PoStnlna plaPana
v gotovini.
Dl*» PostfrohOhr
l)u, OU^ttlllt,
Slovenski dom
Leto IX. — štev. 42
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
PBEIS - CERA L 1.50
Sobota. 21. oktobra 1944
Krivda in usoda molčeenikov
Nad Slovenci sc to čase izpolnjuje svetopisemski izrek: »če bodo ti molčali, bodo kamni vpili«. Kamni vpijejo o krivdi in zločinu Osvobodilne fronte nad slo-y°nskim narodom in nad vsem, kar mu jo svetega. Kamni vpijejo v Jelendolu, v kočevskih- gozdovih, kraških gmajnah, po gorenjskih planinah, po štajerskih do-“nah. Kamni vpijejo na ljubljanskem pokopališču, kjer smo prav te dni obhajali drugo obletnico, kar je brat ubil enega svojih najvidnejših in za narod zaslužnih bratov, dr. Marka Natlačena.
Kamni vpijejo, ker tisti, bi bili morda prvi poklicani vpiti, spričo vse te strašne slovenske groze in zločina nad domovino molče. In tem, ki molče prav v dneh naših groznih obletnic, ko kamni najbolj glasno vpijejo, je namenjena danes naša uvodna beseda.
Ko so pred kratkim nekega vidnega Ljubljančana, ki je imel vedno precejšen JPliv na javnost s pisano in govorjeno oesedo in jo tudi sicer veljal za uglednega in modrega moža, vprašali, kaj misli in kaj pravi kot Slovenec in človek na to, da so komunisti pobili na tisoče Slovencev in razdejali na stoti«© slovenskih domov, je rekel, da se no J>avi s politiko in da je vsa njegova politika v tem, da molči.
S tem primerom hočemo poudariti, oa ne smemo iskati vzrokov za razmah Osvobodilne fronte in za pokolj, ki ga Je uprizorila med našim narodom, zgolj y njeni agitaciji in v sredstvih, ki jih je uporabljala, torej ne le v njenem delu, ampak tudi v vztrajnem, trdovratnem, nerazumljivem, verjetno pa v strahopetnem in neznačajnem molku tistih ljudi, ki bi po svojem položaju in po svojem ugledu, če že ne po vesti 111 kot Slovenci bili dolžni s pisano in govorjeno besedo posvetiti v nejasno in Zapeljivo stanje, ki je nastalo z »narodno osvobodilnim* gibanjem. Nič se ne bomo zmotili, čo zapišemo, da jo Osvobodilna fronta dosegla pol svojega krvavega in uničevalnega uspeha že s tem, na se ji^ je s taktičnim manevrom (v OF fio združene vse stranko!) ali z nasiljem (strahovala! umori) posrečilo zapreti sapo tistim, o katerih je mislila, da bi ji bili po svoji idejni usmerjenosti in gromkih predvojnih besedah nasprotni in ki bi po našem bili nekako uradno ttolžni spregovoriti vsaj polovico tistega, kar so prej vedno govorili »za blagor ljudstva«. _ In to je tisti vogelni kamen, nad katerim so so spotaknili marsikateri od takih, ki se ne bi smeli zaradi ljudstva.
Kje go bili ▼ usodnem trenutku, ko je šlo za pravo in odkrito besedo o komunizmu, gromovniki, ki so ljudi ob vsaki priliki učili, da je treba za idejo vse žrtvovati, da je troba iti zanjo v boj in celo v smrt?
Kje so bili tisti, ki so grmeli, da je sladko za domovino umreti, pa so se tega reka naučili iz zgodovino. Ko bi pa morali sami pokazati, kako je treba živeti po njem, so skrili glavo v pesek ali pa so jo nesli pod varnejše nebo, kakor je našo?
Kje so bili vsi tisti pisuni in veliki iskalci »pristne« slovenske besede, ki so veljali za tako zaslužne Slovence, da jih ni in jih ne bo^ rodila nikoli več slovenska mati, niso pa vedeli nobeno pristne in poštene besede, ko je bilo treba v najhujši uri napisati resnico o komunizmu in povedati, kam naj ljudstvo kreno in kje je njegova pot, da se bo rešilo?
Kje so bili drugi pisuni vseh panog, učeni tako, da so svojo modrost komaj sami razumeli, pa nihče drugi; ki so prelili •norje črnila v službi marsikatere, za slovenski narod jalove znanosti, niso pa Smeli peresa, da bi znanstveno pokazali, *ni je komunizem, kam nas vodi in kaj nam prinaša v vseh svojih oblikah?
. Kje so bili vsi, ki so vedno radi dajali podpise celo na kuhinjsko recepte ■n resolucije za gnojnične jame, samo 'la so veljali za prave, iskrene, na vse nve pripravljene rodoljube, niso pa /J1®1' besede proti komunizmu tedaj, ko ’! ta,{a beseda ogromno koristila in bi z Prihranili življenje prenekateremu Poštenemu in idealnemu Slovencu za ^eilanje čase in za tedaj, ko bomo po-Pr,ivih» nnži stvari vdanih ljudi j 1 rebovali? Tako pa jih je Osvobodilna ‘ronta vpregla v svoj pogubni voz, ali P* so padli pod rdečimi kroglami, ker 80 niso dali vpreči vanj.
Pisati o trpno preteklem deleiniku Predpreteklega časa in o zadnjem členu «a levi nogi neznatnega govnobrbca so naši učenjaki utegnili, pisati pa n trpnem deležniku sedanjega časa, ko se narod "ori za obstoj, svoj in njihov, ko dobesedno trpi, čotudi v resnični, neslovničui obliki, pa niso utegnilil
Nikjer jih ni bilo in jih tudi ni mo-flo biti. Zato jih ni moglo biti, ker jim jo bilo vse: ideja, vera, narod, Bog in vrag, žrtev, in vse drugo, kar je ljudstvo 'melo za svojo duhovno in drugačno dediščino In dobrino, za katero jo bilo Pripravljeno žrtvovati vse in jo tudi žrtvovalo, ker jo vso to bilo tem ljudem samo kupčija; ker so poznali v svojem ‘ivljenju samo en cilj, utešiti nenasitno ••koto svojega napuha in žepa.
Kaj Je bil tem ljudem mlad, cvetoč kmečki fant, ki je s kipečo silo svojega ®dravja razveseljeval oko starega, zgaranega očeta, ko je v sinu gledal ohranitev svojega rodu, imena in zemlje. Oni vsega tega v njem niso videli. Vi-■*» so kvečjemu volilno kroglico ali
* < '
*. i ,■<? mM m '
Die Stolne schrelen gegen die OP... Rln BiTd ven OedRchtnisfeler am Grabe des ermordefen Ur.M.Natlačen fn Lafbaeh am 18.X.
Kainni vpijejo proti Osvobodilni fronti... Slika 8 spominske slovesnosti na grobu umorjenega dr. SL Natlačena 13. oktobra letos.
%
„Bodite edini vsi, ki svoj narod zares ljubite..."
Govor ljubljanskega škofa dr. Gr. Rožmana na grobu t dr. Marka Natlačena
Na spominski svečanosti, prirejeni ob drugi obletnici, kar je Osvobodilna fronta dala ubiti bivšega bana dr. Marka Natlačena, je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman imel na pokojnikovem grobu v petek, 13. oktobra, naslednji govor:
»Če pšenično zrno ne pade ▼ zemljo
in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu«, te besede Zveličarja, ki, je o sebi rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje«, nam prihajajo na misel, ko na drugo obletnico smrti stojimo ob grobu slovenskega bana drja Marka Nar tlačena.
Ta grob nam je danes spomin in simbol vseh onih tisočev znanih in neznanih grobov, v katerih počivajo izmučena in mnogokrat okrnjena trupla vseh, ki so se iz svojega najglobljega prepričanja in iz ljubezni do svojega naroda kakor koli borili zoper največje zlo, ki preti materialni in duhovni kulturi našega naroda, zoper brezbožni komunizem. Od tega, nam vsem dragega groba hitijo naše misli in naše molitve k vsem grobovom, ki krijejo žrtve brezbožnega komunizma.
Kakor pšenična zrna so padli vsi ti v našo zemljo, ki jo je pustil Bog zanje razorati od rdeče revolucije naši miselnosti in našim svetim izročilom tujega komunizma. Navidezno so uničeni in zdi se nam, da so vrzeli, ki jih je njihova smrt vsekala, tako velike in nevarne, da jih ni mogoče več zamašiti. Kakor kmot smo, ki jo vsejal žito, a ga je ostalo le prgišče še v kašči. S strahom in skrbjo misli, s čim bo prehranil družino do žetve, ki je še daleč.
Kakor mora pšenično zrno umreti, da obrodi obilo sadu, tako — verujemo — je Bog pustil tudi te idealne borce in tihe junake umreti, da iz njihovih grobov zrnste obilen sad.
Dvojno vrsto sad: za nje same in za narod. Umrli so v veri, v izpolnjevanju dolžnosti, ki so jih imeli po sodbi lastne vffsti za svete in Bogu všečno; umrli so v zvestobi do konca, zato upamo, da se je njih žalost žo v veselje spremenila, da so po besedi psalmista že prišli v božje shrambe, z veseljem nesoč snopje bogate žetve, ko so prej jokaje šli sejat svoje seme, seme lastne krvi in tuzem-
glas, ki jim bo klical slavo. Zato jim tudi danes ne pomeni nič dejstvo, da toliko in toliko takih mladih ljudi, ki bi bili edino poroštvo za našo bodočnost, ni več. »Narod je zato tukaj, da krvavi,« je dejal nekdo od teh ljudi, ko so ga prišli prosit, naj se ob tem trpljenju zgane in spregovori.
Skoraj bi nam bilo propadlo vse: rod, ime in zemlja. Propadlo zato, ker so tisti, ki bi morali govoriti, molčali. Molčali zato, ker iz njih ni imelo kaj govoriti. Govori samo vera, močna vera v nekaj in prepričanje o lastni stvari. To dvoje govori tudi takrat, kadar se lomi svet, in se ne boji smrtnih sene, če grozijo. Ce ne govori v hudi uri, ni vera, ampak puhla beseda, fraza, neresnica, zlaganost in ponarejenost.
Oe ni propadlo prav vse, je zasluga povsem drugje, ne v modrecih In prerokih. Bog je bil tako dober, da je t
Dalje na drnji strani.
skega življenja. Upam«, da bodo iz teh
grobov na veliki Gospodov dan njihova trupla, ki so jih sejali v minljivosti in slabosti, vstala v neminljivosti, časti in moči. To je njihov oseben sad, gamo zanjo.
Isti zakon velja la življenje naroda. Tudi narod doživlja usodno težke čase, ko ▼ žalosti in 8olzah seje najdraije seme, ki bi ga po človeški godbi nnjno potreboval, da ne shira in ne pogine, seje v brazde od sovražne ali krvave bratske roke izorane. _
In kakor daleč seže njegov« sobno oko, ue vidi konca tej žalostni setvi in začne dvomiti, če bo i« tega semena za življenje naroda sploh kaj zrastlo. In verno srce vprašuje: Zakaj tako, Gospod, zakaj? Zakaj bo zaman vse naše prošnje, tako zelo s solzami in krvjo zalite? Pa mu Gospod iz nebes po prerokovih ustih odgovarja: »Kolikor višje je nebo od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov, in moje misli od vaših misli.«
Tolikšne žrtve, padle v zvestobi, resnici in ljubezni, tudi narodu obrode obilo sadu. Kakor vsaka setev potrebuje svoj čas za rast in zorenje, tako tudi ta naša narodna setev, vsejana v deset- in deset-tisoč grobov. Taka setev zori deset- ali celo stoletja, a dozori gotovo v času, ki ga je Vsemogočni in Vsevedni določil. Sejemo sedaj mi, najbrže še ni povsem končana ta setev, ne vemo pa, ali bomo dozorelo setev tudi učakali. Ni to važno.
saj pravi Gospod: »Gden seje, drugi žanje«, drug rod za nami bo morda šele veselo zbiral sadove sedanje krvave žetve; navzlic temu bo res, da se bosta po isti Gospodovi besedi »skupno veselila sejavec in ženjec«.
Ob tem grobu se zavejmo Se rvoje dolžnosti, da storimo vse, kar je na nas, da bo ta setev v rešitev in boljše življenje naroda hitro dozorela, da jo bo še sedanji rod mogel požeti in uživati. Kaj je v tem pogledu naša dolžnost? Da se ravnamo dosledno in zvesto po nauku, ki ga nam iz teh posvečenih grobov dajejo naš dr. Marko Natlačen in tisočeri njegovih tovarišev. In ta nauk je:
»Bodite edini, podajte si roke, strnite trdno svoje vrste vi vsi, ki pravite, da narod zares ljubite, da mu želite ohraniti življenje in mu pripraviti lepšo, svobodnejšo in bolj blagoslovljeno bodočnost na temelju resniee, pravice in ljubezni, ki je za vse človeštvo uzakonjena v božjih zapovedih. Vi vsi, ki to resno hočete, bodite enega srca in ene misli v tej uri. Naj vas ne bega in ne plaši nič, kar navidezno še grozi. Skovani v eno voljo, eno ljubezen in eno moč stojte trdno in vztrajajte zvesto do	konca.«
Dragi rajni	bratje in	sestre!	Sprejemamo to vaše	navodilo,	ki ste	ga	podpisali i lastno	krvjo. Vaš zgled	in	vaša
zvestoba nam ostaneta dragocena in sveta zapuščina. Zato naš odgovor vam: »Eno v zvestobi do konca!«
Jelen dolska noč
(22.-23. X. 1943.)
I
Noč nagnila svoje črno lice je nad bore, smreke, zvezde so ji na trepalnice kot solze pripolzele, kladivo nekje tam daleč je odkrhnilo kos časa, globočine večnosti so nemo vase ga sprejele, veter vzgibal rahlo, rahlo je ozračja mirne reke; gozd tam spred leži, glej, kot v puščavi sivi črna jasa!
Glej, med debli dolga, nema vrsta trudno omahuje!
Žica gloda jim zapestja, bolečina v srcih rjuje, toda rosa ne omoči jim skeleče, vnete veke, groza smrti iz oči osteklenelih v noč jim sika, n iz duše, stokrat prestreljene, ni izstrelka krika.
Dlan koščena, mrzla gre jim čez izmozgana telesa, krč, ki brani se pogina, se jim skriva pod obleke, skoz pekel trenutkov zadnjih pa že zro svoj dom — nebesa.
Ob straneh se krohotajo, topotajo rdeči Kajni, iz živalskih ^ust dežijo na zvezance kletve, pljunki, od kopit pušk, brzostrelk škropijo nanje besni sunki, n mučenci, vsi že z dušo v onostranstvu, zvesti, vztrajni so v svetniški vdanosti, krotkosti — k Bogu šepetajo zanje, ki ženo jih — bratje — v gozda klavnico krvavo!
O, čim bliže Golgoti so, tem svetleje se smehljajo;
kot pod nožem jagnje vsak pod rablji vdano sklanja glavo...
Vrsta v gozdu je obstala pred izk6pano kotanjo kakor pred ogromno, rjavo in izropano lobanjo; prvi trop na rob kotanje stopi, čaka... brzostrelke
teklo vanje bruhnejo, iz prsi, čel jim curki vroči irizgnejo in zadnji stoki Dlazno planejo med jelke in sesedejo se strti v črna nedra gluhi noči; trupla padajo jim v žrelo jame kot ubiti vrči — o to stokanje, hropenje in ti mučeniški krči!
Vrsta krči se — kot kačo žrelo groba jo požira in mučenci kakor zrna padajo v prst razkopano; kot oči krvave ogenj vanje se od straž ozira...
Noč se zdrza — joj, iz jame to hropenje neprestano!
Toda rablji so končali in zasuli ne se mrtve — in a krvavimi rokami v noč odšli po nove žrtve...
IZ VSEBINE:
Stran t.:
Krivda ln usoda molčečni kov.
Stran 3:
Nikoli! (Nauk Jelendola: med Slovenci in komunizmom ni sprave.)
Stran 4.1
Pol leta domobranskega dela, bojev M uspehov v Škofji Loki.
Stran S.:
Pred rdečimi Izpraševalci la sodniki, Stran I.:
Simonu GrcgorflSu ob stoletnici rojstva,
Stran 8.:
Velikega slovenskega misijonarja veltlM
delo.
Vlako Žitnik.
Keka] o Primorcih
Ko je ura prečiščevanja za Slovence! v Gorici minula, so prišli še drugi, celo taiki, ki nekaterim redkim slovenskim inteligentom in narodnim stražarjem, rojenim slučajno na Kranjskem, očitajo njihovo »kranjstvo«, pri tem pa no pomislijo, da živi, in sicer v bolj udobnih in moida bolj varnih razmerah v Ljubljani najmanj 20.000 družin, katerih očetje so doma z Goriškega, s Krasa, s Primorskega.
Kje je torej razmerje med Goričani, stanujočimi sedaj v Ljubljani, in med »Kranjci«, ki so prišli pomagat svojim bratom na Goriško? In še med temi je največ takih, katerih starši jo nekoč živeli in delali, vsaj pred 1. 1914 na Primorskem! Kjo ima torej goriški polinteligent očitati takemu »privan-dranemu Kranjcu«, češ mi bomo ostali, vi boste pa šli! Goričani so pričeli v Ljubljano prihajati že okoli 1. 1914, ko ItaHja ni bila niti še v prvi svetovni vojni, prihajali so neprestano tja vseh 30 let in nihče jih ni motil, da si ne bi mogli ustvariti novih življenjskih pogojev. Da, Kranjci so jih spustili celo na prva mesta povsod, bodisi v gospodarstvu, v kulturi, v politiki.
Narobe se je zgodilo lani: Primorci, oziroma razvajeni sinuki ljubljanskih goriških družin so ostali v Ljubljani, ko jih je klical glas njihove ožje dežele, dežele njihovih očetov, Goriške, Na Goriškem so naši ljudje klicali na pomoč od povsod. Rabili smo bivšo go-riško inteligenco in zlasti ono mlajšo, ki je po poreklu iz naših krajev, pa s« je rodila drugod.
Le malo se jih ie odzvalo, le mn!* Jih ie zapustilo polne egiptovske, reti ljubljanske lonce, dočim so imeli pref polna usta besed za »neodrešene« brate.
Prišlo je na Goriško mnogo idealnih mož in fantov, ki so svoje naloge prevzeli resno in z vsem idealizmom. Te vidimo še vedno na Goriškem, s kako vnemo se trudijo bodisi za prosvetni dvig, za razčiščevanje pojmov med goriškira slovenskim prebivalstvom, pa tudi v obrambo našega ljudstva pred gozdnimi tolovaji
Prišli so sem tisti, ki niso imeli nes uglednih družin, ne mogočnih zvez kje na visokih ljubljanskih ali celo bel-grajskih mestih, ki pa so imeli nekaj več kakor zveze, imeli so neizprosno voljo in idealizem pomagati goriškemu ljudstvu, seveda pa nikakor biti za hlapce raznim goriškim polinteligen-tom, ki bi sedaj radi prevzeli poveljstvo in vodstvo in bi se hkrati tudi radi skrili pred morebitno odgovornostjo.	(»Goriški	list«.)
Jz komunističnega »načrtnega« gospodarstva
V roke smo dobili dopis predsedstva SNOS, komisije zn "nravo narodne impvine, akt št. 100 je bil izdan na »položaju« (kakšna korajža!) dne
26.	julija 1944. V tem dopisu naroča komisija za upravo narodne imovino vsem okrajnim narodno osvobodilnim odborom, naj mu pošljejo |>odatka o vsej narodni imovini na njihovih področjih, in sicer ločeno za javno razlaščeno in opuščeno imovino. Dalj« naroča, naj odbori javijo, koliko je bilo pobranega (po pravici rečeno: ukradenega) pridelka (ozimine). Podpisan je neki Skočir.
Na ta poziv je okrajni narodno osvobodilni odbor Stična dne 31. julija odgovoril takole:
»Eno posestvo je last Kmečkeg« hranilnega in posojilnega doma y Ljubljani, ki pa uradno še ni zaplenjeno. Po vdoru »bele garde« (pri tem misli domobrance) je to posestvo upravljal okrajni odbor Stična, ki je vso zemljo razdelil za eno leto med najrevnejše v obdelovanje. V lastni režiji je okrajni odbor posejal 250 kg pšenice. Kdo jo je požel, ni mogoče ugotoviti. Posestvo je veliko za cel kmečki grunt.« Podpisan je neki »Al-banese«.
Ali se vanj ne zdi, da je to res »na-črtrto« gospodarstvo, Odbor ni mogčl ugotoviti, ktfo je požel z 250 kg pšenice posejano površino! Kaj hočete še zglodnejšega »načrtnega« gospodarstva. Naši kmetje se bodo morali še dolg« časa učiti, kako se »načrtno« gospodari, in tega se bodo naiholi naučili pri komunistih po zgprnjem zgledu. Predsedstvu SNOS-a iskreno Čestitamo na takem gospodarjenju I če odbor tega še ni sporočil Jožetu Stalinu, naj to brž stori, ker bo odboru gotovo čestital in ga poslal v mednarodno gospodarsko komisijo, kajti prepričani smo, da je okrožni odbor Stična v go-t spodarstvu prekosil samega poglavaM ja rdeče Sovjetiie.
Položaj na evropskih
Zahodno bojišča
V zadnjem tednu se je silovitost bojev na rsem zahodnem evropskem bojišču še stopnjevala, kar je bilo treba tudi pričakovati, saj so Angleži in Amerikanci od trenutka, ko se je njihov bojni stroj ustavil na belgijsko holandski ter ob nemški meji, dova žali na bojišče po kopnem la po zraku vedno nove ogromne sile, na drugi strani pa so se tudi Nemci dobro pripravili na obrambo, kar najbolje dokazujejo njihovi uspešni boji in nastopi tudi v zadnjem tednu.
Po zavezniškem velenapadu, ki so ga nemška uradna vojna poročila že davno prej napovedala in potemtakem z njim tudi računala, so se vneli siloviti boji na vsej zahodni obrambni črti, od izliva reke Schelde na Nizozemskem do švicarske meje. Povsod so zavezniške vojske skušale v enem samem zamahu prebiti nemško obrambo in zlomiti njen trdovraten odpor, a ni se jim to posrečilo niti na enem bojnem odseku. Najbolj krvavo pa so morale plačati te svoje poskuse vprav tara, kjer so se boji odigravali že na nemških tleh, t j. pri Aachenu in nje-govi’okolici. Spet nov dokaz, kako trden je nemški sklep, braniti vsako ped nemške zemlje za vsako ceno, pa tudi dokaz, da je nemški vojak povsod na mestu in da se zaveda, da mora imeti pred očmi samo zmago, če hoče nemškemu narodu izvojevati mesto, ki mu po njegovih zaslugah za razvoj evropske omike, po njegovem številu in življenjski sili pripada.
Težišče bojev na zahodu je bilo tudi v pretečenem tednu pri Aachenu, čeprav tudi na drugih odsekih zahodnega bojišča ne moremo govoriti le o kakšnih obmejnih praskah. 2e konec prejšnjega tedna pravi nemško uradno poročilo, da so Amerikanci vzlic visokim izgubam, ki so jih utrpeli prejšnje dni, še naprej poskušali za vsako ceno obkoliti mesto Aachen. Nemške čete so se temu odločno uprle. Zlasti siloviti so bili boji v gozdu pri Rotgenu, jugovzhodno od mesta. S protinapadi so Nemci naslednji dan potisnili ameriške oddelke severno od Aachena v obrambo, medtem ko je sovražniku vzhodno od mesta po hu-
Nadnljevanje s 1. strnnL
srcih teli, ki so nekdaj poslušali zla-gane besede o narodu, žrtvah, veri in ideji in jim verjeli, blagoslovil njihovo preprosto in iskreno vero in nam ii nje dal rešitev. Vstali so doslej neznani, skromni junaki, ki so poznali le svoje delo. Ti so »brisali prah I iinen: na rod, vera. žrtev.
Kakor' so si naš! lažni preroki in svetlovfd«;!, ki* so po traku iskali <wl meva svoje praznote, pomišljali preliti kapljo trbila ali spregovoriti nekaj besedi, se ti neznani jnnaki iz naših kine? kih domov niso pomišljali preliti ne kaplje, ampak vse svoje krvi za tisto, kar so spoznali, da je prav. Dva »veto-va, ki sta zrasla iz iste korenine, ii našo kmečke zemlje. sta storila v tem usodnem trenutku vsak po svoje, sto rila tako, kakor je kdo občutil in spoznal. Zakaj vsak po svoje? Zato. ker eden ni veroval vase in tisto, kar je na? rod ohranjevalo stoletja, ker je v url hudih skušenj podlegel slabosti, strahu, lahkovernosti ali temu drugemu in ker wi sam verjel v tisto, kar je govoril ter učil: drugi po, ker je v vse to veroval in ni mislil, kaj bo. te pove. kaj misli, in te gre za svoje prepričanje v boj.
Seduj, ko se vedno boli vidi. da so imeli ti neznani iunaki prav; sedaj, ko domobranci pritiskajo rdečo mof ob tla, se mnogi izgovarjajo, da so prav tako mislili, da so jih v mislih in v ozadju vedno odobravali, celo podpirali, da se pa ni vedelo, kaj bo. in se ni vedelo, kaj je prav za prav Osvobodilna fronta.
