Odgovorni vrednik Ur. Jtanez tileiweis. Tečaj M t . O sredo 23. maliga serpana (jsrednoletna) 1851. List SO. JLetosnja zirinska bolezin. V vec krajih se to poletje sliši, da živina, zlasti goveja kri V v f SCI. Zadel sim unidan na to kuzno bo lezin tudi pri sv. Treh Kraljih, ter sim ondašnjim posestnikam obljubi! 9 varne bolezni potrebni poduk razglasiti, zakaj med ker vomokam in kervomokam je velik razlocek. y v „Novicah" zastran te letos ne Včasih živina kri sci y brez da bi to nevarno bilo. Ni pa vselej taka; tako je letos po kervomoku že tù in tam več živine pocepalo. Večkrat ima namreč ker-vomočnost vse lastnosti kužniga ččrma ali — kakor ga ljudje sploh imenujejo — vrančniga prisad a, pri kterim se kri spridi, da je černá, kot oglje ali saje, zraven tega pa tudi gosta, kotkolomaz, in stru- pe na. Tak kervomok je zlo nevařen. Naznani se pa ta bolezin s tem, da začne živina brez druziga bolehovanja nanaglama veliko černe ker vi scati; trese se, posebno na zadnjim koncu; gobec postane bolj vroč, in večkrat se zapazijo na gobčni koži če ruka ste lise. Živina neha jesti in prezveko vati ; vidno hujsa ; o začetku je blato terdo, kmalo pa postane mehko; živina že o dveh dneh, ako se bolezen po primernim ozdravljanju ne ozdravi, konec vzame. Že v 1. tečaju „Novic" leta 1843 na strani 9. je vrančni prisad prav natanjko popisan. Omenjeni so ondi vzroki, po kterih vstane, kakor tudi vodila, po kterih se ima ozdravljati; toraj zavernemo bravce na omenjeni sostavek in pristavimo le to, da se vrančni prisad o mnogih poletjih v razni podobi prikaže; letos, ka kor smo že omenili, s kervomokam. 1 y . Da se bolezen vbrani, naj se živina nikdar ko je prevroče, posebno na sončne pasnike ne goni; le zjutraj bolj ob hladnim in proti večeru, ko vročina nekoliko mine, naj gre na pašnik. Hlev ne sme biti soparčen, ampak hladan in zračen; gnoj naj se večkrat izkida. Piti naj se daje živini čiste hladne vode; mlaka in gnojnica ste ji posebno škodljivi; ce se živina doma napaja, je dobro, vodo, saj enkrat na dan, osoliti ali z kisam (jesiham") okisati ; tudi zelnica in rep-nica ste dobri, če ju živina pije. Koristno je tudi živino vsaki drugi dan po celim životu z merzlo vodo politi in jo po tem s slamo dobro dergniti, da se osuši. Naj se daje živini več zelenjave (trave}, ki pa mora biti frišno pokošena ali napleta, ne pa taka, ki se že dva ali tri dni v kakim kotu pari, ker taka je škodljiva, kakor tudi sparjena, plesnjeva, zatuhla ali še ne oblezanavklajai 2. Ce pa kaka živina zboli, naj se na vsako drugo uro z m erzi o-vodo po celim životu polije in potem dobro s slamo zriba. Za pijaco naj se ji dajejo večkrat na dan kisline, kakor: kisa (en maslic kisa s poličem vode zmešaniga'J ali z e Ini ce ali rep nice, V- Vse natanjko bo tudi popisano v »Ži vino z dr avništvu,« ki sedaj na svitlo hodi. Pis. ali nezreliga kisliga sa le o začetku bolezni, zlasti dobro rejeni, pitani živini dja zmučkaniga; p naj se na vratni žili; če pa bolezen že več dni terpí, se pa ne sme več pušati. Noter se ji dajè solitar s kafro ? zmesan, takole vzemi stupe litarj 1 ali lota kafre pol ali 1 kvinteljc y to z moko in vodo v těsto zmesaj in živini v svalkih noter dajaj 2 ali 3 krat na dan. Vedno se ,pa mora skerbeti, da se člověk nic ne rani, ki ima s tako živino opraviti, ker so take rane ako se s strupeno kervjo oskrunijo, smertno ne-varne. Meso take bolne živine se nikdar ne sme pora-biti, ker člověk, ako Taka živina • r y ga je, velikokrat umerje po njem konjederc zakopati se tedaj ne sme zaklati; če pogine, jo mora Dr. Strupi Soncni mrak. pondeljk popoldne 28. dan tega mesca bo mr«?rnilo sonce. To mraknenje se bo vidilo po sukanju lu je v kterih krajih popřej, v nekterih p y ker se bo začelo 20 minut po en i popoldne, in bo jenjalo 57 minut cez pet. NaKrajnskim,K kim y Stajarskim, Teržaškim, Gorišk ? H va ski m bo z razločkam nekterih 8 minut zlo enak za-četek in konec mraknenja; na Krajnskim se bo mrak zacel 20 minut po treh; končal se bo pa 22 minut po petih. » Kakor se mrak sonca ne bo povsod o ravno t stim casu vidil, tako tudi mrak ne bo povsod V nekterih krajih bo mrak popolnama (tàmna k dnevi) y v drugih se bo manjši ali veči noc po p ali krajc svitliga sonca vidil; v več krajih sveta bo le en del sonca mračen, v drugih pa clo ne. Popolnama mraknenje 28. dan t. m. bo našim cesarstvu le za severno t kraje Galicij (Poljskiga}, in le tisti kraji, kteri med tem pojásam Poljskiga in Ruskiga ležé, bojo imeli popolnama tàmo. V vsih naših popřej imenovanih južno-slavenskih deželah in v več druzih se ne bo vidil popolnama mrak 9 ampak stransko-spodnji sèrp sonca bo svètel ostal ta sèrp bo v Gradcu nekoliko manjši kot v Belaku Cel j y Ljublj y v Zagreb y Karl bo nekoliko veči Zad y Se benik 9 še veči bo v Terst G y Splitu, Vidm y Benedkah 9 9 9 9 9 in tako naprej se bo na Laškim zmiraj manj tamniga sonca vidilo, dokler clo nič mraka ne bo Z majhnim razločkam se bo v nasih (južnoslavenskih) deželah mraknenje takole vidilo: ■■ Vzrok različniga mraka je v tem, da luna pri svojim sukanju okoli naše zemlje ne stopi povsod in o ravno tištim času enako med sonce in zemljo, tedaj tudi nasi zemlji ne prikrije soncne svitlobe povsod. Zapopadek sončniga mraka ni težak. Kakor včasih 150 kakošen oblak sonce zakrije, da se en del zemlje, ki Učeni možje v zvezdoslovj se boj na drugih je pod tištim oblákám otamni, niso s tištim oblakam prikiti, sonce sije krajih pa ki v take dežele podali ta dan delječ y kje bo soncni mrak popolnama y ravno taka da bojo se marsiktere jasnil v ti prigodbi se y se vé da bolj poredkama, soncu primeri po luni. bili zado y kterih jim pri vsi vednosti se manjka. Sončni in Luna, ki je sama po sebi popolnama tamna stvar, ki meseni mraki niso le prikazni, samo zijala pasti am svojo svitlobo le od sonca dobiva, se namreč krog naše pak so pripomocki, stanovanja lune gotovo zve leto krog sonca. zemlje suce, in s zemljo vred vsako Ako se tedaj primeri, da luna pri tem svojim sukanju med sonce in zemljo pride, prikrije naši zemlji diti y kadar je vidimo y mljop zvediti tnosti sonca in 1 poznati i. t. d dolgo s t tanj č niš sončno svitlobo y manj y bolj ali cio popolnama y tem kakor se namreč med sonce in zemljo vstopi y po na Prav je, da se bo ob času sončniga mraka vsakdo na tak kraj podal y da bo zamogel to prikazin dobro vi ravnost ali le bolj po strani. In taka prikazen se ime- diti in na spremembe tište dobe paziti. Ogledovati se nuje sončni mrak (Sonnenfinsterniss), ki je ali po- pa zna sonce takrat s posebnimi daljnoglednimi polnama ali le deloma. stekli, s prostim ocesam, ali, kar je bolje, s ka Pri vsaki m teku lune okoli zemlje bi vidili soncni kosnim tamno farbanim steklam (glazam), ali s kako in mesčni mrak, ako bi planjava te poti, po kteri se šno z lučjo vžgano in počerneno šipico, s ktero se zemlja okoli sonca suce y s tisto planjavo, v kteri se zamore lahko brez bliša v sonce gledati; nekteri na luna okoli sonca suce, vkup zadela. stavijo tudi škaf vode pod milo nebo, da v vodi spre lih). Velikost sončniga mraka se meri po pale ih (co- membe sonca gledaj Zvezdogledi dajo namreč obraz sonca po nalas z daljnogled- Ce je oblačno, da oblaki sonce zakrivajo, postane za to napravljenim orodju ali v tamni izbi nim orodjem na beli popir se vtisniti in si zaznamvajo tama ali noč. brez da bi Tako y HqPBHHH y WÊgk zamogli sonce ogledovati bodimo . pripravlj to čudovito kterisra velikost sončniga obraza, razdelijo, ktere palce imenujejo v 12 enakih delov prikaz S ledovati. brez strahu in brez y y a ato rn o s kteri mi y m potegnejo iz njih so bili nevedni stari navdani, ki so mislili, da takrat središa skozi te razdelke 6 krogov. Po tem razločijo strup pod neba na zemlj pada y ki ostrupeni vodé in velikost mraka. Pri nas bo mrak okoli 10 paleov meril. zeliša, in h vraž vec. Ni tedaj res, da bi se ob sončnim mraku sonce i n otàmnilo, ampak le zemlja je o ta m nj ena zato, modrosti Stvar nika nebes ker svitloba sonca zavolj v sredi stojeće lune ne more vsim stvarem, tudi na neomejenim nebu njih pot na zemljo pasti inje osvitliti^). Sončni mrak se pane v nar lepšim redu hodijo, kakor jo jim je On nau Spomnimo se takrat prav živo vsigamogočnosti in mije, ki je odločii , da jo more drugikrat, kot le o m laj u lune