FR. PALNAK Slike iz živalstva. (Dalje.) ani kraljuje v svojeni lovišču, in slučaji, da bi lovila »p:> dva ali p;> več skupaj, niso navadmi. Le kadar iina lcvinja mlade, ji dcla lev druščino ter ji pomaga knniti mladiče. Saj jc pa tudi trcba. Edcn do trijc pridcjo ti na svet in so skraja precej ncokretni. Šelc v driitfeni mesecu svojesa življcnja se navadijo ho-diti ter začno še pozneje s svojiir.i otroškimi igra-mi. Izprva mjavkajo kakor mačke. pozneje jim po-stanc jdas mcčnejši in krepkejši. Pri svojih igrah so ncokretni in neunmi, a sčasorna postanejo ^ibčni. Šc prod šestim mesccein že spremljajo svoje rodi-telje na njiho-vili ziletih, četudi še ne gredo daleč od doina. Z enam letom so veliki kakor močni psi, s tremi leti začnc pogfanjati pri saincih griva, a popolnoma so dorasli šele v šestem ali scdmem lctu. Kakor levi počasi rastejo. tako tudi dolgo živc. Se celo vjeti so dosegli starost scdomdc-siuili ict. Laliko si iiiislimo, kako cgromna jc škoda, ki jo napravi tcko-m svo-jc.ira dolgcjra /ivljcnja cn sani lev. čc sc nastani blizu človcških bivališč. Zato pa ga člnvek tudi prejjanja, kakcr ga zna in m::re. Afriški čr,noi sc spuste v lx>j z njiin tudi s sainim kopjcin in sulico, vendar jc izid takcga boja zclo ncKctov, čeprav so sulice otrovanc. V Scvcrni Afriki napravljajo Arabci po dcset mctrov globokc jamc, in če sc vjame lev v katero, se zbere vsa vas okrcg jame. Tam vjctnika najprej ozniorjajo ženske in ntroci ter mcčcjo vanj kamenje, a lcv sc za vsc to ne zmcni. Brez tožbc in ne da bi trcnil z očni umrjc dcstojanstv^-iu) kakor kralj napcsled cd krogcl, ki jili izstrcle vanj nioški. Arabci izženo leva tudi pri bclem dnevu iz jfnščavc. Postavijo se s puškaini v tri vrstc tcr i^oskušajo i>o svoji navadi, kaj b;)ido opravili i)ii —~m 194 ^— njcmu najpiej z besedo. Takelc mu pravijo: »(), ti pes in sin psa! Ti c;d psov rojeni in rcditelj psov! Ti dav'!telj čred in grdcba! Ti sin vragov! Ti tat! Ti falot! Vun, če si res tako liraber, kakor se kažeš! Vun! Pj-kaži se pri dnevti, ki imaš noč za prijatefoico! Pripravi se! Stopiti moraš pred me/.o, sinove hrabrcsti, prijateljc bcja!« Če ne za\iže']o te zbad-ljivke, izprožijo tadi nekaj strelov v ffcžčavo, dcikler ne ujczi leiva krogla, ki mu je prišia preblizu. Rjoveč :.n s plamenečim pcgiedam se pri-kaže iz grmovja. Div,j'i krik ga sprejme. Počasi in jez.no sa cziraje stcpa ter zapazi množico, ki čaka pripravljena, da ga vredno sprejme. Prva vrsta ustreli. Lev skoči proti strelcem ter pade navadno šele zadet od krogel druge vrste, ki je skcčila naprej, ko je izstrclila prva. Vcndar zah-teva lev dobrih strelcev, kajti pcppstokrat se še krepko bori, k\j iaia že nekaj strelov v životu. l)a časte v onih krajih prav posebno človcka, ki, se jc spustH sam v boj s kraljem živali, ni treba še omenjati. Oglejmo pa si leva še drugjc, kanior ga je spravila čloiveška lnoč. Dostikrat postreli človek oba stara ter pcbere mladiuke, ki so ostali samii. Žive pa tudi predrzni lovci, ki vzamejo iz gnezda, če sc je lcvinja odmaknila od tega. Brez prav velikc nevarnosti sicsr tako pofoiranje ni, a vendar pridejo mladi levi pogosto v roke človeku, ka'tereinu se prav lepo privadijo. Znana je zlasti ukročena levinja slavnega prircdcpisca Breiima, o kateri nam pripoveduje sarn tole: »Dobil sem jo v dar v Egiptu.V najkrajšeni času se je navadila na našem dvorišču, kjer je smela hoditi prosta okoli. Knialu je šla za mennj kakor pes, dobriikala se mi je ob vsaki priliki ter je bila nadležna le zato, ker me je obiskovala ponoči na mojem Iežišču, kjer ine je budila s svojirn dobrikanjem. Orez inalo tednov si je prisvojila vladarstvo nad v&enii živaliTB, kar jih je bilo na dvcrišču, pa to bolj zato, da se je z njimi igrala, kakor