Toda vsi ti »»pomeli »poznavalci naj vedo, da so naredi postali veliki zato. ker «o bili niihovi učeniki in vodniki pripravljeni tudi na osebne žrtve, vsaj v toliko, da so zaradi stvari postavili na kocko tvoje iine. kadar je narodu »stopila duša do grla«.
Kdor pravi, da je prav tako mislil in v ozadju natiho »pomagal«, naj ve. da bi bilu treba pomagati javno in javno povedati resniro. Vsaka druga pomot je zlagana in jalova.
Kdor pravi, da je bil zaslepljen, naj ve, da je vsaj leta 1942. vsakdo, kdor je hotel, zlasti pa vodniški veleumi, lahko spoznal, kaj je OR Od tedai je bilo dosti fitsa za narod kaj storiti. Taki ljudje naj tudi vedo. da si z njimi ljudstvo ne more nit pomagati. Naj odložijo svojo uteniško in mučeniško haljo tudi v fasih. ko postavljaš na kocko samo to, da boš premalo zaslužil.
Kdor pravi, da ni vedel, pa je prej. v dobrih fasih. hotel vse vedeti, je bedak, ki je škodil prav toliko kakor sovražnik. Učenikov, ki v odločilnem času ne znajo najti prave poti, narod no potrebuje. Lahko je. ni# delati in vedno le po toči zvoniti. Mi pa vemo. da so ti ljudje tako pustili ljudstvo na cedilu zato. ker so hoteli ostati »neomadeževanl«. Kakor so »e zavarovali v boju proti komunizmu zaridi sebe. prav tako se ho-tein zavarovati za naprej ■ molčanjem zaradi sebe.
Hvala Hogn. da naSe ljudstvo ni hotelo ostati »neomadeževano«. Z bojem, krvjo, delom in žrtvami je ohranilo slovensko ime, ker ca niso znali ali hoteli rešiti tisti, ki bi ga bili dolžni reševati In o katerih je ljudstvo mislilo da ga bodo
In ker ga niso. jim Izdano ljudstvo, ki se Je rešilo sainn. po Instnem »pozna nju in lastnem balu. pravi: Kdor ni do lat, tudi ledel ne bo; kdor ni trpel, tudi Jel ne ho; kdor ni govoril tedai. ko smo bili želnl velike besede, nam s svojo učenostjo nikoli vet vladal ne bo! In to Je edino prava in edino zaslužna usoda tistih, ki so mnltall tedaj, ko so kamni go vsej naši domovini vpili!
dih bojih uspelo nekoliko napredovati. V gozdu pri Rotgenu so Nemci spet odbili nasprotnika, čeprav je navalil z močnimi silami. Potem so Ameri-kanci poskusili še s pomočjo letalstva doseči pri Aachenu kak večji uspeh A tudi to se jim m posrečilo, prav tako pa so se izjalovili na vzhodnem robu mesta sovražnikovi napadi z okleppiškimi in pehotnimi silami. Nemci so spet potisnili sovražnika nazaj tako severno in severovzhodno od mesta. Razvili so se potem boji iz postojank. V njih so Amerikanci do segli le skrotnne uspehe, zaradi česar so začeli drugače obračunavati s starim cesarskim mestom. Začeli so ga obmetavati z najtežjimi bombami in granatami, a napadi s severa in juga so spet obtičali pred nemško obrambo.
V težkih pozicijskih bojih, ki so se razvili za Aachen in zahtevali na obeh straneh velike izgube, so nemški oklepniški oddelki vrgli sovražna krila, ki so se skušala skleniti severno od mesta, znova nazaj in spet zasedli več prej izgubljenih krajev.
V začetku tega tedna je težka bitka za Aachen dosegla nov višek. Ame-rikanci so skušali z dvema svežima pehotnima in eno oklepniško divizijo dokončno obkoliti mesto, pri čemer jih je močno podpiralo letalstvo. Res se jim je posrečilo, da so nemško /vezo z mestom nekoliko zožili, a niso je mogli odrezati. Tako Aachen, ta prva večja obrambna postojanka na nemških tleh, tudi po tem tednu najsrditejših bojev še vedno kljubuje vzlic vsem še tako besnim sovražnim sunkom.
Na Nizozemskem je tudi že konec prejšnjega tedna prišlo do ogorčenih bojev južno od izliva Schelde. Sovražnik, ki se je bil izkrcal vzhodno od Breskensa, Je utrpel hude izgube. Z zemeljske ožine, ki spaja celino s polotokom Bevelandom, so Nemci spet pregnali Kanadčane in jo osvojili. Ka-nadci so svoje napade z mostišča jugovzhodno od Breskensa ponovili, a uspeli niso. Prav tako so se izjalovili vsi sovražni napadi od izliva Schelde do reke Maas. Tudi petkrat ponovljeni napad na ožino, ki drži na Beve-land. je propadel. Z uporabo številnih oklepnikov in s pomočjo letal je sovražniku uspelo pri Breskensu južno od izliva Schelde na nekaterih mestih vdreti v nasprotnikove postoianke. Pri protinapadu, na ožini pri Bevelandu pa je Nemcem padel v roke celo nek kanadski brigadir.
Po zadnjih poročilih se siloviti boji ob spodnji Scheldi nadaljujejo, položaj pa se na tem odseku bistveno ni spremenil. Tudi tod je bil pretečeni teden za zaveznike teden brezuspešnih poskusov, da bi omajali nemško obrambp., w	,,	,
Na južnem odseku zahodnega bojišča, t. j. nekako ob bivši nemško-francoski mieji, so se zadnji teden prav tako odigravali precej bolj krvavi boji ko prej, tako na bojišču severovzhodno od Nancvja, v Parrov-skem gozdu, na odsekih od Met/.a do vzhodno od Epinala in na obeh straneh Remiremonta, kjer nastopajo nn zavezniški strani zlasti alžirske in maroške čete. Tu je sovražnik konec prejšnjega tedna dosegel nekaj krajevnih uspehov, izjalovili pa so se vsi njegovi poskusi v dolini Mosele, kjer so Nemci ponovno zavzeli trdnjavo Driant. Sovražnik že več dni napada tudi nemške postojanke pri Metzu. Vzhodno od Epinala in jugovzhodno od Remiremonta se nadaljujejo boji za gozdove in gorske postojanke.
To bi bila v glavnem slika bojev na zahodu v zadnjem tednu, bojev, ki so zaradi svoje srditosti zahtevali na obeh straneh hude izgube. Da so Nemci v tem času izvedli tudi nekaj zelo uspešnih protinapadov, dokazuje tudi precejšnje število ujetnikov, ki so jih dobili v roke. Tako pravi nemško vojno poročilo z dne 17. oktobra, da so Nemci v prvi polovici oktobra ujeli ^250 mož, zaplenili ali uničili pa 7f»€» oklepnikov in oklep, izvidniških vozov, 4') raznovrstnih topov ter mnogo drugega orožja in vojnega blaga.
Pri pregledu bojev na zahodu moramo omeniti še, da so posadke St. Nazaira, Lorienta. La Roehelle in nekatere druge uspešno motile sovražne napadalne priprave s številnimi izvid-niškimi in naskakovalnimi nastopi, poudariti pa je treba tudi, da London in nekateri drugi kraji v južni Angliji ves teden niso imeli miru pred nemškim povračilnim orožjem »V t*.
Boji v Italiji
Kar zadeva boje v Italiji je brez dvoma marsikoga presenetilo dejstvo, da zavezniška vojska, v kateri »e bijejo najrazličnejše narodnosti od Novozelandcev do Poljakov, niti zdaj, ko je na vzhodnem koncu tega bojišča, t. j. ob jadranski obali, obšla apeninski gorski hrbet, na srednjem odseku u pritisnila čez Apenine tako globo* o, da s težkimi topovi lahko že doseže sanio Bologno, ne more nikamor naprej, čeprav se je pred nio že odprla široka Padova nižina. V tem vidimo spet dokaz, da Nemci tudi na svoje južno bojišče polagajo veliko važnost in da ga skušajo tudi še naprej držati, čeprav so na zahodu An-gloamerikanci dospeli že do pravih nemških tal in so na jugovzhodu Sovjeti prodrli že do l ise. Dejstvo je, da se Nemci v Italiji Inire še vedno ob Apeninih in da še veefno ni prišel čas /.a njihov taktični umik na nove, severnejše postojanke.
Konec prejšnjega tedna je ameriški in angleški pritisk v Etruščanskih Apeninih ter ob jadranski obali zaradi hudih izgub v prejšnjih dneh nekoliko ponehal, a ko to zavezniki dobili nova ojačen ja, so se boji na obeh straneh ceste Florenca—Bologna zno-
va huje razvneli. Angloamerikanci so v njih z največjo težavo zavzeli neko višino, na vzhodnem odseku pa tudi napredovali le za nekaj sto metrov, medtem ko so njihovi poskusi ob li-gurski obali propadli.
V začetku tega tedna se je peta ameriška armada južno od Bologne spet z vso silo pognala v krvavi ples. Vzlic vsem prizadevanjem pa ji je uspelo zavzeti le neko višino in malenkostno uapredovati južno od Ver-gata. Potem so se boji premestili nekoliko bolj na vzhod, a kakšnih bistvenih sprememb niso prinesli. Na jadranskem bojišču so Nemci pred novimi postojankami jugovzhodno od Cesene prestregli angleške napade. Po zadnjih poročilih so nemški oklepniški oddelki vzhodno od Vergata spet razbili nove sovražne napade. Severno in severovzhodno ud Lorana so zavezniki sicer nekoliko napredovali, a Nemci so takoj šli v protinapad ter jih zaustavili. Tudi pri Ceseni Angleži niso dosegli nobenih novih uspehov.
Vzhodno bojišče
Na severnem odseku vzhodnega bojišča, t. j. na Finskem, potekajo nemški umiki povsod po načrtu, v skladu z danimi povelji. Sovjetski poskusi, da bi prehiteli te umike, so se povsod izjalovili. Konec prejšnjega teclna so začeli boljševiki močneje napadati zlasti postojanke pri Pečenegi in na Ribiškem polotoku, kjer je sovražnik izkrcal nove sile. Te izkrcane sile pa so Nemci zadržali. Tudi ob Ledenem morju se Sovjetom ni posrečilo, da bi obkolili nemške oddelke. lam so se sovjetski oddelki večkrat skušali trnovo izkrcati ter obdržati na celini, a so vselej naleteli na hud nemški odpor, ki jim je priprečil vsaj to. da z izkrcevališč niso nikamor mogli na predovati.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili pretečeni teden dosti silovitejši boji kakor prej. Sovjeti so skušali na vsak način streti zlasti tiste nemške oddelke, ki so še vedno ostali pri Rigi in v zahodnem delu Letonske, čeprav so boljš«*viki dosegli severno od mesta Memel baltiško balo. A kakor na drugih Dojiščih, se tudi tu nemška obramba trdno drži in mora sovražnik vsako ped zemlje plačati s krvavimi izgubami. Močno so zadnji teden Sovjeti pritiskali tudi na nemško obrambno črto ob vzhodno-pruski meji, a šele zadnja nemška uradna poročila govore o malenkostnih uspehih, ki so jih boljševiki dosegli tod. Le zahodno od Vilkoviškija jim je na nekem kraju uspelo stopiti na vzhodnopruska tla, čeprav so tu nastopali s številnimi novimi divizija-mi. -Severno od Varšave pa so vsi »p-vjetski napadi. pKeteklega tedna propadli in obtičali v potolcih krvi.
Tudi pritisk sovjetskih oddelkov na važni prelaz Dukla v Gozdnih Karpatih ves teden ni popustil. Bjljševiki očividno skušajo za vsako ceno priti tod čez Karpate in se združiti z oddelki, ki prodiraj» prot’ severni Madžarski. Nemci so pravočasno zaslutili to sovjetsko nakano in so začeli umikati svoje čete iz južnega dela Sze-klerjevega rogljiča skoz,i odprtino med Kološvarom in južnimi otronki Gozdnih Karpatov.
Največjo pozornost pa Je v zadnjem tednu vzbujalo
Jugcvzhetino bojišče
kjer se nemške čete vztrajno in z Vso odločnostjo bore z boljševiki, ki prodirajo proti severni Madžarski, bolj na jugu pa v Srbijo. Ves teden so se odigravali hudi boji ob spodnji Moravi, na področju pri Nišu in zahodno od srednje Morave. Močno so Sovjeti pritisnili tudi od juga na Belgrad, tako da je nemško uradno poročilo pretekli torek že govorilo o hudih pouličnih bojih v južnem delu mesta. Naslednji dan pa se je položaj tod utrdil.
Na madžarskih tleh je bilo pretečeni teden težišče bojev južno od De breezena in ob spodnji lisi, kj-sr se boljševiki na nekaterih mestih prekoračili to reko ter nato usmerili svoje napade 'tudi po njenem desnem bregu proti severu, proti Kečkemetu, ki so ga tudi že dosegli, a so jih Nemci pognali nazaj. S področja pri Cluju so se nemške čete načrtno umaknile. Najbolj ogorčeni boji se odigravajo po zadnjih poročilih južno in jugozahodno od Debreczena, kjer so se doslej že izjalovili številni sovjetski ve-(enapadi. Sovjeti mečejo spričo zelo krvavih izgub, ki so jih pri vsakem večjem napadu utrpeli, v boj vedno nove sile, a ob trdovratni nemški obrambi obtiče vsi, čeprav še tako močni njihovi sunki. Nemške obrambne črte tudi na tem bojišču sovražnik ni mogel nikjer prebiti spričo nemške bojne prožnosti. Ob zaključku lista poteka bojna črta — v kolikor o nje sploh smemo govoriti — nekako takole:	južno od Kečkemeta proti
vzhodu čez Tiso, dalje nekje med De-breezenom in Velikim Varadinom, nato pa v loku severno od ( luja. ki so ga Nemci zaradi nevarnosti pred obkolitvijo sami načrtno izpraznili. Boji na vsej tej črti pa postajajo čedalje silovitejši.
C elotna slika vseh štirih evropskih bojišč — če štejemo jugovzhodno bojišče za samostojno — je v glavnem ostala ves pretekli teden nespremenjena, zlasti Se slika zahodnega in južnega, italijanskega bojišča. Nikjer ni bilo kakšnih bistvenih sprememb, niti na Madžarskem ne, saj vendar nihče ne more pričakovati, da bi se boji tod ustavili. Prihodnji tedni Ivocki morda šele prinesli kakšno večjo ustalitev bojev tudi nA Uaa jugovzhodnem bojišču.
rszocaranfe
Kako so že pred nekaj tedni gospodje zavezniki na vsa usta trobili, tako da so boljševiški pomočniki, tolovaji v naših gozdovih, napovedovali določene dneve, kdaj se bo Nemčija zatrdno zrušila! »Le še nekai din, samo neznaten udarec in Nemčije ter njene oborožene sile ne bo več.« tako so se glasile zmagovite napovedi in prerokbe. Tudi o japonski so že pisali, češ da jim ni več nevaren nasprotnik. Amerika je že mislila, da ima v rokah bogve kako važne strateške postojanke. In tedaj je za anglo-ameriške čete na zahodu ter za Amerikance na Daljnem vzhodu nenadno napočil dan, ko so se mogli približati mejam, ki so za Nemčijo in Japonsko življenjske važnosti. Pa kaj se je potem zgodil«? Slavljeni pohod na zahodu se je na lepem ustavil. »Churchillovega sprehoda« proti Nemčiji je bilo konec, ameriška mornarica pa je v veliki pomorski in letalski bitki pri Formozi naletela na tako silno obrambo, da so Japonci potopili vsega 10 letalonosilk,
1 križarke, 1 rušilec, poškodovali pa
2 letalonosilki, 1 bojno ladjo, 4 križarke in 11 vojnih ladij. Spričo teh silnih uničevalnih bojev so Amerikanci pokazali hrbet. Japonci so jih zasledovali ter pri Manili znova udarili na močho okrnjeno ameriško pomorsko skupino. Spet ?o se ameriške letalonosilke in bojne ladje potapljale v plamenih. V tej veliki pomorski bitki pri Formozi so Amerikanci izgubili več ko 23.000 mož.
Pomorska bitka pri Formozi je bila za Japonsko to, kar je bilo uničenje
padalske divizije pri Arnheimu za Nemčijo. V obeh primerih so Angleži in Amerikanci lahko občutili, s kakšno odločnostjo in s kakšnim pogumom nemški in japonski vojaki branijo svojo ožjo domovino. Občutila so tudi, s kakšnimi ogromnimi silama nemški in japonski narod še razpolagata. Ko bodo te sile docela prebujene in razporejene, se bo Angležem in Ameri-kancein šele posvetilo, kdo bo v tem silnem boju zadal odločilni in zmagoviti udarec.
Obrambna bitka pri Arnheimu in pri Formozi je angleškemu in ameriškemu ljudstvu na jasen način pokazala, kako jih njihove vlade glede skorajšnjega konca vojne in zmage v Evropi ter vzhodni Aziji slepijo.
Londonski listi sedaj pravijo: »Nad angleško prestolnico vlada temno in trudno ozračje.« Ameriški časopisi pa pišejo: »Vojna se bo zavlekla čez zimo, čemur se ne moremo ogniti.« Vsi skupaj pa javljajo: »Nemški odpor je čedalje trši in hude stvari nas še čakajo.«
Medtem ko se angleško in ameriško ljudstvo pogreza v občutju potrtosti, ter Churchill in Roosevelt vidita, kako se jima lepi načrti podirajo, ker so v stalnem nesoglasju s Stalinom, navdaja nemški in japonski narod zaupna vera glede bodočnosti. Sedaj Nemci in Japonci pripravljajo ukrepe, o katerih lahko rečejo, da jim zagotavljajo zmago. To je razlika med zavezniki ter Nemčijo in Japonsko.
TEDEN V SVETO
Nemčija ima $e dosti želez v ognju,
je dejal Mussolini pred zastopniki neke divizije »Črnih srajc«. Potrdil je nerazdružno bratstvo med fašistično Italijo ter Nemčijo in izrekel zaupanje v končno zmago. Le tako bo moči Evropo obvarovati pred boljševizmom, ki ga tudi demokracije ne morejo zavreti.
Razmere v Franciji povzročajo zaveznikom vedno nove skrbi. Osrednja francoska oblast pod vodstvom De Gaullea ni kos razrvanim razmeram, v katerih žaujejo največje uspehe temne organizacije, ki poslušajo le glasove iz Moskve. Nemoč de Gaullea se kaže pri imenovanjih prefektov v južni Franciji, katerih dva so uporniki kar pobrali in ju neznano kam odvedli.
S hujskajočo agitacijo proti vladi generala Franca v Španiji so začeli rdečkarji, ki so kot voditelji španske revolucije doživeli poraz in se z^ begom rešili. Spravili sp v južni Franciji na noge večje število nekdanjih rdečih vojščakov in skušajo z vpadi na špansko ozemlje delati nered. V Franciji sami so ti rdeči Španci napadli več španskih konzulatov, vendar so jih mprali na posredovanje ameriške vojske izprazniti.
Dovoljenje zn naselitev v Braziliji je
članom poljske begunske vlade izdala brazilska vlada. Dovoljenje velja tudi za njihove družinske člane. Kot prvi je to ugodnost porabil general Sosnkovski, ki je bil odstavljen s poveljstva vseh poljskih oboroženih sil.
Pred otokom Fortnozo, blizu kitajske obale, se je od tt. do 14. oktobra odigravala velika bitka med močnimi oddelki ameriške vojne mornarice, katere glavni del so sestavljale letalonosilke, in med japonskimi letalskimi oddelki. V srditih spopadih so Japonci nasprotnika prisilili, da je z močno okrnjeno silo odplul proti svojemu oporišču. Uradno japonsko poročilo pravi, da so Amerikanci izsrubili 53 vojnih enot, od največjih do najmanjših, vrli tega pa tudi več sto letal.
Povsem je spodletel poskus madžarske vladne klike, kj je v nedeljo z državnim upraviteljem Horthy-jera na čelu razglasna vdajo države. Temu koraku, ki bi vrgel Madžarsko v vrtinec nove boljše-viške revolucije, so se uprli narodni ljudje. Njegovo mesto in ministrsko predsedstvo je prevzel voditelj stranke »Puščičustih križev« Salassv. ki je v vlado pritegnil tudi madžarske narodne socialiste in Imredvjevo »Obnovitveno stranko«. Ko se je vlada sestavila, je takoj dala madžarski vojski oklic, lUtj nadaljuje z neodjenljivim boj?m proti boljševikom ob strani nemške vojske. Admiral Ilortli v je tudi naslovil na vojsko razglas, v katerem pravi, da je odstopil zaradi koristi naroda in države in da mora madžarska vojska ostBti zvesta svojim izročilom in se boriti nu-prej;
Anglosaško letalstvo, ki se je letos izkazalo v neštevilnih strahovalnih napadih, je imelo izredno velike žrtve. Poluradni nemški viri pravijo, da so Angleži in A|nerikanci v prvih letošnjih devetih mesecih izgubili naslednje: letalska obramba ie uničila llW nasprotnikovih letal, vendar ie treba prišteti še mnoga letala, ki so bila sicer uničena, vendar se uradno to ni dalo nesporno ugotoviti. Po podatkih iz tujih držav, kjer so morala mnoga anglosaška letala zasilno pristati, se skupne anglosaške letalske izgube lahko ocenijo s Ib.OOO, od česar odpade 10.000 nn težke bombnike. S temi letali vred je nasprotnik izgubil najmanj 132.000 mož letalskega osebja.
V razrvanih razmerah »osvobojene« Francije hudo trpi tudi katoliška cerkev in njenn duhovščina. Pariški kardinal Suliard jo poslal De
R
D
C
A
K
O
L
O
B
0 C
1
A
Zbirka šal in slik za rdeči spomenik. — — 10 lir — .
Gaulleu prošnjo za zaščito katoliške duhovščine, zraven pa priložil seznam duhovnikov, katere od izbruha rdečkarske strahovlade pogrešajo. V seznamu je 354 francoskih duhovnikov, ki so jih komunisti odvlekli in je njihova usoda docela neznana. Računati je treba, da so ti odpeljani duhovniki že večinoma umorjenL
Finska mora od dneva vdaje doživljati nova ponižanja. S prihodom načelnika sovjetske nadzorstvene policije Zdanova v Helsinke Se je takoj začelo naglo prevzemanje vseh! važnih mest po ljudeh, ki so boljševizmu naklonjeni. Nastopil je tudi znani finski komunist Huusinen, ki organizira posebno sovjetsko ka-relijsko republiko, katero je vodil že po vojni med Finsko in Sovjeti jo 1940. Središče te republike je Viborg. Finci se upravičeno boje, da bo ta mejna rdeča republika postala ognjišče boljševiških gard, ki bodo netile rdeči ogenj tuui v na videz svobodni Finski.
Italija ne bo dobila nazaj nobenih koJ lonii. Neki delavski poslanec je v londonski zbornici spet sprožil to vprašanje zaradi Bonomiievega truda, da bi morali zavezniki delati razliko med starimi italijanskimi kolonijami in kolonijami.' pridobljenimi po Mussoliniju. Minister Law je povedal, da na vrnitev kolonij Italiji sploh ni moči misliti, ker Angleži ne morejo dopustiti, da bi Italijani kdaj pozneje zopet ogražali britanske zveze po Sredozemskem ali Rdečem morju.
Za ranami, ki jih je pred dvema mesecema dobil ob prometni nesreči v Normandiji, je umrl poveljnik armadne skupine na zahodu maršal Rommel. Hitler je zapovedal pogreb na državne stroške v počastitev vojskovodje, ki se je po: sebno izkazal v bojih v severni Afriki in se je tedaj kot 51 leten general priboril naslov maršala.
Klavrno vlogo inora pod sovjetsko zastavo igrati izdajalski romunski kralj Mihael. Podpisal je dva ukaza, po katerih bodo prijeti in kaznovani člani vseb romunskih vlad pod njegovim kraljevanjem. Pp-glavitno besedo ima v Romuniji pravosodni minister Patrascanit, komunist po prepričanju, ki po navodilih iz Moskve uvaja v Romu* ni ji bolišoviški red, čeprav bolj" Seviki, ki uradno zagotavljajo, da nobeni izmed držav, ki so jih sedaj zasedli, ne vsiljujejo svojega režima, lega jim tudi ni treba delati, kajti povsod najamejo >n organizirajo domače Ol\ ki zahtevajo boljševiški red, ljudstvo P® novo stanje »na povsem svobodnih volitvah« potrdi.