prigoditi. kaza! Spoznajmo pa tudi zmožnost človeškiga uma, kteriga je dobrotljivi Stvarnik tako visoko povzdiguil, nebu pre- da se zamore v nedosegljive višave podati, po svojih Vse to nas uci tista imenitna vednost, ki se zvezdoslovj e imenuje; učeni zvezdogledi vedo sončne in mesčne mrake in mnogo druzih prikazin na rajtati in veliko veliko lét pred povedati. Vsi vednostih to slediti, kar se gori godi, in tako imenitne ti mraki so sedaj že noter do leta 1900 natanjko na- prikazni veliko lét poprej, cio na minute, naprej po povedani. Kakošna visoka učenost je to! kako očividno vedati ! nam kaze, kaj zamore cloveski um! Naši predniki nekdaj niso bili v stanu sončnih in mesčnih mrakov tako gotovo naprej povedati, kakor jih tega tudi vsak priprost člověk spo- znal Naj bi ze iz da mu je Bog um podělil, da se kaj uči! y Jako lepo je pél o tem predmetu rajnki slavni U zamorejo zvezdogledi sedanji čas y ki veliko bolje nebo Jar nik: in stvari na nebu poznajo Vunder je V ze učeni Grek Thaïes soncni mrak predpovedal, ki je po popisu zgodopisnikov Olimana He rodo ta 6 letno vojsko končal, ki je bila med Lydi i rt Medejci. Tamna noč, ki je namreč 30. kimovca leta 610 pred Kristusovim rojstvam nenadama po dnevu vstala in delj časa terpela, je nevedne vojskovođe s tako grozo navdala, da so orožje od sebe pometali, po-begnili, in tako vojski konec storili. O starih časih so grozne reci od sončnih mrakov pripovedovali, ktere še dandanašnji nevedni ljudje verjamejo ** Res je scer, da člověka in žival neka posebna groza napada, ako tamna noč po dnevu nastopi; ceravno mrak ni popolnama, postanejo vse reci po ti po sebni svitlobi vse blede y zdí se y nobene sence ne dala. Vse omolkne, celi svet je tih in zares, ce bi sedaj tromba zapela y lénapadel in mislil, da se bliža sodna ura! Zival se čudno obnaša, ker ne vé kaj je to in kaj da bo. Vredno je tedaj, da se na vse spremembe in priírodbe o ti dôbi pazi. - *) Pri mes čni m mraku (Mondesfinsternîss) se pa zemlja vstopi med sonce in luno, in brani, da sonce ne more lune osvetliti. M es ćn i mrak se za eni in ravno tišti kraj veliko većkrat primeri, kot sončni; na 3 mesčne mrake se Tamkej gori se neznani Velki sveti sucejo; Z lučjo sonca so obdani y Krogle pote tekaj Zvezda zvezdi Njih za n soseda stevila ni y Ena v drugo svetio gled Vsaka Božj gori linzposelJenJe pervih ljudi v slavjanskim obziru. (Konec.*) Vernimo se k Noe tovim zaroda. Gomerjev najmlajši sin To gor ma se je v Kapa-točji ustanovil, kjer je njegov zarod po opombi Ecehiela kakor da bi ta svitloba && y 6 27. 14.) veliko lepih konj in dobrih re dil y s kterimi je na vec krajev, posebno v Fenikio t bi člověk na ko- kupceval. Semov sin Ljud se je v maliAzii, v dezeli vselil Svetna zgodovina pravi, kteri se po njem Ljud i a pravi, da je bil okoli leta 2050 pred Kr. r. na svetu, in da je Atysov Ato v sin; dalje tudi pravi, da je bil Ljudsko kraljestvo postavil in mu po sebi imé L y d i a Ljudia dal. Pripoveduje se tudi drugači, namreč, da sta ob reče- ** šteje vecidel 1 soncni mrak. Za celi svet skup je pa več sončnih mrakov, kot mesčnih. Tako smo brali, da je někdo v Presburgu na Ogerskim med nevedno ljudstvo strah zatrosil, da bo na dan sončniga mraka konec sveta! . ' - nim času bila brata Ljud in Atis Ata M an ova je, I y (to člověkova, ker se člověku po sanskritsko Man pravi,) sinova, izmed kterih dveh je Ljud dal ime Ljudii; Ata je bil pa v Frigii sloveč. Nekteri ter y da je Ljud, Atov sin, živel okoli leta 1430 pred Leti d i j 0 Kr. r. kar se pa s svetim pismam manj vzame. 