drugače, tudi udaril. Na obnašanju se mu je poznalo, da se pretaka po njegovih žilah zamorska kri. Nekaterim se je posrečilo pisati svojim starišem, ki so jih takoj nato vzeli iz zavoda. Tako se je zgodilo, da se je število go-jeneev skrčilo od trinajst na osem. Zaradi te^a je tudi napisal v izvestje, tla je število gojencev omejeno. V zavodu je bilo silno dolgočasno in neprijetno. Na čast novemu gojencu se je vršil velik obeti, katerega so se udeležili tudi profesorji. Iiazen navadnih jedil, je dobil vsak še celo nekaj vina. katerega so že dolgo pogrešali. . . HI. t ' £ Kaj se jc zgodilo z malim kraljem Madau-Ghezo. _ j < V Iti (h zavod še sedaj obstajal, bi gotovo naznanil gospodarja zdravstveni komisiji, češ. da je spalnica v zavodu najbolj nezdrav. najbolj vlažen prostor, kar jih imajo oziroma kar so jih kedaj imeli otroei. Citatelji naj si predstavljajo dol^o zjrradbo. sest o ječo samo iz pritličja, brez vsakega okna. Samo ua strehi je bila mala odprtina, skozi katero ni prihajal zrak ampak smrad. Zadnja stena se je dotikala h|e\a za konje, odkoder je bilo vsako uro slišati udarec kopit. nadalje je bilo slišati tudi enakomerne udarce vodne s« salke. ki se ni ustavila ne podnevi, ne ponoči. To poslopje je bilo vedno vlažno, pa bodisi, da je vladala zunaj vročina ali pa mraz. Poleti bil 1a prostor, brezzraena luknja, napolnjena z žgočo vročino, pozimi je bilo pa v njem tako mraz. da ni bilo mogoče prestajati. Ko je Moronval najel to po»l«>pje z vsemi prizidki in koeiea-mi. j. njegovo izvežbano oko takoj uganilo, kaj bo s tem prosto rom. — To bo spaluiea — je rekel ženi. Zdi se mi. da bo nekoliko prevlažuo. Pn zirjlivo s.- je nasmehnil rekoč: —- Našim deekoui iz južnih dežela se bo tukaj še bolj do-padlo. •lark naprimer ni mogel prvi večer uiti Hočevar. Bar be tou, O. In okolleo* Aleb Balani. Collin wood, ©.: Katk. flla? nik. Lorain, Ohio In okoUee* Knmse 1735 E. 33. St. Toungstown, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okoUeo: M Klarich. Bessemer, Pa.: Louis ITribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Kndoif Fie teriek. Burdine, Pa. in okolfleel fok* Keriisnik. Oonemaugh, Pa.: Ivaa Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerine. Canonsbnrg, Pa.: Joku Kok llek. Broughton, Pa. te okoli«* i A D^maar. Darragh, Pa.: Draguntin Sla vie. Bxport, Pa. tm okolieaj 7ob Prostor. Forest City, Pa.: Karl Salai in Frank Leben. Farrell, Pa.: Antoa Talestia «8. Oreensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, P\ iu okoUoo; Prank Demšar. Joknstowu, Pa.: Frank VsInm tija. Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottlicher. Meadow Land*, Fa. j Veer« Behnltz. Moon Bun, Pa. In okollee; Wr Maiek. Pittaburg, Pa.: Ignaeii Fed vasnik, Ignaz Magister in Z. Jak-še in U. K. Jakobich. Unity Sta^ Pa.: JoeejA Ikerlj Steel ton. Fa.: Anton M. Fa-PM. West Newton, Pa. in okoliea: Joeip Jo van. Willock, Pa.: Frexik Seme fa Joaeph Petern eL Toole, Utah: Anton Palčii. Wicterquartera, Utah: Louis Blasach. Black Diamond, Waak.1 fft Porenta. Bavenadale, Waak.1 Takek Bomsak. Davis, W. Va. 4n okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. in oko'Iea Frank Kocijan in Frank BartoL Brafton. Wis.: John Bteiajp-FeL x Milwaukee. Wis.: Joeip Tratnik, John Vodovnik iu Frank Meh. ShoboTgau Wis • Anton Bta rich in Frank Sepich. Weet Allia, Wis.: Frank Skek in Louis LonSariČ. Kock Springs, Wyo.: A. Jwtfc in VaL Stalich. Joeip Wefe* Izšla je liSna knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in jej tedaj cenj. rojakom na razpo-lago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno a 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in aajvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po I5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane a poštnino vred $1.85. Na roča ae pri: Blovenic Publishing Co., 93 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in )kolici naznanjamo, da je ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Mr. M. PAPIG, IBS Frederick St., Steelton, Pa., nai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naa list 'Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. BOJA KI NAROČAJTE SB NA xLA8 NARODA", NAJVBC/* •-OVENliK* DNEVNIK ¥ **> T Amerika is Amcrlkaoci, —o— Spisal BBV. J. M. TRUNK, Blovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCL Ni nai namen izreči na tem me-dtu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, kate reg& bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v atari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le pih slik, med katerimi ho marsikdo zapazil ali samega aebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le. Ja je povpraaanje po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj -vredno knjigo. Poseb-ao primerna je knjiga kot božič ai dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo oa katerikoli naslov v stari domovini, Blovenic Publishing Co., BB Cortlandt St_ New York (Mr ••Mae i JAKOB WAHOIO, 109B B. Bftth ML, Najmodernejša. TISKARNA »i "GLAS NARODA izvrSuJe vsakovrstne tiskovine po nizkih cenalt. Delo okusno, lzrmje prerode t drage jesta* Unijsko organizirana« Posebnost m društveni pravda, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na;20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas O btego^devet raznih zesmlj aridov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centovj ValIzemljevidi"soJnare;eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero" zavzemajoSposamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 1 1 QnpagDie Generale Transatlantic .Francoska parobrodna družba.) Direktni trti do Havn, Pariza, Švice, loomosta li LJabijane Foitnl parnlki ao: TA SAVOir* 1JULOCK mm4w» rlUka "tA'rvAwrv iMSWrCrSUfc. Bkapraani parnlkl ao; f "Ln Tonrnne", "Kocbamboa" b ^NUgnm" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrongh Building. Foitnl parniki odplnjejo vedno ob sredak la pristanišča Številka •7. JT. B. i ® & NAJBOLJŠA ® Q> 9>