V Londonu so naredili križ čez upanje. da se bo vojna v Evropi končala letošnjo jesen,kajti srditi in zagrizeni odpor nemških armad na zahodu je preprečil vse načrte. 1® mešane občutke pa jim greni tudi spoznanje, da se t svojim naskokom nn Evropo niso še v ničemer okoristili, pač pa so omogočili bolj' ševikorn. da so pobrali ogrotnn0 plena in pobasah že 13 dr/av »* državic.
mmiofm
| Nauk Jefendofa: med Slovenci in med komunizmom ni sprave
o
Pri spominski slovesnosti v počastitev jelendolških žrtev, ki jo je 12. t. m. priredila^ ljubljanska radijska po-
j i!a’ je nacelnik informacijskega oddelka pri Pokrajinski Puš, izvajal naslednje:
»Človeško sovraštvo, spočeto v zlobi in hudobiji — Jer človeška ljubezen, porojena iz božje luči in dobrote v človeku^ med njima se odigrava dra-rna našega življenja na tej zemlji, včasih je sovraštva in hudobije več, mnogo več ko dobrote in ljubezni.
h
Fr
Sive megle so težko ležale nad razmočeno ribniško dolino. On hipa do mpa je iz njih rahlo začelo pršiti, neprijetna vlaga je objemala lica in silila v srce in dušo, ko smo se bližali Jelendolu.
Prejšnje dni je tako bilo, da se je Pod vasjo v kotanji nabralo vode za i °, i.RZ<?ro. Rakitničani so zvedavo gledali skupine neznanih ljudi, ki so speli skozi va« proti kraju strašnega imena. Takoj nad vasjo zavije cesta v "ozd, ki je spokojno dremal v mokrem ladu nizkih megla in ga ni dramil ne 10pot voza po cesti, ne vrisk pastirja Ba	ce'°	šelest ptičjih peroti ne.
Mirno je tukaj spati, neznani ju-Saki.
. l°da danes bomo motili vaše pogojno spanje...
Ne prav daleč nad Rakitnico smo •avdi na desno v gozd. Nikomur se ni hotelo govoriti. Duše in srca so bila Polna bridkih misli in spoznanj. Noge so zadevale ob korenine, mokra pra-nr5^t se je oprijemala gležnjev, veje esčevja so silile v lice, kakor bi hotele človeka zdramiti iz zamišljenosti in mu dopovedati, da bridke misli niso sanje, temveč živa resnica.
. Spredaj in zadaj so se molče opotekale izsušene postave preprostih kmečkih mater v črnih rutah.
Kaj gremo v to goščo na pogreb, ljudje božji?...
Saj je v tem gostem gozdovju mogoče najti kvečjemu ostanke kakšne gpzdne živali, ki so jo raztrgali medvedi ali volkovi. Kaj iščete tu s črnimi rutami na glavah? Kaj pomenijo po-
p '.la 1 icih, ki skrivajo jok?
Pridemo v majhno kraško globel Bredi -vitkih smrek in gostega grmov-°!no^ranci so sredi dolinice že izkopali podolgasto jamo kakega pol metra	globoko.	Ničesar še ni	videti,	le
čudni	duhovi	po mrtvašnici silijo	v
nos in	vrtajo v	dušo in srce.
v, Ali	je ros?	Tu, na tem	mestu	je
človeška hudobija slavila svoje zmagoslavne orgije in pustila za seboj sledove zločinstva, pustila neme priče grozotnega zla, ki se je bilo nabralo ,v srcih bratov zoper brate po krvi, veri in jeziku.
Komaj slišno je zapela hladna jesenska sapa svojo žalostno pesem v
vrhovih smrek, potem se je narava pogreznila v gluhi molk.
Kopači so zadeli z lopatami na nekaj, kar ni bilo več mehka ilovica. Iz rumene niokre prsti se je pokazal kos obleke. Vonj po razpadlih truplih je bolj in bolj polnil globel in se skrivoma širil med debli in grmovjem na vse strani. Temne lise v dolgi jami so se pod pridnimi rokami kopačev večale in večale. Kmalu so bili razločno vidni obrisi človeških trupel: tam lobanja, roke, noge. Spet druga, tretja...
Grozotni sadovi človeške hudobije
Kaj so ti nesrečniki storili hudega, da so jih na tako strašen način pobili in zmetali v jame? Glejte, noge in roke imajo zvezane. Ali so bili hudodelci? Razbojniki? Roparji, požigalci in morilci?
Med pridušeno govorjenje plane hipoma presunljiv jok. »Otrok moj, 6in moj, zakaj so ti to storili?« Kmečka mati v črni ruti se sklanja nad bedno, v ilovnate cunje zavito truplo v krsti, ki mu ni več poznati, da je bilo pred letom dni krepko telo mladega slovenskega fanta. Lobanja je brez kože, roke in noge so razpadle — vendar materino srce takoj zasluti, da je to njen otrok. Ko potegnejo iz žepa molek, pade nad krsto in zajoka.
»Zakaj so ti to storili?«
Vprašanje, na katero ni odgovora ..
Očetje strahotnih pobojev in poko-ljev med našim narodom govore vedno o osvobodilni borbi, ne o revoluciji. Pobijali so torej svoje rojake zaradi osvofx>ditve naroda?
Pristopil sem k ženici v črni ruti in jo, vso v solze in bridkost potopljeno, narahlo vprašal:
»Kje in kako je vaš sin prišel v njihove roke?«
Presunljivo me je pogledala in zaihtela:
»Bil je na Turjaku med tistimi, ki so se jim na obljubo o pomilostitvi vdali. Zaupali so jim, a glejte, kaj so z njimi naredili. O, moj ljubi otrok, zakaj so ti to storili?«
In pripovedovala je med vzdihi in solzami, kako dober otrok je bil njen sin. Rad je delal in molil, ljubil je dom in svojo zemljo in ni mogel gledati, kako se neovirano zbirajo najslabši ljudje vo boroženem krdelu, strahujejo poštene ljudi, jih morijo in uničujejo n jih imetje. Zato se je pridružil junaškim fantom, ki so se odločili, da s puško v roki ustavijo umore in požige. Bil je dober, priden in pošten — nikomur ni želel nič hudega, le uprl se je početju hudobnih ljudi...
»Zato so ga tako grozno mučili in ubili,« sem tiho pristavil.
Uboga mati se je spet sklonila nad skromno belo krsto in njene ljubeče oči so božale tožne, razjedene in razpadle ostanke sinove. Iz cekarja je potegnila belo blazinico, rahlo privzdi-
!■
»roilno-osvohodilna vojska«, rnvoznica in varovanka 'Angležev, Amcrikancev ter sta i ?V’i kornlia y vsni sv°i' razcapani slavi* v zapor. Prva dva njena člana v n IL . v.rno unitnrmirana, da so domobranci enega izmed njih morali obleči po knvniški suknjič Pora Popivoda, drugega pa v Dakijcvo polkovniško suknjo.
»Najbolj Čudovita vojska na avalu« ln njene hlače...
gnilo od strelov razbito lobanjo in pod njo položila mehko zglavje, da uboga glava ne bo ležala na trdi deski... Na zglavje je naslonila sliko Marije Pomagaj z Brezij, ob glavi prižgala drobno svečico in se zatopila v molitev.
Stisnilo me je za grlo in za srce, sunkoma <em se obrnil, da bi me bolečina ne premagala, med potjo pa so se mi kakor vihar podile misli po glavi: Saj je bil vendar zvezan na rokah in nogah; bil je ujetnik, ki se ni mogel prav nič braniti; bil je siromak, ki ni bil nikomur več nevaren — in vendar so njega in njegove tovariše hladnokrvno pobili. Kako je to mogoče?
»T0 je skrivnost hudobije.« je za-šumelo v vrhovih smrek, da so se stresle veje in vejice.
Pritaval sem spet do jame, okrog katere je bila zbrana velika gruča ljudi. V jami so junaško in požrtvovalno delali fantje — domobranci — težko delo usmiljene ljubezni do bližnjega.
»Še to roko nesi v krsto, njegova je,« so podajali drug drugemu bedne ostanke mučenih junakov.
»Pazi na glavo, da se ne odtrga,« so se opozarjali pri težavnem poslu da bi truplom svojih bratov, ki so dali življenje za iste ideale, prizadejali čim manj okvar.
Približal sem se robu jame in pogledal vanjo. Trupla so ležala križem drugo čez drugo, nekatera podolgem, nekatera počez. Vsa zvezana na nogah, nekatera strahotno skrčena in zvita. Vi vsi, ki sprašujete vsakogar, ki vam pripoveduje o teh žalostnih dogodkih: »Ali si bil tam? Ali si videl?«, potolažite se v svojih resnicvljubnih skrbeh: jaz sem bil tam in sem vse to videl in doživel. Prisegam pri Bogu, da je res.
»Ta ni v tej legi padel v jamo,« so modrovali domobranci, ki so prinašali in odnašali krste. »Moral je biti slabo zadet in se je tako zvil od bolečin, še preden je umrl, ubožec.«
Pozneje smo se takšnih skrčenih trupel kar navadili. Človek zares veliko prenese in se privadi tudi najstrahotnejšim prizorom.
Vendar se je ob vsakem takem zvitem truplu kaT samo od sebe neprikli-cano in nehoteno, postavilo predme vprašanje:
»Kako je mogoče, da se krvniki niso ozirali na to, ali je «likvidiranec» do smrti ustreljen aW ne? Ali niso imeli prav nobenega sočutja s človekom?«
Tačas sem se spomnil zgodbe, ki jo je malo prej pripovedoval mož, kateremu je bila tudi namenjena smrt v tej jami, pa se je na čudovit način rešil. Ves čas je negibno strmel v jamo in gledal svoje prijatelje, kako so jih dvigali v krste. Ob prihodu pa je opisal zanimiv, a vendar (pretresljiv dogodek.	1
Ko so jih ponoči pripeljali z avtom iz Ribnice in so s ceiste peš zavili po pešpoti v gozd na morišče, je še! pred njimi »tovariš« tolovaj. V temi jih je, idoče mimo in čez debla posekanih smrek, opozarjal: »Pazite na debla, da se ne bo kateri potolkel.«
In spet se mi je zdelo, da je zašume-lo v vejevju gostih smrek: »Skrivnost hudobije.«
Nato smo šli k drugi jami.
Za menoj sta se razgovarjala dva možaka srednjih let. Eden je imel v jami brata, drugi nečaka. Zdi se mi, da je njuna govorica pela tako, kakor pojo z besedami slovenski ljudje tam okrog Dobrega polja.
»Komunistični zločinci so oznanjali in nevednežrm še vedno dopovedu jejo, da so pobijali narodne izdajalce. Ti tu notri so bili zares iizdajalci: izdali so lastnim bratom — Slovencem na častno besedo najdražje, kar so imeli — svoje življenje s tem, da so jim zaupali in njihovi častni besedi verjeli.«
Molk. Ozrl sem so v lice možu, ki je izgovoril to bridko resnico in sem videl, da je preprost, a naravno nadarjen in izobražen kmečki človek. Pri takih najdeš največ zdrave življenjske modrosti; sije mu iz obraza in razodeva jo kretnja. ,
»Kakšen izdajalec je človek, ki je za svoje pošteno prepričanje, za vero v Boga in za svoj dom pripravljen zastaviti svoje življenje? Ti tu so ga zastavili in ga v mukah izgubili. To so junaki, ki jim bomo postavili še spomenike.«
Zn trenutek sta utihnila in se nekoliko odmaknila. Govorila sta tiše, vendar sem ujel med drugim besede: »sodelujejo z okupatorjem«. Očitno sta obravnavala vprašanje, ki na jbolj moti našo »nacionalne« rodoljube. Toda rešila sta ga tako, kakor ga zdrav razum mora rešiti. Tako sem slišal za zaključek:
»Če ti gori hiša nnd glavo, ne boš odganjal gasilcev, čeprav so iz sosedne vasi, ki ti niso posebpo pri 6rcu.<
Medtem je izkopavanje trupel napredovalo. Narahlo je začel rositi dež, kakor bi z nebeškim kropilnikom kropil mučena trupla. Iz bližine se je slišalo pritajeno ihtenje, po gozdnih parobkih so odmevali votli udarci na rak ve.
•
Nazadnje so odkopali tretje grobišče. Videl sem mlado ženo, kako je z nemirnim strnhom pričakovala, kdaj bo v razpadlem in skaženem truplu spozna’a svojega moža. Ia ga je sirota kmalu -poznala.
Ali je zločinec, ki je streljal na to žrtev, v svoji hudobiji pomislil, da bo ubil ne samo človeka, marveč ženi možn in otrokom očeta? O veličina hudobije, porojena iz satanskega komunističnega nauka in zapovedana iz tujine!
Vse zapornice so odpahnili mednarodni hudobiji, da je buhnila ravno na našo lepo zemljo in jo skoraj utopila.
To je »narodno-osvohodilna« vojska! Kdo od teh razcapanih siromakov je neki šel vanjo iz »veličastnega zawjua slovenskih narodnih množic?«
To ni osvobodilna borba, ljudje božji, to so najbolj krvave orgije komunistične revolucije v najusodnejšem trenutku narodove zgodovine .. .1
Približala se je gručica domobrancev, ki so bili nanesli belih krst -že dovolj, in so se blizu mene vsedli na kratek odmor in na nekaj potegljajev dima — zakaj delo je bilo v zaudarjajočem in duši ji vem mrliškem ozračju težko, utrudljivo.
»Kako tolovaji zadnje čase govorijo o nekakšnem krščanskem usmiljenju, o odpuščanju in vesoljni odvezi vsem, ki zapustijo domobranske vrste in se jim javijo!« je začel živahen, postaven fant ter krepko potegnil dim vase.
»Ti strahopetni grobarji lastnega naroda, ki bežijo v norbi pred nami kot zajci, mislijo, da nas bodo premotili s sladko besedo in medenimi obljubami, ko nas niso mogli spreobrniti z laškimi minami in granatami,« je dodal možak v uniformi. »Zato so spuščali med nas svoje papirnate bombe o amnestiji, celo pisma, ki naj bi jih pisale naše žene in dekleta. Poznamo to pesem, ki so jo prepevali lani osorej, a končala se je z mrtvaško pesmijo naših bratov, ki so jih tu pobili in zagrebli. Nobenega domobranca in nobenega poštenega Slovenca ne bodo več premamili. Mi poznamo samo eno zapoved: »Boj in obračun do konca.«
Razvnel se je, planil h grobu in vzkliknil: »Bratje v grobu, pri vaši mu-čeniški krvi prisegamo: s komunistično hudobijo ni sprave nikdar in nikoli!«
»Nikoli!« so prisegli vsi ▼ en glos, vstali ter odšli.
»Nikoli,« sem ponovi! za njimi. Ta skupni »nikoli« se je odbijal od skal, se zaletaval v smrekova debla, odmeval v kraških globelih in se raagulbljal po gozdu.
»■Nikoli!« je teknilo tudi ▼ vrhovih temnih smrek, da so se vitka drevesa zganila in stresla debele deževne kaplje na tla kot grenke solze prestanega gorja, da se bodo mogle s čistim in jasnim pogledom zazreti v novo dobo dobrote in ljubezni, ki bo zavalovila po naših poljih in gajih.
Trije, ki so rajši verjeli »Poročevalcu« kakor pa zdravi pameti ter Šli 25. septembra 1914(!) okušat rdečo svobodo: dr. Jan vid Flere, zobozdravnik dr. Frane Č e 1 e š n i k in medieinec Adamič Co-lešnika je spravil v krvavo pustolovščino, ki je trajala komaj tri dni, primarij očesnega oddelka ljubljanske bolnišnice dr. Slavko Prevec, ki ni imel take sreče, da bi ga zajeli domobranci, temveč je v prvem spopadu šel po zlu. In taki krat-kovidneži ter nerazsodneži naj predstavljajo slovensko razumništvo!
Napotil sem se proti gozdnemu ko-" ier so nakladali polne krste na vozove. Pri prednjem, ki je bdi že
do vrha naložen z bornimi zemskimi ostanki nedolžnih sinov poštenih slovenskih mater, sem zopet zagledal ono mlado ženo-vdovo, kako je briko naslanjala od solza razmočena lica na mrzlo krsto in pritajeno ihtela.
V krsti je bil le kup ractpadlega trupla, vsega ubogega, a zanjo je bila v krsti njena sreča ob strani ljube?) moža, zanjo je bilo v krsti njeno življenje.
»Nikoli,« se mi je znova oglasilo v srcu. Med dobroto in hudobijo ni sprave, ni je med svetlobo in temo, ne med Bogom in satanom.
Ko smo proti noči zapuščali Jelen-dol, kraj nesrečnega imena, in ie iz temnega smrekovega gozda blagodejna sapica od štirinajstih zvrhano naloženih voz odpihala otožni duh po trohnobi, mi je po poti neprestano odmeval v ušesih Prešernov stih iz Krsta:
Kako strašna slepota je človeka...
Da si doživel mojster-prvak današnji dan v gozdovih Jelendola, bi bil moral zapisati:
»Kako strašna hudoba je človeka ...
človeka — brata.«
»Komanda mesta Cerknice« — kako veli
častna beseda, Če jo človek bere v »Sla venskem poročevalcu«, in kako klavrni zveni, ko ugotovi, da se za njo skrivaji trije bosoputi otroci. »Komanda« je bil; zajeta v Cerknici meseca septembra.
Dvogovor
Mati:
0 hčeTka moja, vrni se že, vrni iz blatne sužnosti dolenjskih host!
Od joka sem že slepa — ti odgrni mi luč, da k soncu vzpno se dnevi črni! Odkar el šla, je le bridkost moj gost. Ubeži te krvavih klešč, odvrni, da no raztrga mi srca bridkosti
Hči:
0 mati moja, te teh host prekletih ni zame, čujta, več poti nazaj 1 Po srčni krvi ko po rdečih cvetih podim se blazno in visim v obetih o zmagi kakor v zanki papagaj. Mladost umira v udih mi izžetih; med nama, mati, je preveč pregraj! •
Mati:
0 hčerka, moja hčerka, vse zločine, zablode, padce, ogenj, rop in kri odpuščani ti in mrem od bolečine.
Cuj, Bog je Bog ljubezni in miline, zaupaj — tudi on td odpustil Naj greh in sram in strah te ne od. In« od mojih vrat, odprtih ti vse dnil
H 81:
0 mati, moja mati, čuj, ne kliči iz gozdnih zank mo v svoj objem nazajl Kot zlodej v krempljih me držo ti grifi^ tovariši so zvesti ko hudiči — pozabi me, ne muči mo ti vsaj!
Ne slišiš, da me kličejo mrliči — naj mednjo pade moj krvavi maj!
Vinko Žitnih
Pismsa
nam in vam
Cenjeno uredništvo!
Rad bi, gospod urednik, le dovolite, napisal nekaj besed v zagovor kolesarjem, na katere tako rada leti vsa krivda za to ali ono prometno nesrelo. Odlohl sem se napisati to pismo zato, ker sem trdno prepričan, da kolesarji spričo takšnih očitkov trpe krivico, seveda, če izvzamemo tiste divje kolesarje, ki mislijo, da so ceste izključno le zanje in da lahko vozijo kjer koli in kakor koli.
Kolesarjev je danes dosti vel na cesti, kakor jih je bilo prejšnje čase, ko so bila na razpolago oh vsakem času tudi rasna druga vozila. Prav je, da jim je oblast spet dovolila uporabo koles, saj bi drugače moral marsikdo presneto nabrusili pete, preden bi prišel do kraja, kjer je v službi in potem spet nazaj, ali pa po drugih nujnih opravkih v kakšnem bolj oddaljenem koncu mesta. Tudi cestna železnica zaradi višje sile večkrat odpove in si ni mogoče pomagali drugače kot s kolesom.
Tudi opozorila, da se bliža nevarnost letalskega napada, so kriva, da j'e promet s kolesi živahnejši, kakor je bil prej, ko tega ni bilo. Brž ko se oglasi sirena, marsikdo zajaha kolo, da tako še pravočasno lahko pride domov na varno ali v kako drugo zaklonišče. Vprav pri lem živahnem pouličnem prometu ob alarmih se mislim v tem pismu ustaviti.
Dostikrat sem bil sam priča, kako pešci v primeru posvarke kakor brez glave begajo čez ceste in ulice, kakor da nič ne vidijo in nič ne slišijo, Čeprav bi morali vprav v takšnih prilikah biti še dokaj bolj pazljivi in previdni kakor sicer. kolesarji, ki vozijo s predpisano naglico in po desni strani ceste, zvone in zvone, a pešci švigajo pred njimi čez cesto ter tako sebe in kolesarje spravljajo v resno nevarnost. In če se zgodi, da kolesar ne more Več pravočasno ustaviti kolesa in preprečili trčenja, je seveda on kriv, »ker da po cesti preveč divja*. Vse takšne in podobne nesreče gredo po navadi na kolesarjev račun, a Bog ne daj, da bi bil trčenja sredi ceste kdaj kriv brezglavi, ob alarmih deloma upravičeno, deloma neupravičeno ie stokrat bolj brezglavi pešec.
Ob takšnih primerih bi bilo pač dobro, le bi ljudje imeli vsaj nekoliko več mirne krvi in previdnosti, in bi potem sami po sebi odpadli tolikokrat povsem neupravičeni očitki na račun kolesarjev. Res ne stane dosti, Če pešec, preden kjb sredi mesta prečka cesto, pogleda malo na levo in desno, če je varno. Dosti več stane, če te kdo po tvoji krivdi sredi ceste podere na tla.
Zato le malo več previdnosti in mirne krvi, pa bo manj nesreč in manj krivičnih očitkov na račun kolesarjev.
Kolesar.
Gospod urednik!
Približno pred mescem dni je dne mo časopisje prineslo med dnevnimi novicami obvestilo, da mora bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada vsem upravičencem, bolnim na jetrih ali žolču, odvzeti odrezke za 100 gr trdih maščob osnovne živilske nakaznice, upravičencem, bolnim za sladkorno boleznijo, pa odrezke za 500 gr sladkorja in odrezke za 1000 do 3000 gr kruha osnovne živilske nakaznice. V tem svojem pismu si dovoljujem staviti nekaj pripomb glede slednjih, ker sem tudi sam prizadet.
Zdi se wii čisto prav, da sladkorno bolni ne dobe na živilske nakznice sladkorja, ker ga zaradi te svoje bolezni ne smejo uživali. Celo kar čudno je bilo, da so diabetiki dobivali na živilsko nakaznico sladkor vse do prejšnjega meseca. Tudi nova določba, da mora odslej bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada odvzeti sladkorno bolnim 1000 do 3000gr kruha, saj ie vrste bolniki tudi kruha ne smejo uživati v tistih količinah kakor zdravi ljudje, marveč le v omejenih, je na mestu.
Ko so prizadeti upravičenci v začetku oktobra začeli prihajati v urad bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega zavoda po oktobrske bolniške nakaznice, so v skladu z zgoraj omenjenim opozopilom v dnevnem časopisju prinesli s seboj osnovno živilsko nakaznico za mesec oktober z neodrezanimi odrezki maščob, sladkorja in kruha, ker drugače ne bi dobili bolniških nakazil za to in ono, recimo za meso, olje in drugo, kar jim je zdravnik predpisal, da smejo uživati in v večjih ali manjših količinah dobivati od bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega urada.
Velika večina bolnikov se je gornjega opozorila dejansko tudi držala, saj se je vsak bal, da ne bi bil še ob te, zadnje čase že precej pičle dodatke. Držali pa so se omenjenega opozorila prav gotovo tudi zato, ker so upali in še upajo, da jim bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada namesto odtrganih dodatkov sladkorja, maščob ali kruha, ki ga ne smejo uživali v tolikšnih količinah kakor zdravi ljudje, dal bolniška nakazila za kakšna druga živila, za takšna, ki jih vzlic svoji bolezni smejo uživati. Ti bolniki, med njimi tudi bolniki moje vrste, so šli torej vsaj * nekim upanjem na bolniški odsek po nove bolniško nakaznice. A doslej je bilo to te samo upanje, zakaj ko so bolniki tam vprašali uradnike, če bodo dobili namesto odtrganih odrezkov za sladkor, kruh in maščobe kaj drugega, so jim odgovoriti, da zaenkrat te nimajo nobenih sporočil z višjih mest in da naj zaradi tega bolniki z omenjenimi boleznimi ne računajo s tem, da bi namesto prilrganih živil dobili kakšne druge dovoljene dodatke.
Bolniki so z bolniškega odseka odhajali torej nekoliko potrli, in marsikdo je ie začel računati, če se mu sploh *še splača* biti bolnik. Odslej — je računal — je ugodnost, ki sem jo kot bolnik deležen pri zakoniti nabavi živil, samo še malenkostna, te jo je sploh še kaj. Kol diabetik zdaj nič več ne bom dobival
Pol Seti domobranskega dela, bojev m uspehov v Škofji Loki
Prav je, da v teh dneh, ko obhajamo polietnieo obstoja domobranske edinice v' Škofji Loki, povemo, kakšni so uspehi njenega boja in dela.
Že več kot leto dni prej, preden se je v Škofji Loki ustanovila domobranska posadka, so trezni ljudje z grozo in zaskrbljenostjo v duši gledali, kam vodi zločinska komunistična propaganda gorenjsko ljudstvo. Dolenjska je tedaj že gorela v rdečih plamenih, že so padali tisoči pod »bratskimi« streli, že so tedaj gorele tam cerkve in bili kar se da zverinsko uničeni tisoči Dolenjcev. Tedaj so se tudi tu zavedli, kaLo strašna nevarnost preti.