151 pravijo dalje i da je bil Ljud iz Me o nije (Manije) napravil kraljestvo, kterimu je po sebi ime Ljudia dal. misii brati kako bi se moglo pomagati. Veselilo nas je Tako so dobile najperve seljake tište dezele ki da je gosp. Hicingerj e v slovenski obraz cele zemlje v dveh polkroglah že v kamnotis- so vec ali manj slavjanske bile. Soromadsko je karnici. Takega zemljovida je slovenski šolski mla bil naselil Madaj, Skutijo Mago merio in Keltsko cr » © ? Galio Gomer; Potunje Frigio Ki- dini zares jako treba; ali ravno tako je treba sloven skega zemljopisa, kteri bi se jih tudi odrašenim kme Tro jansko in malo Frigio Askenec, Gomerjev sin; tiškim ljudém dobro prilegel Ze davno je, kar smo Rusko inKavkažke kraje Rifat; Kapatočje To- brali napoved gosp. Malavašiča, da bo on take bu gorma; Moškovitsko, ki je bilo prek Kapaločja kvice spisal. Prosimo ga, da bi hotel razglasiti, kako proti severji, Mosoh; Iberio Tubal; Tracio in in kaj. Ce jih on ne piše, naj bi se hitro kdo drug Mužio Tyras ali Tur in Ljudio Ljud. Tu naj lotil. Z velikim velikim veseljem prebiramo tukaj demo med imeni vec tacih, ki so očividno slavjanske tudi manj navadne slovenske besede, ki jih marljivi gosp. kot Tur, Tracia, Ribat ali Hribat, Mošk ali Jakob V o Ići c po stari Liburnii nabira. Kaj hvaležni smo Mosoh in Moškviško, Ljud, Ljudia in Mužia. mu za vec jedric, posebno pa za pravdoznansko: raz- Take imena so imeli pervi očaki in njih dežele. Kdo kup. Verlega rojaka prosimo, pravdoznanske besede s bi si tega ne sodil, da so ti ocaki s svojimi seljaki posebno marljivostjo zasledovati in toraj skerbno naslu Slavjani bili? Zraven bomo med temi ljudstvi še druge sati, kedar se od takih reći pomenajo. — O tej přilož slavjanske imena sledili, da so te ljudstva in njih oćaki nosti naj tudi sporočim, da naš slavni gosp. dr. Mi slavjanski jezik govorili. Mat. Ravnikar. Spomin na hiubljano in M&rafnsko. klošičj, čigar „spominki iz življenja svetni kov" (monumenta e vita sanctorum) v staroslověnském jeziku s pridetim slovnikom so že natisnjeni, je te dni na vse strani slovenske zemlje rodoljubom pisma s to X/>. lzCelja. (Konec.) Namen mojega potopisa je le prošnjo razposlal, da bi mu za primerno plaćo manj po ti skušnji nektere svojih dražih rojakov Slovensko znane slovenske besede za slovensko-nemški slov Štajarskih kmetov prijazno vprašati: od kod izvira nik, nabirali, ki ga misli na svetio dati. Ker>rje neki vaše vrojeno mèrzenje do Krajncov, od kteriga se til in po To minském in pa po Kras u se veliko ćistodo tam čuje ? kaj imate zoper nje, da jim niste prav iz macih ? drugod v ze pozabljenih besed slišati, želí vsaj serca prijazni? Jelite, da nevěste zakaj? Odgovorili dva gospoda zvediti, ki bi jih hotla ondot nabirati. Kogar mi morebiti boste: „tako je že od nekadaj. Li Ali v ce je volja, naj bi se mu pismeno zglasil. Da le pod go so naši dedi krivični bili, ali smemo tudi mi krivični epodovo ime na pismu besede „in der Hofbibliothek in biti? Prepričajte se sami te krivice; obiskajte svoje Wienu pristavi, bo pismo v prave roke dospělo. Pa bližnje sosede na Krajnskim, in našli jih boste kot svoje tudi drugotni nepoznáni domoljubi (posebno gospodje brate prijazne in priljudne, vami, ene matere, eniga jezika. Krajnci so prijazni ki so e dini ga rodu z učenci vikših sol), ki do 26. t. m. njegove pismene prošnje ne prejmejo, pa bi vendar radi nabirali, naj do nas, zakaj bi mi do njih ne bili? Slavenci smo vsi «e zamarijo, se imenovanemu gospodu zglasiti, toliko skupej; kako se dežela imenuje, kjer eni kjer drugi, manj tretji in četerti razdelk ediniga rodu prebiva, nad tem ni nič ležeče. Ce je že sovražtvo ptujih narodov med , ker to prizadevanje ne bo le njim in gosp. piša-ampak nam vsim in mlajšim našim, z eno besedo domovini zaleglo. Gosp. dr. Miklošič misli tudi © sabo malopridno, kolikanj bolj zaničljivo je ? ako se o- nabirek g. Pena, minorita v P tuje m, (kteri se neki troci ene matere prav ne zastopijo! Naše ljube n No vice vse. v u ne delajo nobenega razločka; one so nam vsim Ali ni jezik, ki ga one pišejo, tudi naš jezik? že 30 lét z nabiranjem slovensk h beséd peča), kakor gosp. Cafov nabirek kupiti, ako ju bo mnogoletni tudi volja prodati. ? Če je tù in tam kakošna beseda drugač, ne pozabimo da jezik v časopisih in knjigah se ne more in ne sme le po eni vasi ravnati. Nikar naj vas tedaj to ne za- prav po Ta lotitev gosp. dr. Miklošiča je gotovo ve like hvale vredna, in kdo ne želi, da bi mu v tej 9 V • reci godu šio? deržuje, jih pridno čitati (brati), ker so na vse strani toliko koristne. Brez stevila je dobro seme, ki so ga „Novice" že po vsim Slovenskim zasejale. Veliko ljulike, ki jo je pred njimi sovražtvo cio bližnjih sosedov in bratov med narode