Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcevv Ameriki. Telephone: Cflelssa 3-1242 >,. umu š2' KOT HA D Alf DOBI? ATI C "GLAS NARODA" ro rotim IttMTNCOT M ITOJ DOM (lili—M Mfe* CUh BUtter Sflwterr tttb, 1M« at the Fact Office at New Ink. N. under Act Cutxtm of March ird. Iff«. M it Citajte, kar Vat No. 54 — Stev. 54 NEW YORK, WEDft^fy^^MARCH 18, [942—SREDA, 18. MARCA, 1942 Volume L. — Letnik L. GEN. MACARTHUR V AVSTRALIJI PREDSEDNIK ROOSEVELT JE 22. FEBRUARJA NAROČIL GENERALU, DA PREVZAME POVELJSTVO NAD ARMADAM I NA ZAPAD. PACIFIKU. — Vojni department v Washingtonu je liaiznanil, tla je danes s Filipinov z aeroplanom prišel v Avstralijo general Douglas ManArthur, da prevzame vrhovno poveljstvo nad armadami združenih narodov na za pad nem Pacifiku. Ž njim je prišla tudi njegova žena in sin. Raino tako so prišli ž njim njegov šef general nega štaba general Richard K. Sutherland, poveljnik zračne sile geuyal Harold George in več drugih štabnih častnikov. Pri vsem tem pa MacArthur še vedno ostane vrhovni poveljnik na Filipinih, ker so Filipini tudi viključenl v njegovem poveljstvu. Mac Arthur je v naslednik General Waixiwright, ki sedaj vodi obrambo na Bataanu, je preizkusen in odločen bojevnik. Vest, da je bil general Douglas MacArthur prestavljen v Avstralijo, je prišla skoro pre Poročilo, ki je bilo ob Utem ča«u ob 10.30 objavljeno da je bil general Mae- i General Wainw right je dovršil vse vojaške šole, med dru- Wa&kingtomi in v Avstraliji, pravi, Arthur premeščen na prošnjo avstralske vlade. Poročilo se glasi: 1. Avstralija: General Doiiiglas Mae Arthur je danes z aeroplanom dospel v Avstralijo. Spremljali so ga Mrs, Mae-Arthur in sin, ter šef njegovega generalnega štaba general Richard K. Sutherland, zračni general Harold H. George iti več staimih častnikov. General MadArthur bo vrhovni po zgodaj na dan, ko je prišla s gimi kavalerijsko šolo v Fort ' ; Filipinov čestitka k 140. oblet-j Riley, Kansas, generalštabsko niči vojaške akademije v West šolo v Fort Leavenworth, Kan. Point, N. Y., in je ■čestitko ihkI-! in vojaško visoko šolo v Fort pisal gen. Jonathan M. "VVain- j Mver, Va. pribit, kajti na vs::k način bi (j}eneral Wainwright je vi-moral biti na čestitki podpirfj(]el mnogo |jitk v prvi svetov-generala MlacArtlmrja. ni vojni, i»o:uiejc|,pa je služil v General Wainwright je po- g;avuem stanu v Koblencu v vefljnik v tem predelu, vključno Filipinske otoke, v soglasju !zval kade,e v Wes1 1>aillt"> da b prošnjo avstralske vlade. j skupno ž njun ob prrftki 140. Predsednik je 22. februarja naročil generalu MacArthur- !ob!ptni<'e v°Ja"ko akademije jn, da premesti svoj glavni stan s Filipinov v Avstralijo, ka- zvestobo domovini, korhitro more vse potrebno urediti. General MacArthur je | General Waiuwrigbt, ki je prosil, da um je dovoljeno izvršiti povelje do časa, ko bo mo-!gtar 58 let, velja za velikega gtd popolnoma urediti poveljstvo na Filipinih. To odgoditev! stratega. Večinoma je služil je predsednik Roosevell dovolil. 