Ko so pa videli, da so z Dolenjskega prišli na Gorenjsko še oni razbojniki, ki so tam naredili krv niško šoio, čeprav so skrivali svojo zločinsko preteklost, je bilo dovolj. Fantje v Škofji Loki so stopili skupaj in po resnem preudarku v najbojši volji, da ohranijo svojo zemljo pred uničenjem, začeli snovati domobransko organizacijo.
Jasno je, da so jih takoj škofjeloški rdeči vohuni odkrili. Njihova prva misel je bila, da je treba v kali zatreti vsako protikomunistično gibanje. A kljub temu da so na najbolj okruten način pobili deset prvih organizatorjev, se Ločani niso ustrašili, čeprav je 15. marca 1914. samo 7 fantov prijelo za orožje.
Led je bil prebit, delo se je začelo. Ne bomo trdili, da je blio delo lahko, saj je bila vsa okolica, zlasti pa Škofja Loka tako prepojena s komunistično agitacijo, da niso za takele imeli druge besede ko izdajaljse in drugega pozdrava ko pljunek za hrbtom. Kako so se tedaj napihovale škofjeloške gospodične in »zaslužne« dame, ko so videle, da le ne gre tako, kakor narekujejo njihove puhle glave! škofjeloški komunisti pa so s strahom gledali na to lrorno edinico, češ sedaj je pa vrag, ko nimamo samo mi orožja.
Fantje pa od svojih načel niso odnehali. Cim več je bilo polen pod noge, tem močnejša je bila njihova volja, da ohranijo ljudstvu življenje in premoženje. Fantje iz hribovskih vasi so pa te borce kmalu spoznali, saj so že dolgo z njimi, le korajže ni bilo, postaviti se razbojnikom v bran.
Kmalu so začeli prihajati od vseh strani, vsak z željo v srcu, da bi postal slovenski domobranec, da bi postal borec proti komunizmu. Iz dneva v dan je posadka rasla, toda vedno so pri tem gledali na to, da niso samo po številu, ampak tudi po duhu. Skrbeli so, da so imeli protikomunistična predavanja, da so spoznavah sovražnika ne samo po sadovih, ampak spoznavali tudi bistvo komunizma in vse njegove načrte.
Zato je danes moči s ponosom trditi, da ni škofjeloška posadka samo po številu močna, da niso ti fantje samo borci, kakršnih je treba iskati daleč naokrog, ampak da so tudi njihove duše prekaljene v slovenskem in protikomunističnem duhu, kar je prvo in glavno v tem boju. Zato pri tem ne štejejo besed, ampak tehtajo dušel
Loški domobranci so zarps tako močni, da trepetajo pred njimi vsi komunisti, ki se kot pretepeni psi vlačijo po hribih med Poljansko m aevsko dolino.Tjn do Sovodenj in Cerkna in drugih vrhov sega domobranska pest in bije 'zločinske tolovaje.
sladkorja, »n pri kruhu — ki iz sedanje enotne moke ni dosti drugačen in sladkorno bolnim ne dosti bolj nevaren kot nekdanji »graham* kruh — bom tudi prikrajšan za nekaj kilogramov na mesec. Prej sem dobival na podlagi zdravniškega spričevala tudi 800 gr maščob — v začetku samega olja, pozneje pa 160 gr olja in 640 gr zaseke. Odslej, vsaj oktobra je bilo tako, imam pravico le do pol decilitra olja, kakor vsak drug potrošnik, od trdih maščob pa mi je odmerjene namesto prejšnjih 640 gr le 250 gr (Zdravi ljudje je dobe 350 grl)
Kako je torej s celotnim računomf Ali ni bolje, če sem odslej naprej »zdrav* in dobim na svojo običajno žibilsko nakaznico vse tisto, kar zdravi ljudje f Res je, da potem ne bom dobil onih 250 gr zaseke, ki je namenjena bolnikom, dobil pa bom zato vso ono trdo maščobo, kakor jo dobe zdravi ljudje. In kruha bom kot zdrav človek dobil tudi polno mero, prav tako bom na boljšem tudi za celega pol kilograma sladkorja, ki ga kol diabetik seveda ne bom sam užival, ampak ga bom lahka odstopil svojim otrokom, ali pa ga, recimo, prodal na črni borzi in si za izkupiček kupil n. pr. mesa ali kaj drugega takega, kar brez škode za zdravje smem uživati. Mesu, ki ga kot diabetik ie dobivam na bolniško nakazilo po 56 gr na dan, to so pravi trikrat po pol kg na mesec, se bom sicer moral odpovedati, v lepo nadomestito za vse to pa mi bo prihranjeno vse listo čakanje, preden človek pride do bolniškega nakazila: čakanje pri zdravniku, pri preiskavi krvi, potem na mestnem jizikatu, ko prošnjo vlagaš — tam moraš po najnovejšem plačati za vsako bolniško spričevalo po 10 lir (kam gre ta denar, ne vem) — nato na bolniškem odseku mestnega preskrbovalnega urada, ko greš v začetku vsakega meseca po bolniško nakazilo za zaprošene dodatke, in slednjič še najmanj trikrat na mesec pri mesarju, ko greš vselej po pol kg mesa. Pripomniti moram še to, da se meso na bolniške nakaznice niti primerjali ne da s tistim, ki bi ga dobil na črni borzi, čeprav je seveda tam precej dražje. Vsake tri mesece pa je vso to pol treba narediti znova, ker je prošnjo treba obnoviti. Čevlji torej tudi precej trpe.
Kaj je torej cenejeP Ali se vam ne zdi, gospod urednik, da je bolje, če sem odslej raje *zdrav*f,	Diabetik.
Vojaški uspehi .Škofjeloških domobrancev v teh mesecih so lepi. Čeprav jih je bilo v začetku le nekaj čez sto, so kljub temu uničili nad 60 taborišč in izvojevali mnogo trdih in hudih borb. Uničili so vso »gospodarsko komisijo za Sevško dolino« in zaplenili vsa njena skladišča; uničili taborišča okrajnega komiteta KPS za Gorenjsko, zaplenili v tem taborišču vso radio aparaturo, ves arhiv, pisalne stroje in municijo in ogromno raznega blaga.
Eden največjih uspehov je bil, da so poiskali • in uničili vso »tehniko« (propagandno tiskarno) za Gorenjsko in Koroško. Posebno pohvalo zasluži domobranski vodnik Janko Ambrožič, ki je sam še z enim domobrancem udrl v taborišče in pobil stražo, nato so prišli ostali domobranci. Taborišče je bilo odlično urejeno, zlasti tiskarna. Tiskarski 6troj so ukradli v Grobljah. Imeli pa so že pripravljenega ogromno propagandnega blaga, skladovnice papirja, pisalnih strojev, nekaj radio aparatov in ogromno drugega materiala.
Tolovajski veljaki še danes jokajo za svojo izgubljeno »tehniko« in si belijo . giave, kje bo mogoče ukrasti še kakšen tiskarski stroj in ostale potrebščine.
In tako je šlo vsak dan od usipeha do uspeha, tako da so škofjeloški hribi res očiščeni, samo včasih pribeže odkod kakšne raztepene »brigade«, pa jim gredo hitro povedat, da tu nimajo knj iskati, da tod gospodarijo domobranci.
Da bi te uspehe pred svetom skrili, je škofjeloška gospoda porabila vso svojo agitacijsko spretnost, da bi uničila domobrance vsaj z jezikom, ko jih že z orožjem ne morejo. Bogve kolikokrat so bili v teh mesecih že vsi domobranci pobiti? Toliko jih je padlo v teh puhlih in škofjeloških buticah, da če bi vse skupaj sešteli, bi že presegalo število tisoč! Bogve kolikokrat so bili že vsi obkoljeni in zajeti, vse orožje jim je bilo pobrano in zaplenjeno, domobrancev pa je vedno več in vedno bolj so založeni z orožjem, ki ga zaplenijo komunistom. Saj resnici na ljubo povedano, ti puhoglavci niti sami sebi ne verjamejo, toda vedno skušajo ujeti kakšnega kalina, ki verjame njihovim lažem.
Kakor povsod, tako je tudi za to domobransko edinico bil 15. september zgodovinski dan prav poseben dan. Kakor povsod, tako so se tudi tu domobranci odločili, da se grejo predat tolovajem in da bodo stopili v NOV.
Nabasali so si nahrbtnike a suho hrano, poklicali še domobrance iz 2ab-nice, ki tudi spadajo tja, pa odSli v
hribe proti Blegašu in Jelovici iskat komisijo, ki naj bi se ji javili. S seboj 60 nesli tudi vdanostno brzojavko za :_.aršala Tita in Kremljevega Pepeta in še prav posebne pozdrave za Kidriča in druge gospode.
K tem dejanjem so domobrance tako rekoč prisilile škofjeloške gospodične in gospe in »velmožje«, češ le kaj delajo škofjeloški »beleki«, da se ne vdajo, ko so se vendar vse druge gorenjske posadke že vdale. Ubogali so jih in šli.
Vsi trudni in znojni so iskali tolovajev. Skoraj ves teden so tekali za njimi, jih profili, naj počakajo, da vrnejo vojne reči, da bodo polnoštevilno prišli v njihove vrste, da nočejo biti narodni izdajalci — pa vse zas+onj —. Naborna komisija ni hotela počakati. Tita niso našli, Kidrič namesto da bi sprejel Ločane, se je tresel kje v Kočevskem Rogu, Kremeljski Pepe pa se je gotovo pridušal, da imajo prav gorenjski domobranci tako trde butice, da ne morejo razumeti rešitve, ki jo svetu ponuja on.
Škofja Loka pa je v teh dneh pokazala svoj pravi obraz. — Vse je bilo prepričano, da so se šli domobranci res vdat. Zato so izvlekli še iz starih predvojnih zalog steklenice, klobase, naredili celo pogače, z rozinami zabeljene in cele noči napijnli Titu in pri zaprtih oknih kričali: Živela NOV in POS in KPS in KPJ in ZAVNOH itd. V nekaterih hišah so imeli kar na listku »vlado« in že delali program za prvi »miting«.
Tedaj pa prejo j! Ali se niso iiz hribov priklatili nazaj spet ta »beli hudiči«, pa s harmoniko, ki so jo vzeli tolovajem in s kupi zaplenjenega blaga spet vkorakali v Škofjo Loko z zmagoslavno pesmijo! Res, tak škandal, tako sramoto gredo narediti velikemu maršalu Titu!
No, Ločani so se spet zaprli v svoje sobane in dalje tuhtajo, kako bi domobrance spet predali in postrelili in obkolili. Hvala Bogu, da je njihova modrost kratka, domobranska trda pest pa neizprosno udarja po njihovi »slavni«, od vseh zaveznikov »priznani« vojski.
Domobranci so ob povratku sklenili, da se bodo šli vsak dan iznova »javit«, da bi bilo zadovoljstvo še večje. Opozarjajo pa vse komunistične simpatizerje, naj počasi pijejo stare zaloge, da ne bo prezgodaj zmanjkalo! Domobranci jih namreč hranijo samo zase, da zalijejo svojo zmago, ki bo kmalu, čeprav ne čez 14 dni kakor njihova.
Da pa bo bomo pri tem poročiLu lažnivi, bomo priznau tudi vse domo-
dvanajsta era’, zavezniška pomoč H. 0. V. in .razkroj’ domobranstva...
Po zadnjem »velikem uspehu« tolovajske drunali pod poveljstvom »Da-kija« pri Šmarju imamo že dalj časa mjr — piJe domobranec iz Šmarja. Ne upajo in ne upajo si več prinesti svojih ušivih glav v našo bližino, tako da je domobrancem postalo že kar nekam dolgčas, ko ni nobene prilike, da bi se spoprijeli z »osvobodilno vojsko«.
Nekako okoli 15. septembra pa se je domobranska posadka vendarle nekoliko razgibula) ko je vse njeno moštvo s poveljnikom vred sklenilo >iz-
folniti« povelje »slavnega maršala« itn in pristopiti k še bolj »slavni« NOV. Poveljnik je poslal oglednice na vse strani, na bi prišle v stik s komunističnim štabom in mu »ponižno izročile prošnjo, naj nas vsaj zdaj' ob dvanajsti uri sprejme skesane v svojo slavno vojsko ...«
A vse je bilo ko zakleto. O tolovajskih brigadah ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Preiskali smo vse gozdove in oddaljene vasi, toda brez uspeha. Kar nekam žalostne so se vrnile oglednice domov, zakaj »dvanajsta ura« je odbila, mi pa nismo mogli dobiti stika z »osvoboditelji«...
Joj, kako skrbne so se izkazali naši šmarski terenci in Ofarji do nas. Kako se boje zdaj, ko je že odbila »dvanajsta urn«. Snm ne vem, odkod pri njih naenkrat toliko usmiljenja in ljubezni do nas. Govorili so nam vse mogoče in nemogoče stvari: »Sovjeti bodo vsak čas tu. Angleži spuščajo partizanom orožje in drugega vojnega blaga kar nn vagone.« In še in še... Težko je našteti vse tisto, kar so nam tvezi L
Sppt smo poslali oglednice na pot, da vidijo vsaj to, kakšni so zdaj »tovariši« v novih uniformah in z angleškim orožjem. A spet je bilo vse zaman. Smolo pa so imeli terenci. Ena izmed naših oglednic je našla nekaj komunističnih propagandnih tiskovin, iz katerih je razvidno vse nekaj drugega, kakor pa so nam trobili terenski trobentači.
»Pregled dogodkov« od 30. septembra t. 1. prinaša na primer tole: »Zadnje dni so nekatere radijske postaje še bolj poudarjale pomoč, ki jo nudijo naši zavezniki naši NOV.^Tako na primer ni res, d« bi nnin bila zavezniška letala prinesla pomoč v moštvu in materiulu. Treba je poudariti dejstvo, da je ravno v pogledu oborožitve naše vojske bila pomoč zaveznikov zelo majhno. V decembru leta 1943 nam ie bila zelo potrebna pomoč v orožju, hrani in obutvi. Toda vsega tega je bilo tako bore malo, da je sam Tito izjavil, da je vse tisto, kar smo dobili, kopija v morje.«
Dalje pravi isto poročilo! »čeprav je poteklo že več mesecev od spora-
zuma med narodnim odborom in dr.
šubašičem, naša vojska še vedno ni dobila vojnih in trgovskih ladij. Pomoč, ki so nam jo dali zavezniki, je bila tudi njim, ne samo nam v korist. Če bi bila pomoč večja, bi bili tudi uspehi večji. No, pa tudi tako so dovolj veliki, da je lahko vsemu svetu jasno, da smo sposobni osvoboditi do kraja svojo deželo.«
Seveda bi jo »osvobodili«, če jim ne bi razbijale glav trde domobranske pesti. De! slovenske zemlje^ ste »osvobodili« s tem, da ste ropali in morili, zapomnite pa si, da druee polovice ne boste. Zato smo poroki mi, domobranci! Razbijali smo vam vaše oddelke pred 15. septembrom, pa vam jih bomo sedhj še bolj.
Pa še nekaj smešnega smo zvedeli iz njihovih letakov: Da je Stalin »velik«, to smo vedeli, da pa je komunistični maršal Tito še večji, tega nismo vedeli, niti verjelL toda poglejte, kaj pišejo:
»Pred nekaj dnevi se je vrhovno poveljstvo sovj. sil obrnilo na »Nacio-nal. koniit.« Osvob. Jugoslavije in poveljstvo Jug. NOV s prošnjo, da dovoli začasen prihod Sovj. čet nn Jngo-slov. ozemlje. Nar. kom. in vrhovno poveljstvo NOV sta ugodila pjošnji sovjetskega poveljstva, vendar pod pogojem, da bo v krajih, kjer bodo rdeče čete, delovala civilna uprava Nnc. kom. osvob. Jug.«
Pa recite, da to ni smešno. ekoda je le, da ne izhajajo več zagrebške »Koprive«...
Tudi pri »razkrajanju« sovražnika so dosegli »velike« uspehe.
»Mladina«, glasilo sloven. kom. mladine, prinaša pod naslovom »2000 prostovoljcev« naslednje: »Tudi pri razkrajanju sovražnika smo dosegli res velike uspehe. Tako smo n. pr. v Tolminskem okrožju pridobili z vstopom v NOV 70 italijanskih vojakov, v okrožju Nabrežine pri Trstu pa 30 karabinjerjev.«
To je res velika in zelo pomembna pridobitev, za NOV...
to in še veliko drugih smešnih novic lahko človek bere v komunističnem tisku, škoda le, da si človek ne more teh listov naročiti.
Kuj pa vi, šmarski ofarski gobez-dači, kaj pa vi pruvite na to? Ali je to tudi samo naša laž in propaganda? Le oglasite.se pri nos, pa vam bomo vse to pokazali v izvirniku, če drugače ne verjamete. Res, hudo ste nas razkrojili... Povejte nam le, koliko domobrancev pa je ušlo iz Šmarja k vašim ljubljenim tolovajem? Mi no vemo za nobenega. Morda nam lahko • vi postrežete s kakšnim imenom, kaj? Dajte nol
Ch. Dickens:
Cvrček za pečjo
povest, ki Je na gledališkem odru ganila na tisoče src.
Bruno Brehm:
Ns cesar ne kralf
Žaloigra In polom cesarja Karla, poslednjega Habsburžana na avstrijskem prestolu, vloga, ki jo je imel ob razpadanju šeststo-letne države, zaton političnega sveta, v katerem smo Slovenci živeli do konca svetovne vojne, to sta
DVE NOVOSTI,
ki Ju bo začel naš list objavljati
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Opozorite na to novo privlačnost svoje znance In prijatelje, da sl naroče ali kupijo
»SLOVENSKI DOM«
bronske izgube, čeprav gredo po tolovajskem štetju v tisoče. Kljun trdim borbam so Ločani izgubili samo dva svoja borca, eden pa je bil lahko ranjen. Doslej je padel zadet od komunistične krogle Markelj Janez, sedemnajstletni fant, ki ga je v Hrastnici iz zasede ustrelil komunist, ko so se domobranci vračali z zmagovitega pohoda domov. 10. septembra pa se je lepega sončnega dne peljal s kolesom domov v Zmincc domobranec Krmelj Jože, eden prvih borcev v tej posadki. Na poti so ga iz zasede ustrelili komunisti. Vemo kateri so čepeli v zasedi: Božnar Janko iz Pasje vasi, Prevodnik Franc iz Bodovlj, Tavčar Janko iz Zminca in Štrupov iz škofje Loke. Kljub temu da se danes skrivajo pod raznimi komunističnimi imeni, jih bo poiskala domobranska roka in desetkratno plačala.
To so torej domobranske izgube-Nič se jih ne sramujejo priznati, nič jih ne skrivajo kakor komunisti. Dobro pa vemo, da te izgube niso zastonj. Njihova kri, ki je orosila gorenjsko zemljo, je dala rast novim domobranskim močem. Oto njihovi smrti je poj stala gorenjska volja še jačja, še bolj trden sklep, da ne bodo nehali z bojem, dokler naša gorenjska zemlja ne 1)0 zadihala v pran svobodi, ne pa pod k n uto komunističnega nasilja v znamenju srpa in kladiva.
Ln v tem boju nam Bog pomagaj 1
Izpopolnitev telefon, imenika
Poštna direkcija obvešča vse imetnike novega telefonskega imenika za 1944. leto za področje mesta Ljubljana, da ga je treba izpopolniti s sledečimi telefonskimi naročniki, ki jim je bil telefon naknadno uvrščen v promet:
Bogataj Ivan, elektrotehn. podjetje, Kongresni trg 19 . . .	20-0®
Goreč A., kolesa, avto- in zimskošportne potrebščine, Dunajska cesta la...............30-0®
Hrehorič F_, stanovanje, Selen-
burgova 8...................... .	83-09
Kobal dr, Alojzij, odvetnik, Du-
najska la........................21-8®
Kosi & Sver, gradbeno podjetje,
Cesta 29. okt. 16....................21-7»
Krivic dr. Rudolf, advokat, Pra-
žukova 15............................27-1“
Mandeljc Drago, poobL graditelj,
Albanska 4 a........................88-150
»Marad«, skladišče, Zivinozdrav-
niška ulica..........................83-8®
Ogrin ing. Gustav, poobl. inž. arhitekt, Dobrilova 30	...	.	84-47
Pavlič Miroslav, Mala čolnarska 7 28-* Petriček, slaščičarna, kavama,
Ulica 8. maja 6......................84-90
Schumi Iv., trgovina s kurivom, pisarna, Frančiškanska 10 . . 22-76 Slov mi ia - Transport, špedicljska tvrdka, Miklošičeva 13, pisarna 27-1® Carinska pisarna in skladišče . 87-1® šumi Iv., trgovina s kurivom, pi- ^ - sarna, Frančiškanska 10 . . . 22-75 Sver & Kosi, gradbeno podjetje,
Cesta 29. okt. 16 ... . 21-7« Hkrati opozarjamo telefonske nuroč-nlke, da ne l>o prodajal telefonski imenik od 20. t. m. dalje samo na glavni pošti.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga v uredništvo »Slovenskega doma«*
»UKRAJINA »TOKA«
branje za današnje dni. Knjigo mora pr®" brati vsak Slovenec. Za 3 lire mu 1® razpolago v upravi »Slovenca« ln pri vs kolportorjih.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aa*0*-
/ .
Pred rdečimi izpraševalci In sodnilo
Spomini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembru (Vil.)
»Ali si komu pomagal
v internacijo?«
»Tovariši Ali si komu pomagal, da je sel v internacijo?«
Vedel sem, da to vprašanje mora priti na vrsto. Moja obtožnica je gotovo govorila tudi o tem, da sem ljudi spravljal v internacijo. Že v Cerknici sem slisal ta očitek. Celo na avtomo-v .’ s katerim smo se peljali v Kočevje, je dejal mlad tovariš: »Ali je nic gori? To j6 tisti, ki je rekel, da 6e za nobenega ne bo potegnil, da bi ga spravil iz internacije.« A žal mi je, da sem se sploh za katerega potegnil- S jpn sem še sebe spravljal v nevarnost. Opominjam se. kako se ie italijanski oficir jezil name: »Vi duhovniki ste taki, da imate slabe za dobre, dobre pa za slabe. Kako malo poznate ljudi!« Odgovoril sem:
»Jaz nisem nikogar spravil v internacijo. Tudi pomagal nisem pri takem delu.«	>
In ko sem videl, da sem pr«? tem sodnikom sam svoj obtoženec in hkra-u zagovornik, sem nadaljeval:
»Če pa že moram biti vsega kriv, varn resnici na ljubo povem, da sem Se kot novi dušni pastir moral zanihati, kakšne ljudi imam v fari. Farade moram poznati, sicer je vsako delo odveč! To je jasno. Zato sem se res zanimal za tega ali onega. Toda niti majo nisem kriv, če je šel kak človek v internacijo. Nisem se zato zanimal zanj, da bi ga spravil v internacijo, ampak da bi ga spoznal. Poleg tega se Je pa vedno zgodilo, da so šli v internacijo ljudje, ki jih sploh poznal nisem! Kako bi jaz potetn mogel delati ta.ce internacijske sezname?!«
»No, pa povej, za koga si se kaj ^nirnal?«
Bil sem v zarTregi. Nobenega se nisem mogel spomniti. Najbolj pametno
1,1	bilo, da bi sploh ne bil omenil, da sem se za k0wa zanimal. Zbral sem mi-?1, In medtem ko sem zaradi'stiske, v ier? sem za^- na f^as ponavljal sodnikovo vprašanje, se mi je nenadoma posvetilo. Odsovoril sem: »Tu se spomnim samo nekega Štefeta. Ne vem, .j? v- mu je ime. Bil je sluga na občini. Videl sem sa, kako je navse zgodaj nodil v blatnih čevljih po Cerknici.*
, 'J11 kaj si potem sklepal, ko si ga videl v blatnih čevljih?«
»Nisem si mogel drugega misliti, kot oa je hodil ponoči okoli partizanov, /ato me je zanimalo, kdo je ta človek.
vedali so mi ime in pripomnili, da v cerkev ne hodi. Tako kot za Štefeta som se še za marsikoga zanimal. Toda tega ne morem verjeti, da hi bil potem Kno zaradi mojega povpraševanja poslan v internacijo.«
»Pa mi riovej, s kom si ge menil take reči. Kar po imenih!«
»Tega vam ne morem povedati; kajti prav nič se ne morem spominjati, kdo je bil takrat zraven. Da hi pa dajal netočne podatke, te.ora pa ne! Rajši nobenega imena ne povem: nočem namreč, da bi kdo krivico trpel zaradi men e.<
*Pa povej vsaj to, v kakšni družbi bil takrat!«
»Ne morem. Saj res ne vem, kateri so bili prav takrat zraven.«
katerimi si bil navadno skupaj?« »Tudi tega ne povem, ker boste tto-tem ta primer obračali prav na te ljudi in Jih dolžili krivde,’čeprav so Inh-nedolžni. Tmen torej ne povem!« »No, pa recimo, da si se take reči menu kar na splošno — z več ljudmi, torej. pavšalno.«
>To se pa lahko reče.«
Nato je hotel narediti še poskus na Brečo. Pekel mi je: »Ja, tovariš, pa si vendar samo ti in nihče drug rekel da je Štefeta treba spraviti v internacijo.«
»Ne. dragi gospod, kaj takega nisem nikdar rekel, in pred nobeno ob lastjo! fo je laž, tak očitek je krivičen! štefeta nisem jiz spravil zdoma; kakor sploh nobenega ne!«
. Potem sem zaradi te zadeve imel mir.