sejalo, so one zatčrle Bog daj da bi včs tak plevel do dobrega pokončale ! To pa se bo zgodilo, če bojp tudi moji rojaki na Slo Veseli nas nadalje v „Novicah" brati da se mlajsi sodni vradniki trudijo z > našim živo ? kako ljudstvom pri očitnih sodbah po domaće, kakor se spodobi, ne pa v ptujem jeziku govoriti. Neki rojak nam je v dopisa zastran tega venskem Stajarskem jih pridno čitali, da bo prava bra-tovska ljubezin vse obsegla, da bojo vsi posnemali iz njih podučenje v dušniin telesni blagor, kteriga le veči omika ljudstvom dati zamore! tudi poprejsnjega namestnika derzavnega pravdnika gospoda dr. Defa ci sa h valil. Njegov následník je znani rodoljub gosp. Peter Kosler, čigar tudi čez 2 da je vred- V ze slovenski zemljovid „Slovenija" morebiti mesca tukaj na dan pride ; svesti smo si toraj gosp. Defacis, ki zasluži očitno pohvaljen biti » nega naslednika dobil. Rad bi od te To so bili občutki ? ki so moje serce navdali, ko obširno govoril, pa naj ostane za drugi reči pot. malo bolj Le to sim pervikrat po lepi Krajnski deželi popotoval. Kar sim takrat občutil, sim izročil danes temu pismu. Naj bo pri mojih rojakih tako prijazno sprejeto, kakor je prijazno mišljeno! Z Bogam! se bi se prosti ljudje za svoje postavne pravice, ktere jim pristavim, da bi bilo po Slovenskem kmalo drugači i nekteri kratijo, tako krepko potegovali, kot so hvalni Kamniške okolice na Krajnskem in štajarsko slovenski župani Celjske ga okrajnega poglavarstva, župani j / opisi ker ste jim o krajni pofirlavarstvi © zoper postavo svoje razglase samo v nerazumnem nemškem jeziku pošiijale. lz Dunaja S.t.m. Dnnajski Slovenci se naj bolj Zdaj se to več ne godi. — Moško, to je krepko pa veselimo, kedar v r> Novicah," ki jih vsi tako radi ima mo f zličnih slovenskih kraj s zalostnimi novicami, se vé da ? ni • v veliko dopisov najdemo. Dopisov smo veseli; pa nam je vendar ljubo, včasi tudi resnico zvediti, da si svojih premilih rojakov srečnisih ne mislimo, kot so. Tudi zbujajo taki dopisi v vsakem *) Tudi tega kratko spisanega nam je imeno Ijubil p V • mi naj se imenuje Un t erne h polotba, lotenje ali započetje, ne pa: pod Ga ni slovenskeg duha ne sluha v tej besedi, ltd gospod ob Vred. < lotitev je (!!!) ve » kakáno bolj prosim, naj j pove Pis i 52 vendar zrnirno poganjati se, da se nam postavne pra- je vzrok tega nepričakovanega prigodka, ker je bila ta vice kratij 9 to ni : puntati se. — Kakor se ni žu- nedolzna domorodna naprava o začetku ravno tako za panom, ki so se poglavarstvu krajnske kronovine pi smeno pritožili, da se jim iz Kamnika le po nemško do pisuje željena kakor krepko podpirana bo marsikdo vpra sal v Celji, v središu slovenskega Stajarja, ktero • » 9 hudega zgodilo, marveč so bili » rav je , ravno na slovenščino se opiraje, marsikaj pred dru-zimi mesti Stajarskega terjalo in tudi doseglo ? Na to gotovo tudi pritozba drugih županov no tako bi bila rešena. Dokler se nihče ne pritoži, misli poglavarstvo vprašanje smo v stanu dostojno odgovoriti. V tem, đa morebiti, da se postava zversuje se po ustavnih pravicah, od presvitliga Cesarja vsim Ni davno kar smo imeli veselje iskrenega domo narodam dogotovljenih, rodea gosp. dr. M tukaj viditi. Bog daj da mili jezik slovenskega naroda obdeluje in omikuje, vohajo nekteri strastni protivniki bi bil kmalo tudi za nadzornika slovenskih šol po- Slovencov vseskozi razrušljive namene, in podkladajo stavljen Kazenske post bo začelo deržav- tudi družtvu tište proklete „separatistische Hinterge no svetovavstvo ravno te dni pretresati ; ni tedaj res da bi jih bili danken;" v vsakim druztvinim udu jih strasi pošast v ze u v ni; iv uni jiii/ii 4 m . ivuaj l çn ^ uuunvn ^ v vouniui ui u/jitiui cesarju v poterjenje podali, Slovnik slavizma,^ kterimu iz poti gredo, n pan da jih ne okuži ! ! m š k k lovenskega pravdoznanskega Tako peklensko pocenjanje je storilo, da je vse oterp imenstva izhaja pocasi na svet V se le tretja pola je na- nélo, da je več udov iz družtva odstopilo iz druž tisnj Deržavna tiskarnica ima res odveč opraviti; tva, ktero je vsacimu, ki med Slovenci kakoršno koli pa nam natiskovanje vendar le predolgo terpi. Ra