zato, da bi storila kateri kaj žalega. Le dvakrat je pcbila in žrla živali; prvič opico, drugič koštruna, s katerim se je še malo preje igrala. Proti večini živali se je vedla objestno ter jih je dražila in strašila na vse in;>goče na-čine. Večkrat si je privošoila, da je legla po mačje na tla ter si vzela koga od nas na piko; v hrpu je skočila naidenj, kakor mačka naid mir, pa le zato, da nas je dražila. Proti nam je bila vedn-o ljubeznjiva in poštena. Potuhnjenosti ni poziala: še ko sem jo nekoč pretepel, se je vrnila v krarkem k nieni ter se je stiskala pravtako douiače kakcr prej. Njcna jeza se je v trenctku izhadila, in z božanjein sem jo takoj potolažil. Ko sem potoval z ladjo po Nilu, je bila zaprta v kletki, daklcr sm;> bili na ladji; kc pa smo pristali, sem jo vedno izpustil. Vedno se je tedaj tudi izčistila, česar ni napravila v kletki nikdar, ker je bila presnažna. Na izletih mi je prizadejala itudi več neumnosti. Teko je zadavila v neki zamorski vasi jagnje ter si vjela drugič zamorskega deoka; na srečo sem tega še laliko otel, kajti proti meni ni bila nikdar neubogljiva. Ko seni —~< 195 •— hodil z njo po mestu, sein jo imel na vrvici, in ko sem se vozil iz Egipta v Trst, sein jo pripeljal vsak dan na krov v veliko veselije sopotnikov. Prišla je v Berlin, in nisem je videl dve leti. Ko sein se vrnil, me je t.-ikoj spoznala.« Tako je ukrotil človeški razum tudi v tej živali dostikrat divjost, tako si je podjarmil člcvek poleg drugih živali, ki so mu aii pokorne ali pa občutijo njegovo težko preganjanje, tudi samega kralustiti jili nrorajo slabše mcčnejšini. Spet so se steple ter splczalc Ror v vrli drevcsa, kjcr so sc spakovale ptici, ki je žalostno ¦odletela. Saj jc vidcla. da je zaman vsa njena tožba. Opice, ki niso dobale jajec, so jezne razuejale gnezdo ter ga pometale z drevesa. Čc pa je nvogla katera, jc udarila s šibico, ki je bila vpletena v ptičje gnezdo, še tovarišbo, in vno-vič so se skrcgale, vnovič steple. Takc so opicc. Žive po drevju; po enem, po večih, kakor se jim za-zdi. S svojimi štirimi rokaini (tudi incsto zadnjili nog imajo »roke« s pr- - -» 196 •«— sti kakor na eluvcškili rukah) sc ;:prijciiiljej!>, gLuaij;; sc v zraku, plczap, skačejo ter sc prckucujcjo. Iščejo si sadja in listja, če se jiin zdi, stupijo tudi na tla, da najdejo tam slastno krreninico ali sladko scmcnce. S!<::ki jh> šest metrov so jim igrače. Z vrha drcvesa su' vržcjo na k:;nec najnižjc veje, ki se ušibi pcd znatnf) težo. A v liipu, kj se vcja zaguga nazaj kvi-šku, je že šinila opica kakor strela na drugo. Ta pa jc preslaba, da bi sc zravnala sarna ter vzdignila še žival; nič zato: cpica pcčaka, da sc vcja umiri, potem pa spleza po njej nazaj k deblu. A ne ogibljejo se c])icc niti trnja; kjer je najliujšc, lcte kakcr p:) ^lad-kih tleh; zavijalka ji je prijetina lestvica, drevcsno debl^ uglajcna pct. Čc-sar ne doseže s sprednjo, prirne z zadnjo roko. S tetn svojhn plezanjem in prekucavanjem, s svcjim pričkanjcni in pretepavanjem prinaša opice črez da:i življunjc v džungk;. Visrko v vrhih drcves sc razlega izmed vej njiliovo hripvao cvilenje, in na dalcč sc sliši njihovo blastanje, kakor da se je utrgala v zra-ku vilira in Ivcži skozi Kozdne vrliove. Vsedrugod jc mir in tišina. Drugačno ži/vljenjc pa nastopi, ku izginc na iichu snlncc, ko sc pri-pravlja noč, da ogrne džunglo v jrcsto temo, ki jo i;:;zncjc p;;srebri luna. '!'a razlije svojn luč nad džunglo, in tiha pravljica, kakcr v tnajski noči, ^ lcži nad njo. Voda v rck-i šumi tih-o oknig debla, ki se je cd star;vsti zru-šilo vanjo, opicc $o sc že s-pravile — sevcda nc brtz krcga — spat v svojc scdcžc pud drevcsnimi vrliovi, v toninili zatišjili p;> džunjili ])a s'j btidi ponočno življenjc. (l)aljc prih.)