»Tovariš, kr*j pa propaganda?«
•j ^edel Rem, da jim je bilo znano, V R^e.^ kaplaniji tiskal »Notranjec«.
roke jim je prišel moj pisalni stroj,
. P” n jem so sklepali, da sem jaz tisti ni. * ki jo v propagandi rovaril : ^ komunistično OT*. Vedeli so, da ■ni s'V i z^as^' podnje mesece vse polno ^ ih lota ko W po Cerknici in okolici.
sodnijf° V° naTnC‘ °df;<>voril SRm , »Da, propagando smu res imel v ro-Kn», in to iz tehle razlogov: komunizem je po Cerkvi obsojen. Nihče ne more biti katoličan in komunist hkra-S komunizmom torej ne more in sme sodelovati noben vernik, Še dosti manj pa duhovnik! Papež je rekel da tisti, komur je mar krščanske kulture, v nobeni reci ne bo sodeloval s komunizmom. V OF so pa komunisti, zato noben katoličan ne bo z njo sode-loval.«
»Tovariš, res so v OF komunisti. So v njej tudi krščanski socialisti in koli. Vsi trije imajo besedo. Vera se tudi upošteva.«
»Tako mislijo lahkoverni ljudje. Cerkev pa kot nezmotljiva učiteljica svari pred vsakim sodelovanjem s komunizmom. V OF so komunisti, zato z »jo ne smem sodelovati, tako mo uti Cerkev, tako ukazuje škof.«
Ko je videl, da ponavljam vedno Mto, me je pustil, da sem nadaljeval: >Po svoji vesti in dolžnosti sem v Cerknici moral nekaj narediti. Ker »e ttisem hotel vtikati v vojaške zadeve, ®®m moral nekje drugje dobiti prosto-
ra za boj zoper komunizem. Ta prostor sem našel. Vrgel sem se v propagando proti brezbožnemu komunizmu, proti Osvobodilni Fronti iii proti vsemu, kar se imenuje »partizan«. Ni me silil k temu škof, sam 6e uvidel, kaj je prav, in pričelo se je. Pa še to povem: Škof je 8. septembra 1945. poslal vsem duhovnikom pismo, v katerem je še enkrat obsodil OF in pribil, da vsak. tudi duhovnik smrtno greši, Če sodeluje z OF. Zato rad priznam, da je šla propaganda skozi moje roke.«
»Kaj pa ti je služilo za propagando?«
»Iz Ljubljane sem dobival »Junake«, »Pot komunizma k polomu«, »Cvetke iz vrtov OF«, razne letake in podobno.«
Ker pa je gotovo dobil iz Cerknice točno poročilo, je k mojim besedam sam dodal:
»In te stvari so se širile zlasti zadnje mesece v velikem številu.«
Posmejal sem se mu in pritrdil.
Tiskali smo naše stvari res v velikem številu. Važnejši letaki v 1000 ali 2000 izvodih; »Notranjec v borbi proti komunizmu« v 700 do 800 izvodih; drugo podobno. Ta literatura je šla po vsej Notranjski. Teh številk pri zasliševanju seveda nisem povedal.
Sodnik se spremeni
Po končanem zasliševanju sem smel sam sestaviti izjavo. To se mi je zdelo zelo čudno. Sodnik sam je dal v to izjavo tudi škofovo pismo z dne 8. septembra. Kar verjeti nisem mogel, da more rdeči sodnik spraviti na papir besedo o smrtnem grehu.
Končno sem izrekel željo, da bi se rad čimprej vrnil v Cerknico, ki je bila že dvakrat požgana. Zato je tam veliko siromakov in tolažbe potrebnih. Nazadnje sem izjavo podpisal. Bila je še kar ugodna.
Pozneje sem zvedel, da so tolovaji sami rekli, da sem se izvrstno zagovarjal. Če je bilo to res izvrstno, ne vem. Drži pa, da sem imel pri zasliševanju besedo čudovito v oblasti in da sem se vedno v pravem času znašel. Bil <em vpričo rdečega sodnika »gospodar položaja«. Morda je bilo to zato, ker ta »sodnik« sploh ni bil nikoli v življenju sodnik, ali pa so se takrat tudi nad menoj uresničile Jezusove besede: »Dabitur vobis in illa hore...«
»Preiskovalni sodnik« me je nato spremljal do vrat. Bil je od sile prijazen; še roko mi je dal. Toda nasmešek, s katerim se je poslavljal, mi ni ugajal.
Vrnil sem se k tovarišem, ki »o bili že zaslišani. Toda ni še minilo peit minut, je že prišel v sobo stražar In ukazal:
»Tisrti, ki je zadnji pričel' od zasliševanja, naj gre takoj nazaj I«
To sem mogel hiti samo jaz. Moral sem se vrniti. Med potjo sem premišljeval, kaj jih je uščipnilo, da me spet kličejo. Bil sem prepričan, da so to storili zato, da bi čim več izvedeli.
Hladnokrvno sem potrakal in stopil v sobo. Ko sem vstopil, sem sodnika prijazno pozdravil pričakujoč prijaz-nega odgovora. Toda kakšna sprememba v tem kratkem času! Isti človek, ki me je pred nekaj minutami spremljal do vrat, se je sedaj zadrl nad menoj:
»Tovariš, ti si mi nekaj zamolčal, ti nisi vsega povedal1! Poslušaj zdaj! Če se med tem zaslišanjem še enkrat kaj takega zgodi, boš že videl! Mi znamo tudi drugače, če je treba!«
»Zdaj sem pa že tam,« sem «i mislil, »prav poseibe si me bo privoščil.«
Naredil sem se povsem rnirnega in mu brez razburjenja odgovoril.
»Oprostie, dragi gospod, kdo pa ve, kaj nočete. Res ne morem vedeti, kaj bi moral povedati. Sicer je pa navadno tako, da sprašuje sodnik. Zato kar na dan z vprašanji! Kar bom vedel, bom povedal.«
»Tovariš, kdo je hodil k tebi?«
»Se en človek je hodil iz Ljubljane k tebi.«
Debelo sem ga pogledal in mn odgovoril:
»Morda Malovrh France? Toda on je bil samo enkrat v Cerknici. Prišel je samo mimogrede tja.«
»Pa zakaj si imel opravka g tem človekom?«
»Ja, kaj pa morem zato. Če pride. Iz sobe ga ne bom podil. Ali ne?«
»Kje sl se pa seznanil z njim?«
»V Informacijski pisarni v Ljubljani.«
»Kaj si pa tam delal?«
»Sporočili so mi, naj pridem, in priišqi sem. Ali je to kaj takega? Sicer pa tja nisem mnogo zahajal. Zadnji čas sploh nisem hodil več tja. Navsezadnje pa — v politiko se nisem vtikal in tildi v vojaške zadeve ne! Za to so bili poklicani drugi-«
Napel je na druge strune. Vprašal me ie na lepem:
»Kuj pa Petrovič? Ali ni hodil iz Ljubljane v Ccrknico in tudi tebe obiskoval?« '
»Da, pa Se vsak dan smo se videli! Bil jo namreč občinski tajnik in mu ni bilo treba hoditi iz Ljubljane, ker je imel stanovanje v kaplani ji. Zato je razumljivo, da sem bil z njim večkrat skupaj.«
»Kaj, s takim človekom si se shajal?«
»■Nisem vedel, da je tak. Cerkniški gospod župnik je celo rekel o njem še nekaj bolj čudnega. Toda jaz sem ga imel za dobrega, ker sem imel o njem dobre informacije.«
| »Kdo ti je pa dal take informacije?«
»Kapucin pater Jakob iz Stepanje vasi pri Ljubljani. On ga pozna že od mladih let. Na njegove besede sem se povsem zanesel in Petroviča imel za zanesljivega fanta. Zato sem se zelo čudil temu, kar sem v Cerknici o njem slišal. Posebnih stikov z njim pa nisem imel. K njemu sem hodil radio poslušat. Povedal sem vam že, da sem se zanimal samo za propagando; v vojaške zadeve se načelno nisem hotel vtikati. Če pa je Petrovič imel opravka z vojaštvom, to ni moja reč. Kaj več o njem bo moral povedati kdo drugi, jaz sem povedal vse...«
Ta »izdajalski« Petrovič je pozneje postal grahovski junak. Ko se je rešil iz cerkniške ječe in obvaroval toliko Cerkljanov zanesljive smrti, je postal komandant domobrancev v Cerknici. Dne 23. novembra 194.3. so tolovaji napadli Grahovo. Petrovič jim je šel na pomoč, si z brzostrelko utrl pot v Krajčevo hišo, kjer ga je zadela rdeča krogla. Umrl je kot junak, ki je šel sam v smrt, da je rešil cerkniške domobrance.
Na koncu je rdeči sodnik dejal;
»No, ali imaš še kaj? Kar povej, zdaj imaš še časi«
ro pravici sem mn povedat vse o »Notranjcu«: da ga je začel izdajati Miiha Mohar iz Ljubljane. Ko se je ta vrnil v Ljubljano, je ostala njegova dediščina menu
»Urejeval sem listič, ker ga nisem smel pustiti na pol pota. Končno pa je bila tudi to moja dolžnost. Kar sem mogel, sem naredil. Včasih sem v »Notranjcu« napadel koga iz Cerknice. Zadnji čas n. pr- politkomisarja Lovka, o katerem sem napisal, da se bori s satanovo močjo. Nekoč sem napadel tudi cerkniške »dame«. Če sem pri tem toga razžalil, ga tu pred sodiščem prosim oproščenja.«
»Tovariš, ti si bil za »belo gardo?«
»Povedal sem vam že, da se v vojaške zadeve nisem vtikal.«
»;Pa povej, ali simpatiziraš z »belo gardo?«
»Za OF pač nisem mogel biti, ker si je nakopala toiiko zločinov.«
»Potem pa napiševa: za Osvobodilno Fronto nisem mogel biti, ker sem o njej dobival slab« poročila.«
To je v glavnem vse, kar »o me vprašali, ali kar sem govoril pred iz-praševalnim sodnikom. Zasliševanje je moralo trajati poldrugo ali dve uri. Natančno ne vem, ker so mi uro — vzeli!
Obiski in drugo
Vsak dan smo dobivali »obiske«. Hodili 90 nas gledat. Gledali so pa tudi naše čevlje in jih zamenjavali, g slabšimi seveda!
Prve dni je pogosto zahajal k wm »komandant mesta« Šubic. Od začetka je bil prijazen, a je kmalu pokazal pravo barvo. .
Nekaj časa na« je obiskoval sekretar kočevskega odbora OF, bivši orožnik iz Babnega polja, Zalar. On itn njegova žena sta bila pri tolovajih. Bil je ta človek za »po&asno socialno preureditev«. Kadar je govoril, je kar pihal in nobenemu drugemu ni pustil do besede. Če pa je, je morala nazadnje njeeova obveljati. Bil je doma z Me-nišije. Zato se je z našimi ljudmi pozna 1.
Ta Zalar nas je tolažil z amnestijo. Tudi pomagal nam je po svojih močeh. Po njegovem posredovanju nam je komandant bataljona »Nace« iz skladišča dal odeje in brisače. Ker je Zalar postal z nami predomač, je moral iti. Ko smo mu rekli, da nas bodo vse postrelili, je de jel: »Tolike politične na-ake pa menda ja ne bodo naredili, er potem bomo vse ljudstvo izgubili. Bodite brez skrbi! Vsakdo od vas bo zaslišan, za vas duhovnike bo pa uveden poseben postopek. Prišli boste pred cerkveno sodišče, odvisno od Mikuža. Jutri bom spet prišel. S seboj l>om prinesel brošure in liste. Tudi za duhovnike bo nekaj.«
Dragi dan navsezgodaj nam }e prinesel kup papirja. Ker dragega dela nismo imeli, siho hlinili navdušenje in si dolgčas preganjali z branjem tistih umazanih cunj.
Turku in meni je prinesel broSivro: »Slovenskim duhovnikom«. Natisnjeno jo bilo tudi Mikuževo pismo.
Inženirja Vojsko je tudi zanimalo Mikuževo pismo, zato sem mu ga dal. Ko je z branjem končal, sem ga vprašal: »Gos|>od komandant, povejte mi no, kako sodite vi o MHkužu? Meni ne gre v glavo, kako more ta človek na eni strani govoriti o tem, kako zna ubogati, po drugi strani pa ravnati po svoje in sodelovati S komunizmom, ki je obsojen po papežu in škofu. Zakaj tudi gledo komunizma ne uboga svojega Škofa, ko sam pravi, da mu je .pri posvečenju obljubil pokorščino. Kakšna doslednost pa je to?«_
»Sam več ne ve, kaj piše,« mi je odgovoril.
Inteligenca naj pomaga
Ko je Zalar uvidel, da kljub zgovornosti, demagogiji i» agitaciji, ki jo je prinesel, nič ne opravi in da smo še vedno polni starega protikomunističnega duha, da ne maramo z« OF, je odkril vzrok za svoj neuspeh v rezerviranem vedenju inteligence. Zato nas je nekega dne poklical iz sobe v vežo in nam naročal, da moramo na svoje ljudi pomirjevalno vplivati in doseči, da bodo o tolovajih in OF imeli lepšo sliko, da ne bodo tako obupani...
Nam se je vse to zdelo neizmerno smešno. Torej mi naj bi k temu, kar so z nami počenjali, še ploskali in pozabili na vse krivice, ki so nam jih prizadejali!? Ker smo bili primorani, smo poslušali tega »sekretarja«, njegove besede in obljube o novem redu. Mislili smo si seveda svoje.
Ko smo se vrnili v sobo, nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi temu Zalarju na ljubo kar na lepem začeli hvaliti tolovaje in njihovo zločinstvo. Mi smo zase že imeli pomirjevalno sred«tvo: molitev in vdanost v voljo božjo, in smo se z njo bolj potolažili ko pa z vsemi medenimi obljubami rdečega sekretarja!
Zanimivo pa jo tole: Zalar je pripovedoval, kako so terenci in propagandisti znali prikrivati svoje delo. Bili so celo tako predrzni, da so si upali imeti komunistično tiskarno kar pod uradnimi sobami savojske cesarske oblasti v Kočevju. Bes čudna reč! V isti hiši so bili: spodaj komunisti, zgoraj pa preganjalci komunizma.
Na Zalarja samega je bila razpisana nasrada 80-000 lir, a ga niso »mogli« nikjer dobiti.
Nekega dne nam je razlagal, kako se bo treba v novem redu vesti, kako bo treba biti do sočloveka dober...
Ob tej priliki mu je cerkniški šolski upravitelj Vinko Skubic odgovoril prav počasi, kakor je samo on znal:
Če bi bili ljudje dobri...
»Vse to bi bilo, če bi bili ljudje dobri; pa niso. Na primer: V Cerknici se je ustanovila zadruga. Jaz sam sem pomagal pri ustanovitvi in delal pri tej zadrugi, toda ne zase, ampak za ljudstvo. Sam nisem imel od tega nobenega dobička. In za plačilo — kaj imam? To ljudstvo, ki sem se zanj žrtvoval, je kričalo:	»Ubiti ga je treba!« To
ljudstvo je bilo veselo, ko so me odpeljali, zadrugo pa so prvo izropali in uničili... Ljudje res ne noznajo nobenega ozira do svojega bližnjega. Samo nase gledajo in na svoj dobiček. Samo za to jim je, da bi si kaj nagr.a-bili, kako bi koga ogoljufali in okradli. Ljudje so res grdi in nimajo nobenega srca. Vi ste pa hoteli, da bi s takimi ljudmi sodelovali! Saj ni mogoče. Vam je lahko govoriti: zakaj ste bili proti OF in proti nam? Toda kakšni ljudje pa so bili v OF?! To so bile najslabše in navečje barabe, kar jih 'je bilo v Cerknici. In ko smo mi videti, kam bi Cerknica prišla, če bi jo taki ljudje vladali, smo morali proti njim nastopiti. Nismo mogli drugače, že zaradi dobrih ljudi ne, gicer nam bi kdaj očitali: »Zakaj nam niste takrat oči odprli?«
Zalar ni mogel nič pametnega odgovoriti. Rekel je samo tole:
Vidite, saj prav zato, ker so ljudje budi na vas, ker site v nevarnosti.^ da vas pobijejo, so vas semkaj pripeljali. Tu boste ostali kakšen mesec, medtem se bo pa ljudstvo v Cerknici že pomirilo. Potem se boste vrnili na domove. Za zdaj je pa najbolje, da gte tu na varnem. Tako so vas hoteli zavarovati pred razdivjanim ljudstvom.«
Od začetka si je vsak »tovariš« lastil pravico do zmerjanja. Prihajali so mimo nas z obrazi, polnimi samozavesti in prezira. V njihovih očeh smo bili uboga raja, obsojeni na zaničevanje, na glad, pomanjkanje, odvisni od ujih na milost io nemilost.
Spomin jam se, da je prišel z Zalarjem v našo sobo star tolovaj. Bil je zelo nataknjen in je začel kričati nad nami:
»Jaiz sem boljševlkl Vam bomo že
dali, vi prekleti belogardisti, ki ste nas preganjali in podili po gozdovih ko divjo zver.. .1«
Zalar, ki gi je prizadeval, 'da bi mi o tolovajih dobro mislili, je »tovariša« boljševika posvaril, naj se lepo vede in rtaj se ne razburja. Boljševik je res ubogal in utihnil. Pozneje smo prosili komandanta mesta, naj ukrene vse potrebno, da nas taki neodgovorni »tovariši« ne bi napadali. To je zaleglo. Od-, slej smo imeli več miru.
Toda ne samo navadnih »tovariSev«, ampak tudi »sekretarja« Zalarja ni bilo več blizu. Najbrže se je zameril drugim kočevskim komunističnim mogotcem, pa je moral pobrati šila in kopita ter oditi iz Kočevja. Spominjam se še njeerove žene, ki nas je z možem vred prišla obiskat v nedeljo, 19. »ept. zvečer. Ne vem iz katerega žepa je privlekla sladkorček in mi ga ponudila. Da je ne bi žalil, sem ga vzel, a zavžiti ga nisem mogel; dal sem ga nekemu drugemu.
Veljaki prihajajo
Namesto navadnih tolovajev so nas odslej hodili obiskovat komisarji in komandanti vseh vret. .Skoraj vsak od njih je imel na rami brzostrelko. Ko smo katerega teh funkcionarjev zagledali, smo vstali in molče čakali, da je šel mimo. Ko sano bili v spodnjih prostorih, sem si enega od njih prav posebno zapomnil. Bil je majhen mož, debel obraz, imel je brke, ki so mu daleč proč štrlele na vsako stran vsaj po 10 centimetrov. Tak je moral biti. Jalenov Brkati Som. V roko je bil ranjen. Imel je debelo obvezano. Biti je moral »višii«. Kaže, da je' bil to sam »general« Jaka Avšič, ki ie bil najbrž ranjen v bitki za Turjak. Njegov spremljevalec je bil velik »višji«, ki je imel obvezano glavo. Rekli so, da Je to Hace, brat razbojnika Haceta. Pa je bil ranjen v boju pri Grahovem.
18. septembra sva z gospodom Turkom sedela pri enem oknu na drugem koncu prostorne sobe. Molila sva brevir. Medtem nas je prišel obiskat neznan komunistični veljak. Ozrl se je o sobi in vprašal, kje je duhovnik, ame ni vedel. Hotel je videti »slovitega« župnika Turka.
Ko si ga je ogledal, je vprašal učiteljico Drobničevo: »Kaj pa ti tu delaš, tovarišica?«
Potem nam je naredil pridigo. Tudi komunisti znajo pridigati! Dejal je: »Kako ste vendar mogli biti tako nespametni, da ste pobijali naše vojake, borce za svobodo naroda, in v internacijo spravljali naše dobre ljudi? Kmalu boste zaslišani, in glejte, da boste povedali vse po pravici! Nazadnje pa recite, da vse obžalujete.«
Gospod Turk mu je odgovoril, da so Begunje prijele za orožje v silobranu. Rdeči veljak ga je molče poslušal, nazadnje pa rekel:
»Zdaj je, kar je. Kdor je kriv, bo sojen. Kdor je bil prisiljen, bo izpuščen, samo da nima nobenega zločina nad seboj. Krivi naj pa sam gleda! Za takega še žlice ni treba, ker niivreden, da živi!«
Da bi ne imeli preveč prostora, nas je pred odhodom zagradil. V drugi konec 6obe ni sme! nihče več. Za 32 ljudi je odmeril kakih 32 kvadratnih metrov »življenjskega prostora«. Še manj, kakor pa je posamezniku določenega v Sovjetiji.
Na vsaka dva dni so na« popisovali. To so delali brez abecednega reda. Vsakdo je moral povedati ime im v kateri postojanki je bil. Mene je vprašal neki popisovalec, ki sem ga že v Begunjah videl (menda je bil to Bombačev iz Rakeka); »V kermo bunkarj’ s' pa bil?«
»V nobenem.«
»Pištolo si pa imel?«
»Ne, tudi pištole nisem imel!«
»Bomo že videli pri zasliševanju!«
Pa sva bila zgovorjena. v v
Nekemu možu iz naše skupine je komandir straže izkazoval posebno ljubeznivost. Bila sta že stara znanca. Morebiti še iz ča«ov tihotapskih konjskih kupčij. Nosil mu je posebno hrano. Teliču je to ugodnost izprosila njegova hčerka Milena, poročena pri Meletu v Cerknici, ki je kot tolovajka prišla v kočevske »delavnice« obiskat očeta. Tudi jaz sem takrat zvedel nekaj najvažnejših novic iz Cerknice.
Vedno slabše, vedno huje
Zasliševanje je šlo počasi naprej. Ko je bilo končano, smo prišli v eno sobo vsi iz Cerknice, Begunj, Blok, Starega trga, Grahovega in Ložkega potoka. Bilo nas je okrog,80. Soba je bil« dol^a kakih 18 metrov. Bili smo brez postelj, ker smo jih morali pustiti spodaj. Morali smo ležati na golih tleh, iz katerih so »junaško« štrleli žeblji. Nekateri go si mesto ia počivanje poiskali pod mizami ali na njih. Kakor je kdo mogel, si je »udobno« uredil. Udobnost se je pa štela po tem, koliko miru je bilo kje. Vsakdo se je hotel stisniti v kak kot.
Midva z gospodom Turkom sva ime« la malo več »udobnosti«. Kočevski dekan g. Flajnik nama je še pred zaslišanjem dal nekaj za pod glavo, Gospod Turk je dobil vrečo iz blaga, v kateri je bila natlačena lepo dišeča otava. Ležal je kar na mizi. To, kar sem dobil az, je bilo podobno velikemu »Ikrnic-ju«. Bila je papirnata vreča za cement ali umetna gnojila. Tudi ta moj škrni* celj je bil natlačen z Mpgodišečo otavo, da sem mislil, da ležim na Kofcah, n« podstrešju študentom znane koče, ki je last Piočeve Roze. To otavo iiz škrniclja so pozneje imeli za tobak.
Ne dolgo po končanem zasliševanju se je ko strela z jasnega raznesla govorica, da sta olja »plavogardista« Capuder in Jesenovec pobegnila. Da bi se kdo drugi ne poraJiil odej in pasov: za beg skozi okno, je pridrl v sobo komandant mesta Šubic, v črno pelerino zavit in g kapuco pokrit, da je 'bil vii deti še strašnejši, in se zadrl:
»Vse deke in vse pasove na knp! Takoj!«
Ubogali smo im storili tako, premišljujoč, kako bomo prenašali rarile noči brez odej. — Tisti, ki niso imeli naramnic, so morali nositi hlače kar v ¥okah. Med njimi je bil tudi fcbspod Turk. Bilo je vsaj malo smeha na tai račun.
Toda zdi se mi, da je bil beg samo pretveza za to, da so nam pobrali odeje in pasove. Italijansko skladišče je bilo kmalu prazno, mobilizirancev pa vedno več. Nekje so morali dobiti te reči. šli »o jih iskat k ubogim, že itak tako udarjenim jetnikom v Dijaškem domu- Tako so jim brez težav padle v roke.
Ko smo izgubili še odeje, te neka«
terirn ostalo le še to, 'kar so imeli na sebi. Toda podnevi je še šlo, a noči so bile hude. Postajale so vedno bolj hladne,
V zaporih smo imeli hidi »zatemnitev«. Ker ni bilo stolov, so stopili pod luč trije fantje, nanje pa je splezal četrti, in s papirjem ovil žarnico, da nam ni ponoči svetila luč naravnost v oči. Zjutraj smo to zatemnitev odstranili s tem da je tisti, ki }e pometal, z metlo dregnil papir in ga zbil na tla.
Zvečer, preden smo zaspali, smo morali sezuti Čevlje. To so ukazali zato, da ne bi mogli kar tako hitro pobegniti, in tudi zato, da so bili naši čevlji pripravljeni za zamenjavanje.^
(Dalje.).