službo ima in slovenski kruh uživa, z veseljem vse pri je v natisu tudi „malo b m v lovenskem pomočke dělilo, se tudi v slovenskim jeziku izobražiti, tužni glasi ? Sovražniki slo- naši jeziku, spisal ga je slavni slovenski pisatelj g. g. knezoškof Ali komu veljajo ti S lom šek. Slava mu, nevtrudnemu rodoljubu in deto- venskega jezika so veseli in v sercu ukajo, da se je milu! Abecednik, ki so » N že napovedale, to zgodilo 9 pravi prijatli pravične reci pa, kterih pa bo za slovenske sole po km et ih tudi m po slo pri vsem tem nic manj ni vensko natisnjen, in tako je tudi naravno in prav , zavoljo tega ne bojo v svoji iskrenosti omlačili in ne bojo jenjali biti podporniki do- morodnih pravíc ! Vsa lastnina družtva spade po Novic ar iz slovenskih krajev. družbinih postavah gimnazialni knjigarnici, in za ostalo 27 H. 42 kr. se bojo kupile za šolsko mladost gotovino to vanj e po časa Tersta. Mnogovčrstne opravila in malo popo- tukajšnega gimnazija pripravne slovenske knjige. Tako deželi so uzrok, da Vam nisim • v nic toliko tej dobi veliko zgod 9 drage Novice! že je tudi sm črt tega družtva časti vredna i na znanje dal, ako ravno se je \ s ? ka bi bilo znanja vredno ? pa Dolenskiga, Gorenskiga in Notranjiga smo přijeli od več straní žalostné popise, kako je toča 11. o priloznosti bom že povedal, kaj da sim po deželi med dan t. m. polje strašno poškodovala. Ker nam prostora slovenskim ljudstvom vidil, slisal, in od kterih > pro manjka, vse te dopise natisniti, povémo le da je v velikiga zbora kronanih sto ljudstvo naj rajsi govori Govori se od v Be< přišel Danes kaj maliga. okolici Višnjegorski, Žuzemberški, Ribniški, av, ki ima biti Cernomeljski (51 vaši), proti Savi, v Dobovski (Dunaju) mesca augusta, in h katerimu bo • fai i (proti Brčkam) v Kočev;u... v Ložki dolini kakor se sliši tudi sv. oce papež U B (4 vaeí) in še v vec drugih Krajin tuca polje in aogra- dkah je začela novo življenje 20. tega mesca svo- de tako zmlatila, da je strah in groza. Ubogi ~ ______^^^ M__A AA __A ____— Afl reveži j bod bojniški ladj djostaja. Že dalje časa imamo u Terstu dve kaj bojo počeli! Gosp. J. Kobe nam iz Kočevja piše Am er i k ? jedna brod iz južne Amerike iz republik » Cart » Kili » je para rt da nekteri v teh krajih so se dosihmal le s solato in ? fregata „In d i p en d e n ce druga pa je česnjami motili, tako da je o Petrovim sejmu v Cer ne severne Amerike (Dampffregate) 9 m ktera je priv ka tukej Mornarji te fregate v se so eslala iz slož druge fregat čedni in pri nomlju 18 oséb po sami slabosti obležalo. Pa er » lej 9 ko smo že mislili, da imamo živez v rokah, nam je vse odletelo. grozne prevare! Milo serčniki! spet je pa ne8o samo Amerikáni, ampak njih je veliko široka pot odperta Vaši milosti. Pom a gaj te Angle Francozov, Lahov in tudi Ijudni, Nemco deželjai dali mornarj jo je bil potegnul čez morje strahu, da bi nebil h pomagajte! Ni davnej kar so Terstjani čudovitno gle Na Kočevekim se je 8 delavcov na cesti pod drevo amerikanskiga iz Pirana u Istrii On , ki ojak vstopilo kar treši va-nj, in en: mož in ena žena sta na mestu mertva ostala. Nov dokaz, kako nevarno u domaćih krajih, je sedaj amerikanski vojaški je mornar. Pride na dava okoli tčrg, se prodajajo ibe poglt se o hudi uri pod drevo skriti! Iz Ljubljane. V posljednim mestnim zboru so bili 9 m zagleda 9 kar išče stariga ribča • * 9 OJ* važniši pomenki in sklepi sledeči: Za spodnjo realno šolo (ali šolo za rokodelstva in obertnijstva) so bile po ga oceta ; se mu približa in ga pozdravi. Starčik ga ne pozná ter ga popraša: ali želí morde rib kupiti*'? komisii, ktere previdni vodnik je bil g. dr. Moćnik, i z Sin mu odgo Kaj 9 predragi oče! ne poznate več brane izbe v Ljubljanskim učelišu poterjene, in pri svojiga sina? Na to ga objame, poljubi in mu reče: prava za šolski nauk potrebniga orodja po predlogih Mili moj oče! ne bo vam treba več rib za prodaj lo- dr. Bleiweisa določena. Prihodnje leto bo začetek 3. » viti 9 ker sim tudi u daljnih krajih na vas misli! Na razreda realne šole. Mestni odbor je vnovic skleiil to si odvije velik pas poln križnih tolarjev (kolonatov) ministerstvu v . i « v. - » ____- _ v. . r « v« žive želje razodeti za napravo tudi visji s života in ga cetu poda. Veselj lahko misli. Bog daj takimu sinu svoj lej in povsod. cka si v blagoslov vse y Xp lz Celja. V žalost m, kterim je prebu jenje narodne zavesti in narodne omike in povzdi 9 zobra 4 našega mile 5 k to jezika pri s< r cu vice naznanimo d k b v se v žalost vsim prijatlam ravnopravnosti in pra- da je naše nadepolno slove n- 9 ki je In kaj realne sole zaporedama o letih 1853, 1854 in 1855 ker s samo realno šolo ne bo potřebám višjiga na-predka v teh vednostih vstreženo. S prenaredbo nekterih šolskih izb pri tlćh, ki imajo oknja v šolski drevo-rćd (alè) obernjene, je bilo tudi sklenjeno: da imajo mesarji in slaninarji od šolskiga zida proč priti, zanemar-jeni drevored se pa v lepši stan tako napraviti, da pride 3. versta dreves, ki poleg šole stoji proc m v dr u žt vo (čitavnica) biti jenjalo o novim letu obilo množico deležnikov štelo. Bo »Novicam« drago. Vrfcd. drugo versto se bo posadil divji kostanj ; versta pri vodi začasno še ostane, se bo pa pozneje tudi z divjim koštanjem namestil.CPo tem je napovedal g. župan v red djani imenik volivcov za mestni odbor, za kteriga se ima 153 ima 14 odbornikov vnovič voliti namesto tistili 10, ki popravljanje tlaka, in sto in sto druzih reci? Lahko imajo po županijski postavi pervo leto iz odbora stopiti je v gostivnicah in kavarnicah poverhoma modrovati in în se novi volitvi podvreči, in namesto 4 druzih, kte rih mesta so sicer spraznjene; sklep je bil, da naj zabavljati; pa popravit kaj o-» župan volitne komisije po svoji voli za todoloči, in dit vselej mahoma storiti, ako se ravno je teško, in se ne da d bilo T potrebe vidi gotovo da bi potrebno tudi mestni odbor, in želi naj med volitvo 3. 2. in 1. volitniga reda vselej 1 te- popraviti, kar je moc. Vsim pa sam oče nebeski ne den časa bo. Gosp. Ambrož je po tem naznanii odboru more vstreči. Ena poglavnih potreb se nam zdi nov priprave za napravo gázne svecave (Gasbeleuch- tlak (flasteri po čim del tun g) v Ljubljani, ki so bile poprej o zboru posveto- Da bi le Krajnska dežela tudi prip mesta in predmestij vane, h kterim so bili poklicani g. Withalm, g. Sama- imela, kakor Dunaj ali Terst. — Na mesto rajni sa ? 7 tr kamnja sra ko- Pahner y (r Ambroz in g. Polak. Taka svecava, rarja An dri ol i a je dosedanji katehet ljudskih šol v kteri namesto olja gorljivi zrak (gáz) gorí veliko svitlejši pn že po vsih večih mestih vpeljana in ako se veliko i je Ljubljani g. J Zavasnik izvolj ? gori, gaznih luèic spečá, tudi dražji ne pride, bi bila gotovo městu v veliko lepôto. Treba je tedaj. da se ta reč, ktero je že rajnki za mestné o-lepšanie neutrudljivi Hradecki o letu 1845 sprožil, : Noriéar iz mnogih hrajer. vresniči. , Po nar visjim povelju bojo od perviga augusta t. Početnika te svecave za Ljubljansko mesto j. cesarski oficirji od polkovnika doli tudi ob času magistrat po mnogih časopisih ta mjrû višji službine plačila dobivali. Sliši se tudi 7 da vdinjati, bo razpisal namen mestniga odbora. Po tem je nasvetoval g. Am- bojo cesar vojakam, ki so se v ogerskih in laških voj-brož z oziram na zmiraj veči število zavolj stekljine 8kah bojevali , milostljivo eno leto predpisane službe se ne bo smela ob nede- nevarnih psov in z oziram na zmiraj veci denár- odpustili. Od 1. ne potrebe mestne županije*) vpeljanje pasjiga l j a h in praznicih v zalogih (magazinih) sol prodajati. augusta da v ka, in scer za vsaciga psa brez razlocka 3 gold, na leto. Ta sklep je po mnogih Pravice za prodaj suiodnika (pulvra) in solitarja pomenkih tndi obveljal. Be prihodnjič ne bojo lahko dobile ; tudi bo sniel pro Nepravično bi zares bilo, ako bise .5med psam in psam4í dajavec le malo smodnika in solitarja za lovske potrebe v davku razloček délai, ako poglavni vzrok tega dav- v zalogi imeti.— Dunajska banka je nekterim denarni- ka množino psov in po ti nevarnost stekljine Cam (kasam") navkazala, za banknote sebro izplačevati. ___ —. : X ~ + : u w.«™ . « ... «.