2. Iz drugfli krajev ni nikakih poročil." Samo kaka večja zntaga nad očiščeni bi mogla navdati Washington, London in CariberrO z večjim Zadovoljstvom In veseljem, kot imenovanje generala MacArthurja za vrhovne- ga pov^M-tk* armad na rta-padnem Pzr-iftkrt, kaj- Pn~rtbrambT F^pfnov lege" *** t; genern' MacArthur je edini ■zavezniški general, ki se je iz-kazal za elikega poveljnika v sedanji vojni na "Iztoku. Poleg njega se more jjostaviti samo še ruski general maršal Timo-šenko. Ko so Japonci napadli Filipine, je MacArthur z vso spretno tjo ravnal s svo,jo mulo posadko. Nikakor se ni hotel spustiti v boj z mnogo močile j6o japonsko armado. Takoj po prvih liojih se je umaknil na polotok Bata>an. Tam se je proti -00,000 Japoncem tako uspešno vstavljali, da se je japon- pri kavaleriji. Domu je iz Walla Walla, Wash., je bil gradu-iran v West Pointu leta 19tMI ter je služil v straži ob mehiški meji in v prvi svetovni vojni. neral Wsrinwrigbt ves čas igral važno vlogo. Xa Filipine je j prišel v septembru leta 1940. General Wainright jo vodil umik ameri-šk o-filipinske armade iz severnega Luzona v džungle Bataan polotoka takoj ob pocetku bojev. Ko se je severa a armada združila z ar- Kki general Homma usmrtil s harakiri, kajti čiutil se je ponižanega in osramočenega, ker ga ni mogel premagati. Vse-|macl° generala MacArthnrja lej pa je znal porabiti priliko,da je napadel Japonce in je Bataanu, tedaj se je pričel vselej imel uspeh. Najbrže noben drug general ne bi bil do segel tega, kar je dosegel general Mae Arthur. iMacArthur je na Daljnem Iztofcu še obvaroval veljavo belega človeka, kajti povsod je bil beli človek premagan: v Malaji, v Burmi, v Singapuru, v Vzhodni Indiji. In ko s-o Avstralci videli, da pred japonskim prodiranjem pad*a vse in da jim samo general MacArfhur uspešno kljubuje, tedaj so dvignili glas v imenu belih 'ljudi in tudi v imenu mnogih orijentalcev ter zahtevali, da je ta mož, ki se je mogel toliko časa uspešno braniti z malo peščico vojakov proti stotlsočeri japonski armadi, postavljen za vrhovnega poveljnika vs*eh armad združenih narodov na zapadnem Pacifiku. In iste zahteve so se pričele pojavljati v Združenih državah. Bilo pa je veliko vprašanje, ako bo Mae Arthur hotel zapustiti svoje tovariše same na Filipinih. Vsi oni, ki ga poznajo. so trdili, da tega ne bo storil. MacArthur je vojak in se vpogne samo povelju svojega najvišjega poveljniika. In ko mu je predsednik Roosevelt ukazal iti v Avstralijo, je šel. Najbrže pa mu je bilo težko zapustiti svoje mesto; kajti, kar je enkrat začel, hoče tudi končati. Pri vsem tem pa je še vedno obenem tudi poveljnik na Filipinih, kjer je pustil sposobnega poveljnika generala Wainwrighta. Veliko trpljenje Grkov Italjanski živež V manj kot enem letu nem- Nemčijo ške in italjanske okupacije je i ,. .. ... v sled lakote, ali usmrtitev i J .Italjan^ minister z* ^e- gubilo živi je nje 150,000 do 200 nJaV0 denarja *alaele tisoč Grkov .Riocardi je v svojem članku o Ako se razmere na GrSkem ^veuigospodraskemsporazu- v kratkem ne izboljšajo, bo p red no bo končana vojna, po- lovicai Grkov pomrla. Vrhunec smrtnih slučajev je Italia" rekel "Italija bo za Nemčijo prihranila vsak živež, ki ni neob- junaški odpor proti Japoncem. Nemčiji. Odlikovan je bil s kolajno Distinguished Service Medal. Angleži v Maroku internirani Router jeva agent ura na zna nja, tla so franco.