Začetek nevega igralskega Ida m našem gledališču
Simonu Gregorčiču
(Ob stoletnici rojstva 15. okt. 1944.)
Obiskal sem Tvoj obsoški dom, željdn sem bil ga ko pomlad brstičev — prinesel Ti pozdrav dolenjskih, gričev! Tu Tvojih pesmi vpijal sem milino, prerokbe, upe, trpko bolečine, doživljal Te — krajine živi mit.
O Bovec, Krn, Tolmin in Kobarid — planinski kraj!
O draga zemlja, sijei ko smehljaj, utrgan Stvarniku v najlepši uri, vsa topla si kot ognja svit, ki ga bedeč pastir pred zarjo kuri; si več ko zemlja — si planinski raj!
Kot v snu sem hodil božjo pot ob Soči,
o pesnik moj,
kol rahla mesečina v noči
si šel z menoj
in šepetal:
Krasna si bistra hči planin... krasan je svet — sem tiho ti odpel— niz žlahtnih dragotin, vanj rože svojih pesmi si naikal.
Zdaj v njem že spii — kot žitno zrno
[v grebi,
zdaj v njem živii — kot on je živel v tebi!
Pozdravljen, pesnik — in planinski raj! Pozdravljen cvet v dlani krnskih skal, ki čuvajo nad tabo neporuine. Pozdravljen sveti Lovrenc in Libužnje!
O Simon, vem: kot ti bom posihmal v najtižjih sanjah hrepenel nazaj — prepletal s tvojim svoj dolenjski raj.
Strmel sem v Sočo. Vedi: ie odseva lesket kristalov rodnega Triglava, že varje v sebi trepetanje speva, ki v hvalnici tožeči si ga pel: nadih krvi že ni ji obledel, že ižče jo bolest — in snubi slava. Pobožal valčke sem zeleno modre, lahno kot dragi deklici bi segel v kodre; jo pil —to žlahtno vino naže svete kupe — kot srkal bi iz nje si večne upe.
Mehko so počivali mi pogledi po zemlji, kjer počivajo nesmrtni dedi. Prisluhnil sem utripu rodnih tal:
O Soča, Sava, Krka in vse naše reke, iz srčnih žil zemlji že dolge veke pošiljate blagoslovljeni val, poljubljate podnožja gor in skal; objemate naž dom od vsepovsod, skrivnosti stare skrivate v svoj prod, s šumenjem slave pojete v moj rod.
Na vas počivajo pokojni lasi, na vas nebo dahnilo je svoj svit; o vdrujte ga, da se ne ugasi!
BiJo je jutra, pesnik moj, pa je is jutra kot smrtni dih žarela težka neti.
Planinski raj, objet v srebrnih gdr obrol, tesnil je molk, pojila bratska kri, težil usode križ.
Si morda Sočo čul v grom <n pil, kako tožeče v zarjo hrepeni, kot roža rada legla bi pod Km in nežno v cvete skrila bridki trn, ki s ranami ovenčal je zemljo.
Morda si trudno vstal, žel na Libužnje brat male, Ubere zadušne.
Moj glas se v tvoje vpletal je prolnjž:
»O večni, glej naž dom! Razjasni zvezde
[mu temnile
Dramsko gledališče je začelo novo igralsko leto 1. oktobra v znamenju izvirnega starejšega dela — in še Cankarjevega povrhu. Tudi v nadaljnjem repertoarju se obeta še kar lepo število domačih. že poznanih in novih stvaritev, kolikor jih je pač moči izbrati iz naše revne dramatske žetve.
»Jakob Ruda«, ki ga je postavil na oder M. Skrbinšek, je sicer še precej nebogljen otrok Cankarjeve dramske umetnosti, izrazito mladostno delo, ko je bil dramatik še ves v iskanju in boju za svojski izraz ter svojemu izrazito liričnemu temperamentu prikladno obliko, hkrati pa tudi pod vplivom raznih sodobnih literarnih smeri. Vendar je prav, da »Rudo* po osemnajstih letih znova vidimo v gledališču. Cankar na odru je zmerom nov in poseben doživljaj.
V tej prvi Cankarejvi drami že zasledimo, čeprav v precej okornem okviru, odlike, posebnosti pa tudi napake vseh njegovih drain. Posebno napake. Teh se je kasneje skušal otresti, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Nekaj jih je pa le ostalo kot značilno Cankarjevska primes, tako v epsko dramatskem oblikovanju kakor v socialnih in etičnih problemih ter rešitvah. Dramatik ni mogel zatajiti lirika, oziroma ga je zatajil premalo za oder, romantični lirik pa spet ni mogel iz svojega sanjskega območja v prijemljivo upodabljanje stvarnosti. Zato so njegovi problemi, posebno v »Rudi* bolj umetniško gledanje in osebno doživljanje kakor pa poseg v pestro življenje; bolj zaljubljenost v usodo, v nemoč pred življenjem kakor pa krepak klic po pre-novljenju in borbi zlu za večne človečan-
Počivaj, pesnik, mir naj bo s Teboj, ih z njimi, ki jih skrivajo gomile, saj vas krope domače zvezde mile; vaš mrtvi stenj nam ie žari v temi.
V rokah smo božjih. On bedi nad nami, Pastir rodov počiva med ovcimi,
spet v milosti pozdravil bo naž roj, da v božje dneve svetli bomo ili!
In tvoja Soča ko dekle sijoča,
svoj spev iz raja bo čez skalni kras zapela v pesmi hvalnici med ngs.
Zazri se, Simon: jutra že eveto, — prisluhni. Pesnik: žalosti rnrjo in * njimi smrt.
V naž črni prt
golobčki Tvoji oljke tko, bridkost polega v božji grob, mrliče večnost poveeuje v snop, da polni $ njimi žitnico rodov.
V vstajenjski zvon spreminja se naž
[navček:
moliva zdaj — in upajva — in včrujva — gorižki slavček/
Severin Bali.
(Pesem je bila zložena za Gregorčičevo proslavo, ki bo v ljubljanskem dramskem gledališču v ponedeljek 2\ oktoibra in ho iedaj prvič juvno recitirana,) "	,
ske in življenjske vrednoste. Dolgo in utrudljivo pot je šel Cankar, preden je odkril svoj najgloblji umetniški etos in življenjski smisel ter ga do dna doživetega in prečiščenega izrazil kot eredo v »Podobah iz sanj«.
V drami »Jakob Rudo* je Cankar še daleč od tega vrhunca. Komaj na začetku poti. Toda vendar že — Cankar, ki si je izbral za svojo prvo dramo pro-liko dramatikov pred njim in za njim blem vesti in greha, ki je mučil že to-od antike naprej. Vse osebe, živeče v Rudovem krogu, vsa dogajanja okrog njega, so drami le zunanji okvir za notranjo dramo v Rudu, za odnos med vestjo in grehom. Ruda ve, da je grešil nad svojo rajno ženo. To spoznanje o grehu, ta zavest, da ga ni moči več -izbrisati, je, kar nujno vede Rudov dom v polom, njega samega pa v obup in smrt. Krivda gospodarja torej in njegov greh peha dom v brezno in nikogar ni, ki bi propad, duševni in tvarni, skušaj vsaj ustaviti.
Velik problem, ki pa mu Cankar ni bil kos. Preveč je razpoklin, zunanje mehanike, neutemeljenosti, več dramatičnih potez kot fine psihološke analize, duhovne sile in doživetih spoznanj. Fatalizem, ki ni prepričljiv, nemoč vseh pred življenjem, sklanjanje hrbta pred »usodo*, vse to pa še neutemeljeno, brez globljega vzroka in odgovora, zakaj tako. To je drama, ki zasluži vprizoritev, ker je pač Cankarjevo delo. Usoda, ki vodi Rudo in vso zgodbo, ni tista, kakor jo poznamo iz del, ki jim je tudi osnova vest in greh. Tam je usoda in nujnost, usmerjajoča in vodeča življenje, volja bogov, pot v očiščenje, zato je mogočna in vzvišena. V Jakobu Rudi je to nejasna notranja sila, brezciljnost, zato je mehanična, neprepričljiva, subjektivno izživljanje. Tudi krščanski eto3 je bil takrat Cankarju še tuj. »Oreh se ne da izbrisati«, pravi Ruda. Toda greh je mogoče odkupiti in tako doseči rešitev in odrešenje. Kasneje je Cankar naešl in doživel tudi to spoznanje.
Režiser M. Skrbinšek ni imel lahke naloge, če je hotel ohraniti zvestobo Cankarjevemu besedilu in osnovni zamisli, hkrati pa podati dramo v učinkoviti odrski realizaciji. Mislim, da je izmed vseh Cankarjevih del »Jakob Ruda* še najbližji Skrbinškov! naturalistični ali realistični režiji, kakor smo je vajeni v njegovem podajanju kmečkih dram. Priznati je treba, da je režiser odlično rešil težko nalogo ter spojil v skladnost avtorjevo neenotnost ▼ zgradbi in zgodbi.
Jakoba Rudo je igral Skrbinšek sam. Sel je nad Cankarjevo pod bo Rude, ki Je v knjigi nekam preeolzavo naivna, ter ga je podal kot tragično osebo, trpeči v svoji pasivni nemoči. V drugih pomembnih vlogah so igrali V. Juvanova (Ana), Kraljeva (Marta), Jan (Dolinar), Kovič (Broš) in Cesar (Dobnik). Na pre-mijeri je bilo	opaziti	še to	ali ono	ne-
izčiščenost, še	ne do	kraja	doživet	gib
ali izraz, pri ponovni vprizoritvi pa je bilo tudi tega	precej	manj.	V postranskih vlogah so	nastopili Nakrst (inž.	Ko-
želj), Blaž (Justin), Brezigar (Košuta) in nova članica drame Skrbinškova, ki je igrala veseljaško, meščansko plitvo Almo. Iz njenega prvega nastopa na našem odru seveda še ni mogoče oceniti njenega igralskega daru.
(Pripomba. O premijerah v našem gledališču bom prinašali ne toliko ocene, kot poročila. Pač pa bomo zato po nekem razdobju dali podobo tega ali onega igralca — glavne pa tudi izrazite po-strauske vloge — in prikazali njegov razvoj ter. doseženi umetniški uspeh.)
»Posebnost velikih duhov je, da ume-jo povezati na videz nezdružljiva nasprotja in pokazati življenje v vseh podobah.* Ta Lacombrijev rek velja v polni meri za Shakespearea. Na eni strani nesmrtne tragedije, drame, v katerih je v polno zajel iz globin življenja, na drugi vesele, razkošne, komedijo, kamor spada tudi »Kar hočete*. Morda je veliki dramatik v njih našel oddiha in si vedril duha, morda jih je pisal prav za zabave željne gledalce ter jih v marsičem tudi po njihovem okusu prikrojil.
In vendar: celd te lahkotne komedijo no morejo zatajiti svojega genialnega očeta, njegovega izrednega poznavanja življenja, razumevanja človeških napak in sposobnosti za učinkovito odrsko obdelavo.
»Kar hočete«, to šegavo resna zgodba iz neke Ilirije, bi najbrže že davno obledela v muzejskili arhivjh, če ne bi bleščali iz njo Shakespeareovi duhoviti zapleti, sočne domislice, vesela modrost in človeška toplina. Bila bi nam tuja in odvečna v svojem renesančnem sentimentu in razkošni nasičenosti brez tistih osnovnih avtorjevih potez, ki vse njegove stvaritve, od sonotov, dram in komedij, dvigajo nad čas in okolje nastanka kot večno živo, ne po času oinejono upodabljanje življenjskih usod in zmešnjav.
Zdi so mi. da Shakespearove komedijo p>o njihovi notranji vsebini lahko postavimo med dva druga, izrazitejša ko-komedijografa: Moličra in Gogolja. Vsi trije so dali s smešne plati nekaj najboljših karakterizacij in tipov, osvetlili človeško revščino, zlobo in umišljenost. Molifere v osrti, posmehljivi satiri, Gogolj s trpko zagrenjenostjo, Shakespeare s toplo vedrino, razumevanjem in blagim nasmehom, ki je resda manj »dramatičen«, zato pa bolj vesel in domač.
»Kar hočete* je to pot (premijera je bila 4. oktobra) zrežiral O. Šest, kostume v zgodovinskem slogu je prispevala D. Kačarjcva, scensko glasbo H. Svetel. Zasedba vlog je bila odlična. Dva para zaljubljencev so igrali Šaričeva—Nakrst, Itazbergcrjeva — Drenovec, navihano hišno Svctelova, smešno figuro dvornika Gregorin, kapitana Antonija VI. Skrbinšek, pijanega 'fobijo Peček njegovega pajdaša Bledico Jan, norca Sever. — Scenerijo, ki omogoča izmenjavanje odra, je zasnoval arh. Franz.
Kar hočete vam nudi Shakespeare; igralci tudi. Po režiserjevi zamisli še preveč, kar pa ni več Shakespeare — in nočemo. Smeha, ljudje božji, pa vpitja je na odru več ko preveč. V tem je režija pretirana in izgubi vso avtorjevo žlahtnost. Oder ne sme dajati smeha, mora ga le pri gledalcu vzbujati. Sicer se zgodi, kaor se je na premijeri, da tekmujeta oder in dijaško stojišče kdo 1)0 »hujši*. Pa ni prav. Med igralci in gledalci mora biti ustvarjeno le soglasje da janja in uživanja, ne pa poseganje drug v drugega. Oder mora ohraniti svoje dostojanstvo. On je pred občinstvom. Tudi v prenesenem pomenu. Ne huronski smeh, ne razbijanje odra, ne pretiranost v glasu in gibih. »Kar hočete« ni burka; je le komedija. Ni ribarska veselica s trnkom (kar diši po Moserju), je Shakespeare! Kar hočete... da. Le v pravi meri in podobL
Linhartovega »Matičiča* so dali na oder člani Dramskega studia in je bila prva vprizoritev že 29. junija. Torej počitniška predstava. Sedaj pa ga je> Drama vzela v svoj redni spored in je bila premijera v soboto 14. oktobra.
Zdi se mi povsem pravilno, da se »Matiček* vprizarja tudi za abonente in ne le kot priložnostna predstava. Saj ta po Beaumarchaisjevem »Figaru* prirejena Linhartova veseloigra brez dvoma to tudi zasluži. Kajti »Matiček* je naše temeljno dramatično delo, kakor je pravilno zapisal njegov režiser dr. Pavlovčič v »Gledališkem listu*. Zasluži pa to tudi po vredni izvedbi našega mladega gledališkega naraščaja, v katerem je nekaj odličnih talentov, ki 90 6e to pot prvič samostojno predstavili.
»Matiček* je bil trd preizkusni oreh, za režiserja in igralca. Režija dr. Pavlovčiča se prijetno razlikuje od Gavelove pred nekaj leti. Gavela je zlasti poudaril franbosko-salonsko plat »Matička*, Pavlovčič pa ga je mnogo bolj ponašil in domačnostno približal ter se tesneje okle-
Nevihta je minila.
Klokotanje strojnic, prasketanj* pušk in hreščanje min je utihnilo.
Njegovi so ▼ poplahu odplahutah kakor krdelo splašenih krokarjev.
Zbegana, nasprotujoča si povelja, kletve, hropenje umirajočih, stokanje ranjencev na hrbtih bežečih, globoko sopenje potnih in upehanih telea. Odzad nasprotnik — drzen v naskoku, nenaden in nepričakovan ko tresk, ne meneč se za krogle in psovke, smejoč se* izzivalno vriskajoč. Razcapano krdelce drvi kakor preganjana divjačina pred lovci, se urno poganja preko skal in grmov navkreber, se spretno vijuga med debli dreves, toda krogle «0 hitrejše od njega.
V splošnem poplahu in neredu ga njegovi niso mogli odnesti s seboj. Okoli njega leže trije mrtvi — včeraj že tako veseli, drzni, verujoči vase in v zmago. Kako naglo vse to pridel Pogled nanje je presunljiv zaradi njihove bližine. Tovariš Bobi ima strašno razmesarjen obraz; 9podnja čeljust mu je odtrgana, jezik visi po okrvavljenem vratu, levo oko je izstopilo, trava j« rdeča od krvi.
Tudi njega je popadla mina ter mu odtrgala desno nogo pod kolenom.
Sredi naskoka je Zakričal in se sesedel; noga pod kolenom mu je bila presekana, držala se je samo še za ozek jer-men kože odzad. Kri je vrela kakor iz slabotno zamašene cevi. Onesvestil se je in spet planil v zavest ob strašni bolečini; tovariš ga je pobiral, da bi si ga naložil na rame. Zarjul je iznovo, krvavi kolobarji so zaplesali okoli njega, čutil je, da tone mednje in se potaplja v temo. Nagonsko ja zgrabil za vrat in.tiščal, tiščal; roke, jd 50 £a držale, so popustile, padel je kakor kamen v vodo in se dolgo ni več zavedel.
Ko se mu je vrnila zavest, je slišal v oddaljenosti kakor v sanjah pokanje, kričanje in mehki topot bežečih nog po zemlji. Mukoma je dvignil veke; redka drevesa in grmi so bili obliti 0 mehko večerno svetlobo zahajajočega sonca, ozke gozdne jase s sočno travo so bile razsekane s sencami, nad vsem pa sc je bočila sinjina neba, tako čista, brezmejna in mehka. Vrgel je pogled po bregu in videl spodaj v dolinici mlado, zdravo glavo s kapo postrani in dvoje sijočih oči. »Ta ni naš!« ga je pretreslo.
Zbral je vse svoje moči in se mukama po treh zavlekel za bližnjo lesko. Tu bo varen, gotovo ga ne bodo opazili! Toda stokanje ga je izdajalo; da bi udušil stokanje, je škrtal z zobmi in začel gristi travo. Čutil je, kako ga spet tema zagri-
nil Linhartove predelave. Spretno mn jo izluščil domače obeležje, kar je hvaio vredno, ga podal v sicer popravljenem Linhartovem jeziku, toda mu pustil vse stilistične in lokalne posebnosti, da nam prijetno zveni z odra naša stara, klena govrica. Mislim, da je imel režiser prav v jezikovnem podajanju »Matička* največ težav. Vprašanja, kako Linhartov jezik pripraviti za sodobno vprizoritev, seveda tudi sedaj še ni končno rešeno, vendar pa je vredna ta rešitev vse pozornosti.
Pa tudi v celotnem izvajanju »Matička« nam je pripravil režiser prijetno in učinkovito predstavo, ki niti v najbolj komičnih prizorih ne gre preko meje dovoljenega, temveč je vedno v pravem razmerju in soglasju. Zanimivo je primerjati Šestovo režijo »Kar hočete* in Pavlovčičevo »Matička*. Pri prvem prehaja komika že v grotesko in pretiranost, pri drugem je podana umerjeno, vedro in polno.
Pri »Matičku* sodelujeta tudi dva starejša člana drame, Sever in Lipah. Sever je Matiček in ne potrebuje pohvale. Njegovo nevesto igra Alenka Svetelova, ki dozoreva v prikupno in polnokrvno gledališko umetnico. Njena igra je, neprisiljena in prepričljiva, čeprav se tu na tam še ne »znajde« docela. Barona Naletela in njegovo gospo Rozalo sta prikazala Ladko Korošec in Meta Pugljeva. Ta je srečno rešila ne prav lahko vlogo zaljubljene in ljubosumne gospe, Korošec pa je pokazal nekaj lepih igralskih odlik. Zdi se mi, da bo še močan odrski umetnik. Sedaj je še malo preveč pod tujimi vplivi, posebno v izgovorjavi. Naiven, pesniško zaljubljen študent Tonček je bil France Jamnik. Igral je dobro, čeprav je vzbujal ponekod malo preotroški videz. V obrobnih vlogah so nastopili še Stane Raztresen kot resni graščinski tajnik, Milan Brezigar, komičini pisar Budalo, Nataša Golieva, županovi hči, in Marjan Dolinar, lakaj. Imenovati moram še Ga-šparja, pijanega delavca, ki ga je igral g. Blaž in ustvaril z njim naravnost karakteristično komično vlogo.
»Matičku* je priredil godbene točke Jože Osana, sodeloval je pa tudi Pre-vorškov kvintet. Scenerija je delo arh. Gajška, ki teži za poenostavljenjem in novo rešitvijo odrskega prostora. Njegova zamisel odra ne razbije in odmakne gledalcu, marveč ga smotrno uredi, popolni z najpotrebnejšimi rekviziti in napravi tudi estetsko lepega. Tako se igralec ne more izgubiti v prenatrpanosti kulis in na odru res vlada. To emo videli že pri Pregljevem »Azazeln« in aedaj pri »Matičku*. Nov poskus, ki ga gledališču in občinstvu velja upoštevati.
nja, in 1* rahlo dišal topotanj* nog in krike. Roke so mu bile brez moči, muka pod desnim kolenom je naraščala, slabost je prihajala vse do srca. Polašča se ga strahotna zavest o neizogibni smrti Čuti, kako počasi odteka moč iz njegovega telesa. Da bi si mogel zavezati rano! Hoče vstati, da bi si slekel suknjič ali strgal srajco s sebe, pa nemočen omahne nazaj; za seboj je videl umazano progo krvi, lepečo na bilkah kakor rdeča rosa.
Da, to je konec, 6mrt! Umreti bo moral, to je njegov zadnji večer.
Kje so zdaj njegove sanje, njegovi načrti, njegovo uporno zdravje in neuničljivo življenje. Ko so drugi bolehali in bili bolni, se jim je smejal. Ni poenal boleznil Prividi zmagoslavja, junaštva, priznanja, občudovanja ni vzpona nekam visoko, ki so ga krepili in ga delali pogumnega in drznega, blcdč in ugašajo v temi. Bil je šele na začetku poti, jasno je videl pred seboj svoj bleščeči se smoter. Zdaj ve, da ne bo prišel do njega, do konca, omahnil je nocojšnji večer in ne bo več vstal; tam, na zmagovitem koncu, pa so se ustavljale vse njegove misli« gnezdile vse njegove želje, tam so imeli svoj temelj vši njegovi načrti. In zdaj jo vse zaman — toliko mraza, lakote, utrujenosti, negotovosti, bežanja, tudi dvomov, vendar pa toliko upanja in verel
Zakaj je zamenjal varnost in ugodi* mestnega uradnika in priznanega športnika za to potepuško, tvegano in negotovo življenje, ki se mu v pravi luči razodeva šele v teh zadnjih trenutkih?
O, dobro je vedel, zakaj! Zaradi ver* v zmago novih idej in novega, svobodnega Človeka. Zaradi končnega in trajnega eagospodovanja nižjih, zaradi poslednje oblike družabnega življenja, ki bo človeštvu uničilo vse okove in mu odprlo vse studence. Ali ni bila to, vedno ena in ista, vedno enako plameneča trditev na vseh sestankih? Ali se je mog«* on šteti med nižje? Ne, nikakor nel Toda vse to je ime!o čar novega, oslepljalo je z bleskom pravičnosti, enakosti, sproščenosti in svobode, kar vse ie on tako ljubil.
Bil je ognjevit in viharen, Kotel j*
delati, prenavljati, nekomu koristiti; *v°' jo razgibano notranjost ji moral nekart usmeriti n sprostiti! Materine besede o Bogu in njeno tiho, pozabljeno življeflf® se mu je zazdelo brezpomembno, Pre"? velo in brez moči Čutil je prihajati novi čas kakor požar, ki bo vse to trhlo, staro in preživelo požgal in uničil do tal —1 potem pa bodo on in njegovi gradili!
Dalje na sedmi strani.
»A hiš* skrbni gospodar — mladike oljkove sežiga — da vmiri! grozni bi vihar — in sveti dim se k nebu dviga. (Simon Gregorčič: »Oljki«, risba Gvidona Birolle M bibliofilsko izdajo te pesnitve, ki jo jo založila tombola Zimske pomoči.)
-fa*-
T ! a k	■	t 1 1 1	1 k t		%	
S m i		rt	pod	]	les'	k 0
/
Btev. 18.
>SLOVCTSKT DOM«, »n® 21. ©ktofira 1941. „
Sir« 7.
Knut Hamsun:
Iz potepuškega življenja
Aliče se dolgo ni vrnila; zgrabil sem, kar mi je prvo prišlo v roke, kos belega^ platna, pravkar pripravljenega Ja ročno delo. Iztrgal sem iz njega tetverokot za rano, potem pa še dolg kos za obvezo.
»Raztrgal si moje tanka platno!«
»Plačal vam ga borni« sem odgo-v°n in ca trgal naprej.
Mrs. Rodgersova se je začudil^ nad mojo močjo in rekla je hčeri:
»Molči, Aliče!«
fcdwin je vedno pogosteje odpiral ?e’ ln mežikal; končno se je hotel prijeti za rano na glavi, pa sem ga zadržal. Tedaj je popolnoma odprl oči ln videl sem, da me je prepoznal.
Položil sem mu na rano razparano Platno ter jo povezal, kar bi bil morda moral storiti že preje. Potem smo ga odnesli v posteljo ter ga slekli. Padel Je v nezavest in tedaj smo mu izmili rano ter jo spet zavezali.
»Zdaj lahko pride zdravnik,« sem rekel.
In bilo mi je kakor Bogu.