„«u: t _ _ i _____ •«_ __ • __ __M_v • _ ____i_____ « -, -, p omanj sati," pomislimo; v tem so si vsi psi enaki 7 Tudi se bere, da se je po vikšim naukazu izdelo in še veči nevarnost žugajo priklenjeni psi, ki nemo- vanje cesarkiga popirniga denarja ustavilo. rejo svojim vrojenim spolovilnim nagibam zadostiti. Me Mnogi Dunajski časopisi tudi pravijo, da je minister sarji pa cio ne potrebujejo psov za živino, ktero le ter- denarstva nasvetoval, da naj za prihodnje leto 1852 f V 9 t 1 • • I Vit fi 1 i V \ » 1 _ * % m a * ^ . • J0 y « pincijo, begajo in drazijo, ktero bi gonjac sam veliko davki ravno tako ostanejo, kakor so letos. K m e lože gnal ; za to tudi v vec dezelah mesarji mesarskih tijska družba na Dunaju hoče ministertsvo za napravo psov nimajo. ín kdo bo sodnika v pravdah délai: kteri kmetijskih posojilnih denarnic prositi. — Po popes je za varha, kteri za kratek čas? Vsak pes zna slednjim popisu je na Ogerskim 1 milion 104993 konj varh biti, in večkrat je že majhin lajavec tata odgnal. 1 milion in 324725 krav: 1 mil. 23939 volov in bi Bia gor županii, ktera je v stanu, brez vsih davkinih om uavtvuuu kov; t> mil. ovau^osiov paie looo*. —o goia. pa tistim žu- od sto za rešenje gruntnih davkov morajo tudi vradniki 6 mil. 23939 naklad svoje stroske poravnati, blagor 7 ovac ;3 oslov pa le 15857, gold. panijam, ki zamorejo le z naklado pasjiga davka izha- 0d svojih dohodkov v deželno denarnico odrajtati. jati, in niso prisiljene, še druzih davkov nakladati. Popotne liste za kramarje, ki hodijo od hiše do hiše Pasji davk je popolnama dobrovoljin davk y kteriga (Hausirer) , ne bojo županije dajale. Ko so spomlad se vsak o tem hipu lahko reši, ako psa proč da; letos v neki vasi v Svajcu zid poderli , so našli v mu je pa pès zares korišten, bo od dobička loncu krompirja, ki ga je pred 12 leti nek zidár V ce lahko te goldinarje plaçai. Vunder če še županije o pod ta zid zakopal ; krompir je bil zdrav in lep in scdanjih težavnih časih davke nakladajo, morajo skazati, - vsajen sedaj lepo cvetè. Konjederca blizo Celja so da zares dohodkov potrebujejo. Ta potreba je v Lju- tatovi ni davnej ponoći za vso njegovo gotovino bljani očividná, če hoce kdo le v zapisnik mestnih stroš- kradli po 7 4 cente teško škrinjo so mu iz 1. nadstropja kov pogledati. Ce lih skupno placilo sedanjih mestnih pobasali, v kteri je bilo samih srebernih dvajsetic in vradnikov in služabnikov ni veči, kakor je bilo sta- olarjev za 10160 gold. Od tatov se dosihmal ni duha cez 11000 gold. ; stros ne sluha. V Terstu bojo nove mesnice zidali y čez 6000 gold.; MPHHMP ki Na Laškim ste nidavnej stroški za policijo okoli dve osebi umerle , ki ste meso jedle izkopane živine riga magistrata, vunder znese ki za bolnišnico so okoli 6000 gold., zdravila mestnih bojo 154,000 ubogih znesó gold, veljale. 7 7000 gold., realna sola bo potřebovala kakih 4000 gold.; ki je na vrančnim prisadu poginila. za mestno zvecavo pogon čez Za česko ná- 4000 gold.; kje pa je rodsko glediše v Pragi je že čez 63000 gold, nabra # t Ker je g. Ambro ga davka opomr nih. njene Vse V f OCl so sedaj v Pariz in na Prusko ober v y d V Parizu se posvetuje prenaredba Francoske odu svojiga govora za vpeljavo pasji- vstave , pri kteri so vse stranke zlo vnete ; ravno se 1 e ta d vzroka ptujih izgledov in ne prigovarjanje »Laibacher Zeitung pa posnemanjc ,« sta gib magistratu iga predloga, se je naša tovaršica sliši, da je prenaredba 20. t. m. na postavni poti zaveržena bila, kar za znamnje veljá, da Fran gro razserdila. Crnu toliko ropota za nič?! Veči cosko ne bo spet v nove prekucije padlo , in da se bo bravcov, ki so z nejevoljo tis bi bilo bolj vstreženo, ako bi spisek iz visociga stola brali, mir ohranil, v ce ne bo po ne postavni poti kakošna jim bili mnogi danasnjiga zbora naznanili. Kerpanoben časopis nima d ii os ti, za spis zbornih sklepov spisatelja v sklepi stranka prekucijo začela. Na Pruskim vstajajo zbor P stari stanovi in stari dezelni zbori, le nekoliko treba, da odbor svoj stari sklep (tandem aliquando) olne, in v nemškim in slovenskim časniku svoje ob- prenarejeni y iz grobov, in mnogi y glasovi se slisijo 7 spolne, ravnavc razglasuje. kterim je vstavna vlada gnjusoba. Bog jih rasvetli ! Pis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.