-kc oblasti v Maroku odredile, da morajo vsi angleški državljani od starosti 18 do let biti internirani. Hudi boji v teku za Harkov Na osrednji fronti se je tudi pritisk na Vijazmo povečal. — Obroč pri Stara ji Rusi se vedno krči. — Rusi izstreljajo aeroplane z zalogami. Nemci se sicer trdovratno branijo v Harkovu in njegovi okolici, pa: vendar ne morejo vzdržati silovitega ru.-kega pri-tiska ter počasi prepuščajo Rusom zemljo kos 7*i ko^om. ■ Rusi so v severnem predmestju zavzeli trdne iKtetoj tn-ke, prednji odelki pa so yj; razbili utrdbe okoli mesta in skozi nje so že vdrle mehanizirane čete. Vsak čiats se morejo Uničenje pristanišča Surabaye Zavezniški vojaki so urilčili vse mornariške naprave v Surabayi, Cheribonu in Semarangu. Zadnji časnikiarski poročevalec, ki je zapustil Javo in je dospel v Avstralijo, je Winston Turner, ki zastopa Australian Associated Press. Turner je odpotoval z oddel- Angležev. Ta odredba jo bda baje iz-dana v povrač-Jo za angleško bombardiranje pinških predmestij prejšnji teden. Znano jt* še, da je francoska vlada v Vichy ju lansko poletje odrelila, da se ni.rajo \>i angleški podaniki iz jvžn.i Francije in Riviere preseliti v kraje v notranjost', nezasedene Francije. pričeti najljutejši fooji za vsa- koiu vojakov, ki je porušil la-ko hišo. 'djedelnico in pristaniške na- Severno od Harkova napada prave v Surabayi '2. marca. Vsi druga ruska armada Kursk iz'civilisti so bili poslani v zave-MtnlvedUe. Na tem kraju se jtišča, ko so vojaki z d i na mitom Ru>i tiKti v velikem številu in Irazstreljevali naprave, z uspehom |K>služujejo padal- j Kot pravi Turner, je bila cev. j,Surabaya mnogo pomembnejša Nemcem je umik iz Ivurska pomorska jtostojanka kot pa Singapur, kajti Holandei so jo utrjevali celih 100 lot. Tam so bili trije plavajoči doki, šest suhih doikov in veliko pristanišče za tngovske parnike. Suhi doki so bili razstrelje-ni, dva plavajoča doka p;r sta popolnoma od reza n. Poskus za-lagati oblegano armado v mestu iz zraka se je nesrečno končal. Samo v bližini Kur ska so Rusi izstrelili 8 velikih transportnih aeroplanov. i.lazu m zelo |M»v nih vročih l>ojih so Rusi zii-vzeli mesto "P", komaj 18 milj jugozapadno od \'ijazme. Mesto P" je rtajbrže Pje-skovo, severozapadno od Doro-golmža na Vijatama-Ržev cesti. \*eeraj so Rusi obroč okoli Sta raje Ruse, kjer se Nemci še vedno branijo, še bolj skrčili, ko so zavzeli mesto "N"'. Kako veliko važnost polaga jo Na osrednji fronti se je pri- ,,va (,OKa ^ sTa Titk uh uemške postojanke pri r^^li^ Vijazon zelo imvečaJ.-Po trtur^ ->a t^J™1 ,in naJV,ecJ^T ^ je bil potopljen tudi nek ruši-lec. ki je bil v popravilu. Vojaki so z dirfamitom raz- strelili vse delavnice in uradna poslopja in skladišča in vse, kar je bilo kaj vredno. Karko~° li je plavalo v pristanišču, je bilo potopljeno. Potopljeni so bili tudi štirje veliki trgovski parniki, ker jih ni bilo mogoč? rešiti, kajti Japonci so imeli vhod v pristanišče zablokiran. Uničili so tudi brodovje hitrih motornih torpedovk, v katere so Holandei stavili največ je upanje. Te torpedovke niso bile nikdar rabljene in so zaradi tega oftale v pristanišču. Samo enkrat prej je šla ena v boj in je potopila eno japonska križar ko. Kot Surabaya, tako so bila na Jtanri uničena še naslednja prratamwe® t Gheribon, 128 milj vzhodno od Batavije, Sema-rang, ki je največje pristanišče na osrednji Javi in Tanjong Pirok. pristanišče Batavije. SAMO POČAKAJ "COMING