Toda ko se mi je razburjenje po-JfKlo, sem oslabel in skoraj bi padel. Opustil sem se na stol. Malo pozneje sem vstal ter šel iz hiše; kolena so se
11,1	tresla; sedel sem v hlevu in se nisem nikamor ganil. Tako sera sedel kakih deset minut, si malo opomogel, °usel k svojim mulam, jih vpregel ter sPet začel orati. Oral sem dve ali tri Ure. Tedaj je prišel stari Rodgers ter rekel, da je prišel zdravnik; previl je £nwinovo rano ter mu dal neke kapljice. Mr. Rodgers me je prosil, naj za danes delo pustim.
Izpregel sem mule ter odšel z njim “ornov. Skoraj nič nisva govorila, toda videl sem, da mi je bil starec hvaležen. , Stara Mrs. Rodgersova nama je prišla naproti in rekla;
»Zdravnik je bil tu. Misli, da bo iidvvin to prestal.«
. »Dejal je, da si naredil prav, ko 81 mu spustil kri,« je dejal Rodgers.
»Rekel je, da si mu rešil življenje,« je dodala žena.
. ( ln spet sem se počutil kakor Bog 111 Kos pod ar.
. Ostali del dneva sem taval naokrog j n nisem ničesar delal. Toda v tem ni pilo nobenega zadovoljstva; taval sem Iz kraja v kraj ter se dolgočasil. Če bi ®e ne sramoval, bi spet sedel na plug. Aliče bi se lahko potrudila ter mi re-a vsaj nekaj prisrčnih besed, toda namesto tega je prišla ter jezno 'dejala;
. »Ti, Nut, si lopnil z nogo proti me-Di. Nikar mi ne stori tega še enkrat!«
Ni se mi zdelo vredno, da bi ji vsaj z besedico odgovoril, tako nemogoča se
je zazdela! Stara dva pa sta si, nasprotno, vtepla v glavo, da sem, ka-vse kaže, uvazevanja vreden človek, ki mnogo ve: pazno sta poslušala, če sera kaj pripovedoval, in zdelo se mi je, da sta začela delati med Fredom in menoj razliko meni v ko-, rist. Nekoč sta me celo poslala v mesto s pšenico in da nekaj nakupim, Freda pa ni bilo z menoj.
Pa čeprav bi bil čarovnik — z enim samim čudežem bi ne mogel shajati celo večnost. Čim bolj so minevali dnevi ter se je mali Edwin popravljal, je vse postajalo kakor poprej; pozabljali
na moje delo in spet sem hodil po tarmi ubog in premagan. Prav nič se 111 izpremenilo.
Fred je prišel k meni ter mi rekel:
»Kmalu bo pritisnil mraz in končali bomo z oranjem. Kaj boš pa potem počel ?«
»Res, še sam ne vem,« sem odgovoril. »Bora že nekako uredil.«
S Fredom sva se dobro razumela; nobenega ^ovraštva ni bilo med nama in nisem se jezil, ko mi je prevzel mule. Tega je bila kriva Aliče. Fred ni bil nikakor slab človek, potepuh, in šele to leto, ko je ostal brez dela, se je vrgel na potep. Nasprotno, bil je ponosen na svoj lepi obraz, in kadar se je smejal, je komaj odprl usta; da bi zakril škrbino izpadlega zoba. Zato je bilo videti, da se smeje le s konci ustnic. Toda pristajalo mu je, da je tako malo razprl ustne, ker so mu bile po naravi malo debelejše. »Smejte se no še malo!« mu je govorila včasih Aliče. Bila je noro zaljubljena.
Čeprav mi je kazalo zeio slabo in moja ljubezen ni našla odmeva, se tudi Fredu ni godilo bolje. Pravil mi je, da se je Aliče obrnila na starše in jim priznala, da ga ljubi, toda ti so od nje zahtevali, naj se mu odreče.
Fred mi je rekel:
»Moraš nama pomagati, Nut!«
Po tej prošnji sem se čutil malo opogumljenega, pa sem rekel:
»Ali me prosiš z Alicino vednostjo?«
»Da,« je dejal, »Aliče to želi.«
Rekel sem:
»Bom pa storil.«
Vzbudila se mi je misel, da mi bo morda uspelo s svojo izredno plemenitostjo Freda izpodriniti.
Razgovarjal sem se nekoč s starši ter vprašal tudi Mrs. Rodgersovo, odkod je; s posestva ali iz mesta?
»S posestva,« je odgovorila Mrs. Rodgersova.
»Mladim dekletom mora biti težko živeti na takile farmi,« sem nadaljeval. »Kako pa naj spozna ljudi?«
Mrs. Rodgersova je odgovorila, da so naokrog še druge farme., Potem pa, saj gredo vsako nedeljo v mesto. Toda nuravno, mnogo ljudi ne srečajo.
»Kako pa je potem z možitvijo?« sem vprašal. »Mar vzamejo kar tistega, ki pride slučajno mimo farme?«
Tedaj sta se stara spogledala. Imela sta starejšo hčerko, ki jo je pobrisala z nekom, ki je prišel mimo. Toda paru je šlo po sreči; mlada sta si dobila zemlje ter postala farmerja; mali Edvin je njun sin.
»To je lahko nevarno,« sem nadaljeval. »Mlado dekle se lahko včasih zaljubi v nevrednega človeka samo zato, ker ne pozna nikogar drugega in ne more izbirati.«
»Da, v tem imaš seveda prav. Tako je.«
»Nedvomno, človek mora zelo paziti pri takih ljudeh, kot smo mi potepuhi,« sem končno dejal.
Spet sta se oba stara spogledala ter me prav dobro razumela.
»To bo mati gotovo povedala svoji hčeri!« sem si mislil. »Aliče se seveda Fredu ne bo odrekla, toda spoznala bo, da se prav dobro razumem na vse.«
Toda kmalu sem se sam preplašil svojih besedi; šel sem predaleč. Aliče bo celo mislila, da delam proti Fredu. Izrabil sem prvo priložnost ter rekel Mrs. Rodgersovi, da je Fred nekaj popolnoma drugega! Prav gotovo je krasen fant, biser, ki bi ga jaz prav gotovo izbral, če bi bij dekle. Dosegel
sem, da me je starka poslušala in opazila, kako nesamoljubna duša sem.
Nekega večera sem v mraku pričakal Alico; hotel sem, da prva spregovori.
»Ti nisi Fredijev prijatelj.«
»Kaj sem pa naredil?«
»Slabo si govoril o njem.«
Odpeljal sem Alico k materi ter jo vprašal, kaj sem slabega rekel o Frgdu.
»Pravil si, da se je treba paziti pred potepuhi, da pa je Fred izjema in biser,« je odgovorila mati.
»Ampak, mama, tega mi pa nisi povedala,« je vzkliknila Aliče. »Bog te blagoslovi, Nut!«
Ponosno sem odšel. Bil sem razdražen, pa sem svoje povoljno stanje izkoristil. Ko me je Fred v drugič zaprosil, naj mu spet pomagam, sem odgovoril, da zaradi Alicinega vedenja nočem imeti z njegovo stvarjo nobenega opravka več.
Aliče je vsa solzna prišla ier me prosila, naj se porazgovorira z njenimi starši ter rečem dobro besedo za Freda. To se je zgodilo zvečer, ko je bilo že vse delo končano. Aliče je prišla prav k meni ter se mi zdaj pa zdaj dotaknila gumbov na suknjiču. Nikoli še nisem nil tako blizu nje in čutil sem njen dih. Ves sem se zavzel od sreče in odgovarjal sem ji brez zveze:
»Za Freda, Seveda! Kaj pa naj rečem?«
In nisem vedel, da Fred prisluškuje; Fred pa je stal v hlevu ter naju
poslušal.
»Kaj pa naj storim?« sem vprašal. »Mar veste, česa me prosite? Saj ste vendar spoznali, da vas tudi sam ljubim.«
»Ne, tega nisem vedela,« je odvrnila. »Tega mi nisi nikdar povedal.«
»Ne, nisem povedal. Držim se pri tleh. Vem, da sem potepuh in da vas nisem vreden.«
»Sicer pa to nima nobenega pomena,« je dejala Aliče. »Kajti jaz ljubim Freda.«
»Mene pa prosite, naj vam pomagam?«.
»Ne, ne!« je rekla. »Potem pa ni
treba.«
»Ali vam ni nikoli prišlo na um, da sem bil že dovolj nesamol juben?« sem rekel. »Nikdar nisem slišal iz vaših ust niti ene hvaležne besede. Da pa bi šel zdaj še dalje, bi presegalo človeške moči.«
»Vem, da si dober,« je dejala Aliče.
»Da, in nič več?«
»In izobražen si, veliko veš o vsem. Pišeš nenavadno hitro.«
Toda te#a, kar bi radelišal, da sem skoraj tako lep kakor Fred in skoraj prav tako zanimiv, Aliče ni rekla.
»Ali bi me kdaj mogli vzljubiti?« sem jo vprašal.
»Da,« je dejala Aliče. »Malo, to je...«
»Mar mislite, da ne bi mogel prospo-
dariti na vaši farmi, zaslužiti mnogo denarja ter vas nositi na rokah? Kaj pa bo storil Fred?«
Aliče je molčala.
»Vi ne veste, kakšen sem,« sem rekel skrivnostno, kakor bi ne imela o meni nobene predstave.
»Jaz, jaz pa imam tole!« je kriknil Fred ter nenadoma planil iz hleva.
V rokah je imel vile. »Moja predstava
o tebi je ta, da si podlež in goljuf,« je vpil Fred besno. »Ubil te bom kakor psa!«
Tedaj sem se prestrašil ter dvignil roke v obrambo. »Pomiri se, Fred, in pusti me!« sem mu rekel.
»Pustim naj te? Ubil te bom na mestu I« je zavpil Fred in zamahnil z vilami proti meni.
Aliče se ni niti premaknila, da bi stopila med naju. »Nikar ga ne ubij!« To je bilo vse, kar je rekla.
»Ti si ubijalec,« sem rekel Fredu. »In prosim te, spusti vile, ti morilec!«
Toda Fred mi ni hotel prizanesti.
»Če se le za palec premakneš, te ubijem,« je rekel.
Sedel sem na tla. Videl sem, da je Fred popolnoma znorel in da nisem mogel pri njem ničesar doseči. Tak udarec z vilami se, kot je znano, zelo počasi celi, morda sploh nikoli, in bal sem se za življenje.
»Kaj si pravil starki o meni?« je vpil Fred.
»Ti si nora žival,« sem dejal. »Ničesar nisem rekel in nočem delati nobenih uslug.«
Fred je obrnil vile ter me udaril z držajem po glavi. Ni me preveč bolelo. Špet sem vstal. Ko so bile vile spet blizu mene, sem jih zagrabil in jih obvladal. Ta trenutek je Aliče razumela, da preti zdaj nevarnost Fredu; stekla je v hišo in poklicala očeta.
»Pomirita se, fanta!« je rekel Rodgers s stopnišča. »Za kuj pa gre?«
»Vprašajte Freda,« sem odgovoril. »Napadel me je z vilami.«
»Oba sta imela vile,« je rekla Aliče.
Zdaj sem razumel, da je bila Aliče zlobna, in čeprav sem bol zloben tudi jaz, je bila ona še hujša. Odšel sem poln mržnje ter zaljubljenca pustil, naj se razjasnita in opravičita za mojim hrbtom, kakor hočeta. Toda naslednjega dne sem odšel k Fredu, ko je oral, ter mu ukazal, naj stopi s pluga. Ni hotel. Tedaj sem ga tako udaril pod brado, da se je nagnil in padel s sedeža. In da bi se mi maščeval, ni našel Fred nič pripravnejšega kot to, da je ponoči, ko sem spal, razrezal hrbet mojega suknjiča.
Orali smo, dokler ni polja prekril led in je zemlja začela zmrzovati. In nekega dne je rekel Mr. Rodgers:
»Hej, fanta, treba bo končati z oranjem!«
Takoj sva izpregla ter odšla domov. Zadnjikrat sem očistil mule, jim umil kopita ter jim dal jesti.
»Temni se, kmalu bo noč; lahko ostaneta do jutra,« nama je rekel Mr. Rodgers.
Preračunal je, koliko sva prislužila ter naju izplačal. Jaz nisem vzel nobenega predujma,_ zato sem dobil več kakor Fred, ki je že prej vzel nekaj denarja, da si je kupil v mestu novo obleko in nov klobuk.
Mr. Rodgers mi je ponudil, da mi posodi za pot malo boljši suknjič, kot je bil moj; lahko ga pustim pri njegovem znancu, trgovcu v Eliotu, je rekel. Tedaj sem obrnil žepe njegovega suknjiča, da bi videl, da ni v njih ničesar pozabil. To je bila od moje strani majhna, popolnoma odvečna zvijača, da bi mu pokazal, ka-< ko sem poŠtc»a.
Ponoči sem se prebudil, ker Je Fred vstal s svoje slamnjače ter začel oblačiti suknjič.
»Kam pa greš?« sem ga vprašal.
Ni mi odgovoril.
Fred je odšel in se ni vrnil. »Nekaj ima ?a bregom,« gem pomislil, se splazil do vrat ter jih odprl. Na ulici je bilo temno in hladno in le malo zvezd je bilo na nebu. Nisem se odločil, da bi ga zalezoval, pa sem se vrnil; naj se tam zgodi kar koli, najbolje je, če se človek ne meša vmes. Na vratih sem prezebal in zaspal sem zelo trdo; do jutra se nisem prebudil.
Ko sem vstal in vstopil k starima, se Fred še ni vrnil.
»Kje je Fred?« je vprašala Mrs, Rodgersova; pripravljala je zajtrk.
»Ne vem,« sem odgovoril.
Šla je ven in ga poklicala, toda Fred ni odgovoril. Tedaj se je v starki porodila sumnja: odprla je vrata Alieine sobe in pokukala vanjo. Bila je prazna. Spet je zaprla vrata in rekla:
»Le kje je Aliče?«
Obraz ji je bil pepelnato siv.
Iskali smo ju križem kražem, pa ,j*f nismo našli. Toda Aliciuih mul ni bilo v hlevu ia razumeli smo, da sta ušla,
»Prav tako kot naša starejša hči,<t je rekla razburjeno Mrs. Rodgersova.
Stari Rodgers je bil zelo žalosten in molčal je; hodil je okrog in se lotil zdaj tega zdaj onega, toda ničesar ni mogel storiti. Zena se je prva pomirila in reklu da je s starejšo hčerko vse dobro izpadlo, pa bo morda z mlajšo prav tako. In kakor je vedno z babicami in dedi, je bil tudi tema mali vnukec bolj pri srcu kakor njih lastni, odrasli otrok. Mali Edwin je bil največje veselje hiše.
»Če boš spet kdaj hodil tod mimo, ti bom dal dela, če ga bo le kaj,« mi je dejal Mr. Rodgers. »Kam pa se boš zdaj obrnil?«
»Dalje proti zahodu,« sem rekel.
»Tega bi ne smel storiti,« je dejal Rodgers. »Mrtral bi si najti službo tukaj, v mestu, da bi ostal vedno v naši bližini.«
Toda odšel sem r kalifornijske vinograde.
KONEC
Veliko Je v prirodi vprašan], ki Se nl»> rešena, ■♦oda uohene ni tako vaitio
kot vprašanje o bistvu in postanku življenja. Od načina rešitve tega vprašanja za visi nazorska usmerjenost ljudi. To vprašanje Je preizkusni kamen, ki loči duhove v dve smeri, v kreacioniste, ki priznavajo Stvarnika in stvarjenje, ter materialiste, ki stvarjenje tajijo in si razlagajo postanek življenja mehanska (Iz knjige.) 12. Svetova knjiga	v
»Tafne mmm«
bo edinstvena na naSem domaSem knjižnem trgu. Po visoko kvalitetnem dela bodo ra4i posegli vsi, ki jim je mar duševnega obzorja.
Naroiite se tudi vi na Sveti
Nadaljevanje s ieste strani.
^ septembru je bil odšel iz mesta v ^Panju in z namenom, da se najkaineje, kakor je zatrjeval materi, v dveh mesecih zmagoslavno vrne. Mati mu je sicer Ofamla. Sklicevala se j» na Boga, na ®legove zapovedi, na pokorščino obla-.P*' a Prav • tem govorjenjem ga je aalbolj dražila in odbijala Dobra je, a Nevedna in daleč za sedanjimi časi!
, Kako prijetno in vzpodbudno je bilo Pr<*ti skrivna poročila o junaštvih, uspe-‘h in zmagah) Kako ga je omamljala romantika gozda in plameneči idealizem
*aqtoy in dekleti Svet indijanaric iz prvih J°	,	h	klopi je vstal pred	njim. Zdaj vse
doživi! Zakaj m	bil že poprej
J® 7 Dvomil je, bil je previden, hotel Počakati trenutka, ko se bo njihov k°I pokaeal za zmagovitega 100%, ko ne 0 treba ničesar tvegati. Umori in pokolji nar°dnih izdajalcev, ki so ovirali njihove sa	■	6'	*° 86 mu *deli	opravičeni in
jni	po	sebi umljivi. Brez	nasilja pač ni
v ev' brez žrtve m prevrata, brez pre-»ik r °klast*> brez oblasti pa ne bo Siti n	re,dai	ki	ga morajo uresni-
vek • z novetfa re<*a ne bo novega člo-bitl* krez novega človeka ne more ln raia na zemlji. Treba je uničiti Boga touIer°' k' s*av‘ toliko preflraj m ki je 7«,j 0 »toletij duši! sproščenost človeštva 8lo,etii je že bilo, ko sta si fev-sv *Zem kapitalizem izmUlila Boga za °)e namene, da sta proletarijat driala »At Ln'*ki pokorščini. Treba ge rušiti, ie *° J* 0 Sradili- Staro preperelo kočo 8e j a Podreti, d« se na n|enem mestu hiša °>(x*erna in udobna stanovanjska
. Ko je bil prišel ▼ gozd ga j« surova, , )viaška resničnost udarila v obraz, da oi se bil najrajši vrnil. To niso bile lahkotne romantične sanie spočitega m raz-ajenega telesa v mestu, to je bile uma-*®®a» krvava zločinska resničnost. V te-°r,ii se mu je zdelo vse tako lahko in , Pravičljivo, dejansko p* je čutil vse to k°t zločin.
.Njegov idealizem je dobil krepko žabico. Bil je kakor pijen, ni le mogel n«lti v mreži zapletenih čustev in na-Pjotij, ki so se tu pokazala v vsej res-jj^nosti. Da, vse to je preokrutno in nečloveško. V mestu je ploskal unio-in požigom, tu pa se mu je upiralo, *° le prišla vrsta nanj. Bol) mu je ugajal
časten boj pri spopadih kakor pa zavratno odpeljavanje in mučenje, ko si žrtev ni mogla pomagati.
Toda tu sta bila njegov ponos in trma. Ne nazajl Bal se je zasmehovanja in ponižanja, ko pa se je vedno delal tako pogumnega in doslednega Sicer pa, če se vrne, ve, kaj ga čaka. Kocka je padla. Igrati bo treba do končal Lenobno sanjarjenje je zamenjala naporna, tvegana in negotova resničnost.
Opazil je kmalu, da med ljudmi ni tistega navdušenja za rdeče, kakor so mu bili trobili; če so dajali, so dajali neradi, zavedajoč se, da dajejo svoje zastonj in da jim ne bo nikoli povrnjeno. Brez pušk in strojnic bi ne 'bili dobili ničesar, poginiti bi morali od lakote. Premalo je bilo tistih, ki so goreli zanje, pa še ti so kazali le na druge, kadar ie bilo treba dajati, ali so se jim dobrikali le zato, da bi zavarovali svojo imovino. 0, predobro jih je poznali Vaški magnati, ki so opletali okoli njih, so s tem stražili le svoja premoženja in jih hoteli ukaniti. Mor^l je potrpeti, ker čas še ni dozorel, toda navsezadnie bi tudi z njimi in njihovo prekanjenostjo opravili.
Lepota in romantika »osvobodilnega« boja je sestajala iz tavenia iz kraja v kraj, manjših prask, božanja, večnega besedičenja in hrabrenja ter neprestanega zatrjevanja o skorajšnjem koncu. Napadi na utrjene postojanke so se izjalovili, čeprav so bili Se tako dobro zasnovani. Nikoli niso presenetili sovražnika. Zapostavljanje sovražnika tn trditve, da ie nasprotnik plačanec, da )e strahopeten in nedelaven, so se izkazale za laž. Njega je sovražnik čedalje bolj skrbel. Njegova moč j« rastla. Da se ne bi preveč okrepil, bi mogel preprečiti samo nagel konec vojske, toda vsa znamenja in prerokovanja o naglem koncu so se izkazala za laž ali nevednost.
Prihajali so porazi drug za drugim in nobeno opravičevanje ali olepša vanje ni moglo pri mnogih zabrisati mučnega vtise in prikrivane zaskrbljenosti. Zaslutil je, da nasprotniki niso nikaki okupatorjevi najemniki, ampak da je to boj za nasprotni tabor in njihovo stvar in da ta element narašča. Zaradi ponesrečenih napadov bqjni duh med tovariši upada. Prišli eo trenutki, ko je njega samega zagrabilo, da bi ce ubil, utekel, se skril in počakal konca. Toda to bi bilo ne-
dosledno ta nevredno njega. Treba je
iti do konca, do zadnjih meja...
Misli mu hudourno drve po glavi, se zapletajo v čustva, si nasprotujejo in povzročajo bolečine. Telesni bolečini se je pridružila še dušna zmeda, negotovost in strašen občutek zgrečenosti, ki ga doslej ni poznal. Zakaj ni več tiste velike vere v njem?
Bolečina pod deenim kolenom pone-huje, zdi se mu, da je brez rok in nog, le srce še slabotno utriplje in v glavi mu šumi, šumi; čuti, kako mu telo postaja hladno, toda pod tem hladom čuti strahotno žejo. Jezik in ustnice so mu kakor plamen. Za požirek vode bi dal pol sveta.. Navdaja ga želja, da bi pil, pil, da bi odžejan utonil v vodi in se brez bolečin razpočil kakor mehurček.
Mukoma dvigne veke; bela, vodena svetloba ga skeli v očeh. Na globoki sinjini neba zagleda bel oblaček; podoben je belemu jagnjetu Na zelenih vejah smrek leže zadnji žarki kakor zlato predivo; sence se večajo, lezejo izpod dreves in grmov kakor široke gosenice, ter goltajo zlato svetlobo na jasah kakor rumene murvine liste.
Večer se je nagnil.
Molk zaliva gozd, samo ptički pojo; njihovi brneči glasovi kapljajo kakor srebrne kaplje na mehko gladino molčanja. Kako čisto, sladko in sveto je to srebrno žuborenje! Ranjenec čuti, da se izteka v njegovo srce in ga polni z občutkom neke nove svetlobe.
Vračajo se mu mrliški in od muk spačeni obrazi žrtev. Oči, polni smrtne groze in muk, bolšče vanj. Tedaj je imel njihovo zanikavanje krivice za trmo in zakrknjenost, kar ga je navdajalo z velikim besom, da bi nasprotni tabor z enim samim gibom roke strl, kakor etro prsti gosenico.
Zdaj gleda nanje drugače. Počasi umeva te smrtne kaplje na njihovih čelih in 'te hropeče, presunljive glasove, porojene iz muk. 0, strašno stanje, stanje pred vrati smrtil Tudi oni so bili ljudje. Odkod v teh poslednjih trenutkih ta njihova vdanost? Zakaj ni bilo v njihovih oste-klenelih očeh sovraštva in dobe? Ali so molili res samo zaradi strahu pred smrtjo in ne zaradi globoke vere? Kako so mogli prositi odpuščanja celo za tiste, ki so jih mučili? Tedaj je bil imel vse to za neko čudno zmes hinavščine in
Sraznoverja. Ta svet 6e mu je zdel nebogljen, ozek in tuji Njihova vera v Boga se mu je zdela smešna. Res, Bog jim bo pomagal! Kako morejo biti tako slepi in smešnil Zakaj jim ne pomaga s kakim čudežem? Saj se bojujejo zanj. Sicer pa, če je Bog ustvaril človeka in mu dal svoje postave, zakaj ni ustvaril takega človeka, ki bi svoj najvišji razvoj dosegel brez boja in zločinov, brez krvi? Če je vsemogočen, bi to mogel ln to je zadosti prepričevalen dokaz, da ga nL
Tako je mislil in čutil takrat.
Zdaj čuti, da se nekaj lomi v njem. da nekaj vdira vanj; polašča se ga čudna jasnost in gotovost. Iz zmede in nasprotij, ki se pode po njem kakor viharji, prihajata svetloba in mir. Spomin mu prikaže mater, kako moli, kako je v skrbeh zanj in kako velika je njena duša. Ne, ona se ni motila.
Ali ne bi zdajle laže umiral, če ee njegovih rok ne bi držala kri? Kakšno ceno ima njegovo življenje zdajle v poslednji uri? Ali je bilo vredno živeti? Kaj je storil dobrega? Ali je bilo ubijanje in plenjenje prostovoljno in brez ukaza res dobrota, dobra stvaT? Da, tako je mislil do te ure. Zdai se mu jasni, da se nobeno dejanje ne more šteti za dobro, ki nekomu ali mnogim škoduje in nikomur ne koristi. Ali bo to njegovo življenje komu koristilo? Polašča se ga dvom. Kdo more potrditi, da bodo oni zmagali in zmagali tako, kakor govore in žele? Ali so res vsi tisti zmagali, ki so trdili in verovali, da bodo zmagali? Ne, kajti potemtakem bi morale biti same zmage brez porazov.