EVENTS- bil dosežen v februarju, ko je potreben za Italijo." vsled hudega mraza in pomanjkanja hrane samo v Atenah in okolici pomrlo 1500 ljudi na dan. 4'Samo močan človek more ostati živ," je rekel n ek begunec. " Mnogo ljudi je bolnih za pjlučnico in jetiko. Sicer je le še malo lega rja, toda prišel bo." <4To se posebno tiče zelenjave, sadja in konserviranega blaga." To izjavo je Riocardi podal na dan, ko je prišla v veljavo nova omejitev kruha. Refltel pa je, da Italija zaradi tega ne bo izkrvavela, ako Nemčijo pre- I skrbuje z živežem. Nemci na Starajo Rušo, je razvidno iz tega, da so Rusi uničili dve in pol diviziji na ko-) maj 7 kvadratnih milj veliki pokrajini. V tem predelu tudi prvič pojoča j o, d:i je bilo več Nemcev vjetih. Nemci se bodo ua vsak način morali podati, ako nočejo biti uničeni. Vojnih potrebščin in živeža z aeroplani ne morejo dobiti, ker vse aeroplane izstrelijo protizračni topovi ali pa aeroplani. Senca.današnjega dne pomeni dogodek prihodnjega d samo senco ameriškega junaka, pa že vidi, kaj ga Čak ne. Jfiiponec je zagledal a. — Smrt! Čudno naključje rojstnih dni Čudno naključje ......2 V Syralovan^ko radio zborovanje v Moskvi v namenu, da bo še bolj utrjena solidarnost med slovanskimi narodi v njihovi borbi proti skupnemu sovražniku hitlerizmu. Vseslovanski odbor, Zdenek Nejedlv, podpredsednik Anatolij Lavrentijev, tajnik." Eno ali drugo Herbert Player v Salt Lake City, Utah se mora ali odpovedati svoji nevesti ali pa izgubiti mestno službo.« Player je namreč .zaposlen pri mestnem zdravstvenem uradu in se ženi pri županovi hčeri. Zupan Jenkins pa je Plaver-ju rekel: 4'Ne maram, da bi kak moj sorodnik delal za mesto. Kakorhitro se poročite, boste izgubili slnžbo." Vihar na Zapadu Vihar je napravil ogromno škodo v šestih državah. — 123 mrtvih; nad 900 ranjenih. V pondeljek je divjal silovit vihar na razdaljo (J00 milj po južnih in osrednje zapadnih državah ter je pu-til za seboj 1.23 mrtvih in nad 900 ranjenih. Vihar je divjal čez severoza-padni del Mississippi j a, kjer je bilo ubitih najmanj 65 ljudi in kafkili (>f>0 ranjenih. Ravno tako je divjal vihar po državah Kentucky in Tennessee, India-ua in Illinois. O viharjih poročajo tudi iz zapadnega dela Missourija. Po posameznih državah je naslednje število mrtvih in ranjenih : Mississippi 65 mrtvih in 620 ranjenih; Illinois 20 mtvih, 170 ranjenih ; Kentucky 16 mrtvih in 20 ranjenih ; Tennesse 20 mrtvili i" VO ranjenih; Indiana 2 mrtva, 5U ran "nih. / ■GLAS N A B O D A" — Now *« Wednesday, March 18, »942 VStANOTLJIM L lili GLAS NARODA" (TOICB (V TUB LB) by BUvoalc PubUaUBf C(A Corpora tio«). Frank Batter, President; J. Lapa ha, See. — Place of bnalneaa of tba wporttiM aad addreaaaa of above officera: 216 WB8T 18th STRUT. ..NEW YORK. H. X. 49Year "•las Naroda" la iatoed orery day except Saturday*, Bandar* and HoUdaya Bubocrlptloa Yearly W-—. Adi Ba Mlo toto valja Hrt aa Ameriko tn Kanado $8.—: aa pol leta aa «etrt leta I1A0. — Za New York aa celo leto tT^-; aa pol leu HM. Ba laoeematro aa oalo lato $7.