Ali je bilo treba njemu, da v najlepši dobi pogine? Ne, krivi so tisti, ki so ga navduševali za novega človeka in njegove bogove, za Marksa, Lenina m Stalina. Ali se oni morejo vzporejati s Kristusom? Res je, Kristusu ne more nihče dokazati enega samega dejanja, ki bi se ga bila držala Bolaa ali kaplja krvi. Marks, Lenin in Stalin zmagujejo z nasiljem, topovi, tanki in množico vojaštva. S čim je zmagoval in zmagu<e Kristus? Odkod ta njogova moč, da je postal osvajalec narodov, ko ni uporabljal ječ, strojnic in oklepnikov? Da, bili so, ki so požigali ln morili v Njegovem imenu, toda to so gotovo storili zoper njegov nauk. Tu je drugi, globlji, čistejši in višji svet, ■vet duic in večnosti. Ne, duh ne more)
umreti, to čuti sam, ko mu pojemajo telesne moči, a njegovega duha moč rast«. Ali je poprej kdaj toliko mislil, ali mor« reči, da z njegovim telesom umira njegova duša? ...
Telo mu ugaša, na oči lega tema; udje so mrzli in mrtvi, le tkivo čuti kakor žerjavico. Ta pekoča žeja in ta zapuščenost in stiske srca in duše! Da bi bila zdaj ob njem njegova mati ali vsaj eno bitje, ki bi mu reklo dobro besedo, ki bi ga potrdilo v tem, kar čuti in gleda zdaj. Ki bi mu reklo veliko besedo, da je Bog izbrisal njegovo krivdo, ker ^pozna, da ni delal prav
Globoko v njegovi duši se nekaj zgane; čuti, kakor da se je ta težka in tesna tema razklala na dvoje. Oči se mu orose. V tej, svetlobi zagleda pred seboj hribi iz skalnatih tal rasts križ. Lepo moško telo, ki je razpeto na njem, je vse pomodrelo od udarcev, iz črnih ran teče sokrvica, mrzlo truplp pa je vse v črno-rdečih progah sesedenih curkov krvi. Glava j« globoko nagnjena na prsi. Žile še potrepetavajo v zadnjih krčih, prsi se mukoma dvigajo in padajo. Globoko iz osrčja prihaja hropenje Pod križem vidi divjo množico, sliši kletve in posmeh. Potem se dvigne s trnjem ovenčana glava k nebu, s krvjo zalite oči se široko od-pro, pogled se povesi na tiste, ki so Ga križali in ki Ga preklinjajo se ustavi z milino umirajoče ljubezni na Materi, nato se obme k nebu. Iz osrčja se utrga presunljiva prošnja:
*0če, odpusti jim, saj ne vedo, kaf delajo!«
Ta klic ga zruši na znotraj kakor potres, Vse tisto, kar je bilo v njem trdega, upornega, umazanega, oprto samo nase in grešno, se zdrobi v prah. Čuti se nepopisno uničenega in odrešenega. Čuti, kako ga na znotraj zalivajo solze, ga poplavljajo in odnašajo vso umazanost iz njegovega srca. Ustnice se mu premaknejo:
»Odpusti, odpusti tudi meni...«
ln tedaj začuti veliko svetlobo in sladkost, srce se širi, širi od nepopisne sreče odrešitve, čuti, da ga hoče razgnati. Vse telo ee zdrzne, sunkovito iztegne in obstane ... Izza umazanih rokavov se prikažejo uši, razhajajo se kakor pogrebci ob končanem pogrebu
Zadnji žarek smukne skozi razpok® leskovih listov in ob'eži na negibnihi umazanih prsih kakor zlat meč.,.
nhh!
.
‘gita#!?-
•■ •.>• ■
Velikega slovenskega misijonarja veliko delo
Škof Friderik Baraga med Indijanci
Na severu ameriških Združenih držav, na meji proti Kanadi, leži troje jezer, od katerih je vsako skoraj tako veliko kakor Jadransko morje. To so: Gorenje jezero (Lake Superior), Michigansko (Mi-čigensko) in Huronsko (H(umsko) jezero. Med Goren:'’i in Michiganskim jezerom je polotok Gorenji Michigan, med Michiganskim in Huronskim jezerom pa polotok Dolenji Michigan. Na obeh je Baraga deloval kot misijonar, oba je upravljal tudi kot škof.
Na Gorenjem Michiganu so ob njegovem prihodu bivali Indijanci iz rodu Očipve ali Čipeva. S tistimi, kar jih je živelo na severnem bregu Gorenjega jezera in v zahodno od tega ležeči zvezni državi Minnesoti, jih je bilo vseh skupaj še kakšnih 25.000. Na Dolenjem Michiganu je pa stanoval rod Otava, ki je bil nekoč zelo številen in mogočen, saj se po njem imenuje glavno mesto Kanade; v Baragovem času jih je pa bilo le še 4000. Jezikovno sta si oba rodova sorodna, kakor so si n. pr. slovanski jeziki, in spadata v algonk insko indijansko jezikovno skupino, kakršnih je v severni Ameriki kakšnih enajst. Zgodovinsko odločilen čas za te Indijance je bila 2. polovica 17. in 1. polovica 18. stoletja. Takrat so prihajali k njim številni katoliški misijonarji, zlasti jezu.ti, od katerih je nekaj umrlo tam mučeniške smnti in je Cerkev osem izmed njih že prištela med svetnike. Če bi bili Indijanci takrat sprejeli krščanstvo, bi se bili ohranili in razmnožili na svojem ozemlju in bi I imeli svojo lastno kulturo. Pa ga niso, ker se niso hoteli odpovedati svojim hu- !
lakoti so hodili smukat divji riž in nabirat gozdne sadeže. Ta ali oni si je napravil majhno njivico in jo posadil s krompirjem, koruzo in bučami. Stanovali so v kočah (vigvfimih), ki so jih naredili tako, da so v krogu zasadili v zemljo drogove^ jih v sredi upognili in na vrhu zvezali, potem pa to ogrodje pokrili z lubjem. Stanovanjske opreme niso imeli nikake, ampak so čepeli ali ležali na lubju ali na bivoljih kožah. Kuhinjsko posodo so imeli iz bakra ali pa iz lubja, ki so ga zasmolili. Jedli so kar z rokami. — Ti vigvami so bili polni dima in smradu, včasih tudi polni mrčesa; vsak indijski misijonar se je moral kmalu sprijazniti z njim.
Knoblehar in njegovi tovariši so delovali med lahkomiselnimi, trenutnimi, skoraj samo na telo pozornimi črnci, pri katerih je bilo zelo težko kaj doseči. Baragovi Indijanci so pa bili bolj resni in preudarni ljudje, samo da so bili silno zapuščeni. Ža dobre vplive so bili na splošno zelo sprejemljivi. Kristjani, ki jih je vzgojil Baraga, so bili po večini zelo dobri; v pismih, ki jih je pisal v domovino, jih je tudi Slovencem stavil za vzor. Zopet in zopet je nazorno gledal moč katoliške vere, ki v nekaj letih tudi divjaka prerodi in požlahtni. On in Pirc večkrat hvalita tudi indijansko mladino, fante in dekleta, kako čisto in sramežljivo živijo in so jim mladostne zablode skoraj nepoznane. — Seveda so pa imeli Baragovi Indijanci tudi mnogo slabih lastnosti, s katerimi so se morali po spreobrnjenju boriti. Predvsem je treba omeniti njihovo veliko lenobo, iz katere
Baragova stolnica in njegova škofijska »palača« ▼ Sault Ste. Marie leta 1863.
dim nravnim zablodam. Zaradi nenravnega življenja so izumirali. V divjem sovraštvu je en rod uničeval drugega. Potem so pa še belokožci raznesli mednje opojne pijače in razne nalezljive bolezni, ziasti koze, ki so ponekod pobrale prav vse ali skoraj vse prebivalstvo. Na več krajih so Barago opozarjali njegovi indijanski vodniki, da je tam včasih stalo veliko indijansko naselje, takrat pa niti ene koče ni bilo več. Baraga in njegovi sodelavci so torej prišli sprejet v krščanstvo le še zadnjo tisoče dveh izumirajočih indijanskih narodov, od katerih jih živi dandanes čistokrvnih samo še nekaj malega, večinoma po naselbinah (reservacijah), ki so od belega prebivalstva strogo ločene. Skoraj vsi so katoliške vere; njihovo mladež vzgajajo v šolah po večini redovnice.
V Baragovi dobi Otavci in Očipvejci niso bili več bojeviti »Indijanci«, ki bi s sulicami in ščiti, loki in puščicami in bojnimi sekirami tomahAvkami drveli peš ali na konjih nad sovražnika. Bili so le še siromaški ribiči, ki so imeli svoje vasice samo na bregovih jeeer, in so hodili v gozdove zalezovat in streljat divjad in ji nastavljat pasti in zanke. Na spomlad so hodili tudi prestrezat sok neke vrste javora, ki so ga potem prekuhavali in varili za sladkor. Ob hudi
jih je navadno dvignila šele huda lakota, potem zahrbtno maščevalnost in že kar bolestno nagnjenje do opojnih pijač.
Pred spreobrnjenjem h krščanstvu so častili dobre in zle duhove, ki so jim darovali tobakove liste in druge malenkosti. Vedeli so, da biva neko Vrhovno bitje; vendar so precfej pozabljali nanj in so šele od belokožcev zopet dobili jasnejši ra pravilnejši pojm o »Včlikem duhu«, Bogu.
Baraga je deloval kot misijonar med Otavci na dveh postajah: od 28. maja 1831 do 21. septembra 18i38 je bil v Krivem drevesu (Arbre Croche), to je v zalivu na severozahodnem delu Dolenjega Michigana, nato pa do jeseni L 1835 na V61iki reki (Grand River), ki se izliva v Michigansko jezero; ta njegova misijonska postojanka je bila blizu tam, kjer je zdaj mesto Grand Rapids. — line
27.	julija 1835 se je, ko so se zamrzla jezera odtajala, z ladjo pripeljal med Očipvejce v La Point (sedanja angleška izgovarjava: Laptfjnt) na zahodnem delu jiiane obale Gorenjega jezera in je ostal tam do poletja 1843, nakar se je preselil na sredo južne obale, na vzhodno stran Keweenawsk«ga (Kjimavskega) polotoka v L’Anse (Lanz). Leta 1846 so na Kevveenavskem polotoku začeli v velikem obsegu kopati železno, bakreno in srebrno rudo, kar je priklicalo v deželo mnogo rudarjev, zlasti irskih, nemških in francoskih iz Kanade. S lem je Baraga nehal biti zgolj indijanski misijonar in j® postal dušni pastir tudi belih priseljencev, katerim je pridigal v angleščini, francoščini in nemščini. V rudarskih okrožjih je vstala ena naselbina za drugo, eno mestece za drugim. In ker so bili rudarji večinoma katoliške vere, so J želeli imeti tudi svoje cerkvice. Zdaj so
John Boiiche, dolgoletni vodnik ikola Baraga.
jo zgradili tu, zdaj tam. Bile so pa še take, kakršne so si delali Indijanci: lesene, 7. nizkim zvonikom, zunaj ometane, znotraj pa pobarvane. Okoli Gorenjega jezera se je začela udomačevati kultura in civilizacija. Baraga je prvič slišal klavk, videl prvo cesto, prvi voz. !‘a to je bilo samo v rudniškem ozemlju.
Indijanci so z gnevom gledali dotok belih. Meje Združenih držav so so pomikale vedno bolj proti severu. Ob Baragovem prihodu je bila indijanska zemlja še svobodna in nezavisna; kmalu si je pa država začela včlenjati eno indijansko pokrajino za drugo. Na ozemlju, ki je maloštevilnim Indijancem služilo skoraj samo za lovišče, so stotisoči in milijoni delavnih belih ljudi dobivali možnost za življenje in napredek. Država je Indijancem plačevala letno odškodnino za njihovo zemljo — samo da so jih njeni agentje večkrat grdo goljufali. Baragovo krščanske Indijance Je puščala v njihovih eeliščih, ker #o se oprijemali stalnega življenja, poljedelstva In obrti, do-
čim je poganske rodove tirala na zahod, na drugo stran Mississippija.
Iz L’Ansa je bil Baraga poklican za apostolskega vikarja Gorenjega Michigana in je bil 1. novembra 1853 v Cincinnatiju posvečen za škofa. Za sedež svoje misijonske škofije si je izbral mestece Sault Ste. Marie (Su Sent Meri) v vzhodnem kotu Gorenjega jezera. V maju 1. 1866 je pa prenesel svoj škofovski sedež proli zahodu, v mesto Marquette (Market). Še isto leto ga je 9. oktobra na cerkvenem zboru v Baltimoru zadela kap. S težavo se je pripeljal domov, kjer je hiral in trpel na duši in telesu, dokler ga ni 19. januarja 1868 Bog poklical k sebi po plačilo.
Njegova apostolska vnema, ki se je je bil navzel zlasti na Dunaju pri sv. Klementu Hofbauerju in ki je v domovini zavoljo janzenizma in jožefinizma ni mogel razviti, je dobila v Ameriki, zlasti med njegovimi ljubljenimi Indijanci, prosto apostolsko polje. Neutrudno se je gnal za dušami, poleti v čolnu, pozimi na nizkih saneh, ki so jih vlekli indijanski psi, še večkrat pa na krpljah. Michigansko in Gorenje jezero ženeta večkrat valove, visoke kakor hiše. In neštetokrat eo taki valovi premetavali indijanski čolniček iz lubja, v katerem je poleg enega ali dveh indijanskih spremljevalcev skrčen ždel Baraga, ves premražen, premočen in prestradan. Včasih ga je Bog skoraj čudežno otel, ko so že tudi njegovi hladnokrvni rdečekoži spremljevalci obupavali. Neštetokrat so ga krplje, ki si jih je navezal na svoje mehke indijanske čevlje, žulile do krvi, pa je hodil na njih uro $a uro, tudi po več dni, da je že komaj" dihal. Zvečer ga pa ni čakala topla kopel in zložna postelj, ampak nekaj vej in dračja, na katera mu je spremljevalec razgrnil dve ali tri odeje — na debelem snegu, po strupeno mrzlim nebom, da je pokalo drevje pragozda, skozi katerega ni držala nobena pot. Ko je Indijanec zakuril ogenj, je Baraga ob njem molil brevir; po eni strani se je skoraj pekel, po drugi strani mu je pa preznojena obleka sproti ledenela. In ko je spremljevalec zaspal, ogenj pa ugasnil, je Baraga drgetal in šklepetal od mraza. Lahko rečemo, da je krplje šele tik pred smrtjo odvezal od svojih trudnih nog, saj je večji del njegove škofije prej ko slej ostal za močvirji in pragozdi.
Ubog je prišel ▼ Ameriko, ubog J« ostal do 6mrti, kljub temu, da je bil rojen v graščini in da je bil nekaj časa tudi lastnik gradu. Skoraj edino njegovo imetje so bile knjige. Ko je kot škof nastopil v Saultu, je bila njegova škofovska »palača« skromna sobica, ki jo ja imel najeto v majhni jezuitski leseni hišici, Njegov kaplan Bourion je začel hoditi drugam na hrano, ker se mu je pri Baragovi mizi želodec uprl zoper neprestan krompir. Ko je hotel v svoji zadnji bolezni dati svojemu zvestemu misijonarju Terhorstu podporo za njegovo šolo, mu je dal svojo srebrno uro, nekoliko pozneje pa svojih zadnjih 20 dolarjev, ki mu jih je bila prinesla dobra Irka, da bi si privoščil vsaj nekoliko boljšo hrano. Kot misijonar in kot škof ni imel nikakih stalnih dohodkov. Njegovi revni Indijanci mu niso mogli prav nič dati, marveč jih je moral on podpirati. Navezan je bil edinole na podporo, ki jo je dobival iz Evrope, zlasti z Dunaja, Mo-nakovega in Lyona.
Škof Friderik Baraga malo pred smrtjo.
Ameriko zopet prijel za pero, ki ga je bil v domovini začasno-odložil. Indijanski jeziki so zelo težki; zlasti glagol je silno bogat z oblikami, ki se v druge jezike skoraj ne dajo prevesti, ampak samo opisati. Slovenski izseljenec Resman je pisal iz Minnesote o Očipvejcih: »Indijanski jezik je včasih kakor cvrčanje ali žvižganje, včasih kakor vzdihovanje ali ropotanje.« Dolgih 5 let ije moral Baraga pridigati in tudi spovedovati po tolmaču. Ko. se je pa jezika naučil, je Otavcem in Očipvejcem napisal eno versko knjigo za drugo. Večinoma so doživele po več izdaj, tudi po štiri ali pet, čeprav so izhajale v precejšnjih nakladah. Uporabljali eo jih tudi drugi sorodni indijanski rodovi, eeJo ▼ Kanadi. Indijancem so se tako priljubile, da so mnogi pred smrtjo izrekli željo, naj jim denejo molitvenik na prsi, ko jih bodo položili v grob. Iz njih so jih Baraga in njegovi sodelavci učili brati. Še čez stoletja bodo jezikoslovci uporabljali Baragove indijanske knjige, ko bodo proučevali tedaj že izumrlo algonskinsko jezikovno skupino. — Še več je pa storil Baraga za jezikoslovje, ko je napisal leta 1850 slovnico očipvejskega jezika, v začetku L 1853 pa očipvejsko-angleški in angleško-očipvejski slovar. Nepopisno veliko dela sta ga stali ti dve deli, saj je moral vse sam uganiti in razmisliti. Že ti dve knjigi bi delali čast enemu človeškemu življenju. Baraga jih je napisal za misijonarje, da bi se jezika čim prej naučili. — Svoje knjige je pisal večinoma pozimi, ko ni mogel zdoma. Poleti je vstajal navadno ob treh, pozimi pa ob štirih. Nato je eno ali dve uri prebil v
Prvotna cerkev v I/Antm.
Pa mu vse to trpljenje in pomanjkanje ni bilo dovolj; tudi v dovoljeuem si jo odpovedal. Več ko 30 let ni pokusil nobene opojne pijače, zlasti zato ne, da bi laglje reševal svoje Indijance pred pijančevanjem, v katoro so jih zapeljevali brezvestni beli trgovci. Ostal je zvest svoji zaobljubi, tudi ko je bil ve« premražen in truden ter izčrpan do smrti in ko bi ga bil kozarec vina ali požirek žganja poživil in pokrepčal. — Svojih del in uspehov ni nikdar obešal na včliki zvon, ampak je molčal in vso čast zanje dajal Bogn. V Evropo je poročal o sebi samo zato, da je opozarjal na svoje misijone in dobival prispevke zanje. Sestri Amaliji, poročeni Gressel, ki mu je v Ljubljani dobivala podpore, je z vso odločnostjo ukazal, da mora sežgati vsa njegova pisma in mu takoj sporočiti, da je to res storila.
S svojim trpljenjem In svojimi žrtvami je klical božji blagoslov na svoje delo.
Da bi koristil tudi drugim Indijan-^ cem, ki niso spadali v njegovo misijonske postajo, je kmalu po prihodu v
premišljevalni molitvi in to v vseh okol-nostih in na vsakem kraju, tudi na potovanju. Ko jo odmaševal, odmolil zahvalo in del brevirja ter popil staj čaj, je pozimi sčdel k mizi in pisal ter sestavljal.
Razen pisanja knjig mu je bilo posebno pri srcu šolstvo. Dokler sta bila oha Michigana še nezavisna, je lahko imel šolo, kakršno je hotel. Poučevalo se je vse v indijanščini. Ko pa je prišlo njegovo misijonsko ozemlje pod oblast Zdrženih držav, so te vpeljavale državne šole, v katerih je učni jezik samo angleščina. Tudi Indijanci sami so si bolj želeli takih šol. Tedaj je pa Baraga kot misijonar in škof skrbel, da si vzdržuj vsaka misijonska postaja lastno versko šolo, na kateri naj uči samo zavedno katoliško učiteljstvo, če le mogočo redovnico. Seveda so te verske Šole mnogo stalo; vendar je vsa ta bremena rad nosil, samo da bi so indijanska in druga mladina v državnih šolah, ki so bila — vsaj takrat — katoliški veri sovražno ali pa vsaj versko brezbrižne, versko in
nravno ne kvarila. Verska šola je bila že takrat up in ponos katoliške Cerkve v Ameriki.
Indijanci eo Barago silno ljubili Šo dolga desetletja po njegovi smrti ga niso 6koraj drugače imenovali kakor »naš oče Banagac (črke »r< ne morejo izgovoriti). Ljubili so ga predvsem zato, ker jih je tudi on neizmerno ljubil. Njegova prva indijanska okrožnica se upran vičeno začenja z besedami: »Ninidžani-sidog sajažiinagog! Otročiči moji, ki vas ljubimi« — Ljubili 60 ga zato, ker jim je govoril ▼ sladki materinščini. Potem pa tudi zato, ker je znal tako prijazno občevati z njimi Lepih oblik vedenja j» bil vajen že iz domačega gradu, iz biva* nja pri botru dr. Dolinarju in z Dunaja-Veljal je kot popoln -gentleman, ki sa ima v vseh okotaostih in za vsako cen* v polni oblasti in ki ima pri svojih plemenitih dejanjih tudi vedno najčistejše namene. Zaradi svoje temeljite in široka izobrazbe, zaradi svojega lepega nastop« In zavoljo svojih velikanskih zaslug ac širjenje krščanstva in krščanske omika je bil najibolj spoštovana osebnost ofc Gorenjem jezeru in so si tudi anglikanski protestantje šteli ▼ čast, poznati se * njim. Na dan njegovega pogreha ▼ Mar* quetu je tudi v nekatolikih obratih počivalo vsako delo. V okrožju pri L’Ansu in v mestu, ki se po njem imenujeta, bivajo večinoma drugoverci Po »Baragovi cesti« (Baraga Avenue) v Marqueto hodijo katoličani in nekatoličani Predlog, da se cesta imenuje po njem, je stavil njegov prijatelj protestant Peter White, predsednik tamkajšnje državne banke. Tudi eden izmed marquettskih poštnih uradov nosi Baragovo ime. — Z neizbrisnimi črkami se je torej vpisal v srca Indijancev in belokožih Američanov.
Med Slovenci je s Knobleharjem, ki se je po njegovem zgledu in vplivu odločil za misijonski poklic, vzbudil tolikšno misijonsko zanimanje, kakršnega potem dolgo več ni bilo. On stoji prvi v vrsti slovenskih duhovnikov, ki so šli za svojimi izseljenimi rojaki v Ameriko in tam pomagali ustanavljati in utrjevati božje kraljestvo. Že z njim so delovali Pirc, Škola, Mrak, Lavtižar, Čebulj, An-dolšek in Vrtin. Po njegovem neposrednem ali posrednem vplivu so potem prišli v druge ameriško škofije TomaževiČ, Štibjel, Erlah, Trobec, Buh, Žužek, Tomazin, Plut, Velikanje in drugi, za ka* terimi so prihajali vedno novi, da je takrat živočih imel n. pr. letopis ljubljanske škofije za 1. 1932 natisnjenih 8 strani.
Dne 4. oktobra 1844 je Baraga pisat iz L’Ansa dunajskemu nadškofu Mildeju, ki je bil takrat predsednik Leopold insko ustanove za podporo ameriških misijonov: »Tukaj mi večkrat tudi najpotrebnejšega manjka. Pa kolika tolažba, kako preobilno plačilo in kako nepopisno veselje me Čaka za takrat, ko me bodo na sodni dan nekateri teh mojih dobrih otrok v Kristusu, ali prav za prav vsi* kakor upam, olistopili in pričali pred ostrim Sodnikom: ,Ta nam je prvi ozna-njal tvojo božjo befiedo; pripovedoval nam je o tvojem božjem usmiljenju, ki si ga po svojem Sinu izkazal ljudem, i« je napolnil naša srca z vero in ljubeznijo do tebe.' 0 kako sem hvaležen Bogu, da me je poklical v težavni, P* neizrekljivo tolažilni misijonski stani«
Ko ga Jo Bog poklical v Ameriko, j0 bil on skoraj edini, ki je v tistih pokr*' jinah, ki so bile takrat šo izključno i°' dijamske, oznanjal krščansko blugovest. Ko je pa umrl, je tam zapustil lepo urejeno škofijo. Točno ga je torej označil njegov umeriiki življenje pisec Verwyst: Saintliness in action, Delavna svetost-
Dr. Franc Jaklič
Schrllilelter • »rednik. Mirk« Javornik / Herausgeber - Izdajatelj: Joiko Krošelj. t Ptr dl« Ljudska t<nkarna • sa L|nd*ko tiskarna: lole Kraroarl* / Uredništvo, ■ prava ta tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva ®>
Telefon 23-61 do 23-to i Rokopisov ne vračamo l Me*ečna naročnina 6 lir, ca Inozemstvo 12 lir.