— ; aa pol leta tSJtO. Naroda" lakaja vaakl dan laraenoil aobot, nedelj in praanlkov. Diskriminacija ni na mestu "SLAB NARODA/ ti« WK8T 18tk STREET, NEW TOBK. M. K CHelaea 1—1X41 BOJ ZA 2IVE2 V EVROPI Načelnik predsednikovega; odbora za pravično ravnanje ob naaneŠčevanju delavcev izjavlja, da treba odpraviti pred-Hodke zaradi plemena, vere. barve ali narodnostnega izvira. (Pod naslovom ' 'iDelo za vsakega, " Marfe F. Ethridge, načelnik predsednikovega odbo-bora za pravično ravnanje ob namet&enju delavcev, objavlja "Ako -se ta znatni del delavstva izključi, bo ves naš napor vojne produkicije — za katero tro^iimo bilijone — oropan velikega dela človeških sil, brez katerega ni mogoče izdelati vojnih sredstev, prehran jati vojake ali dajati življenje ae-or plan oni in bojnim ladjam." Mr. Ethridge je poudaril, da najdba ipredseflnika Roo&eveU v febniarski Številki mesečni-j ta minulega junija, pozivajoča ka "American Federationist" vse ljudi "na popolno sodelo- ske igre plemenske mržnje ini predsodkov istočasno, ko sku-šaaiio izatreti te nedemokrateke idoale. ,4 v , "Na«a svrha, kakor tudi naša dolžnost je držati priložnost do dela v vladni službi in vojni industriji odprto za vse na splidncan ameriškem načelu ~ resnične »vrednosti in za^kfge udejstvuje predjednikova 11a-in ne na umetnih omejitvah redba v polnem prepričanju, plemena, vere, -barve ali na- da ona predstavlja L- osnovno /oduoistnega ozadja. pravičnost in osnovno do>toj- "Svrha našega odbora je pri- nost v narodu, ki se nazivlja zadevati se na vso moč, da se j krščanski in demokratični." JERRY KOPRIVŠEK In njefov orkester na pleUata Terezlnka Polka N*,H*anli*cali—val trebuhih." In vojak mora imeti mnogo in sicer tečne hrane. Vsak dan gleda smrti v obraz in zato ne misli na jutri. Tako tudi ne mislijo na jutri oni, ki zalagajo vojake 11a fronti. Ne gledajo, od kod prihajajo potrebščine in kako dolgo bodo zdržale zaloge, samo da je 'zadoščeno sedanjim potrebam. Civilne oblasti se pogosto temu upirajo* toda vedno in povsod zmaga vojaška obfcist. V zasedenih ozemljih pa civilne oblasti sploh nimajo besede. Tam krave, ki imajo teleta, ali pa so breje, Ikar koljejo in pošiljajo meso vojakom. Kmetom jemljejo kompir, ne oziraje se nato, kaj bo prihodnje tedne. Niti ne gledajo, ako bo ostalo dovolj krompirja za sajenje. V prejšnjih časih je niogki kaka armada živeti na kraju kamor je prišla. Sedaj ,pa zaradi velikosti armad in zaradi razsežnosti pokrajin to ni več mogoče. Ko je Napoleon pripeljal r-vojo armado čez Alpe, je mogel |>okazati na planjave Loimbardije in reči: "Po zmagi bo-mo živeli od rodovitnosti te zemlje." Ukrajina je imela biti za Nemce to, kar je bila Lom-bardija za Napoleona, toda v Napoleonovem času so bile armade majhne in bojne pokrajine tudi. ^finogo je bilo govorjeno o bogastvu Ukrajine, toda zemlje, na kateri se nahaja veika armada, ni mogoče obdelovati. Tn kakor je z Ukrajino, tako je tudi s podonavskim bazenom in drugimi evropskimi kraji. # _ . Vse, kar potrebuje vojak, mora zanj vse pridelati in izdelati oni, ki je ostal doiria. Toda to so samo ali zelo mladi, ali pa zelo stari, kajti vsakdo, ki more nositi orožje, je bil poklican pod orožje. Pa četudi morajo žene delati, vendar ni nikdar dovolj pridelanega in izdelanega. Kmeta vedno silijo, da pridela več in več, toda tudi kmetije samo človek. Kmet pa se tudi iboji, da, če-&e trudi še tako, da pridela čim več, za svoj pridelek ne bo dobil dovolj plačila, temveč, da ga bodo vojaške oblasti kar zasegle. In 1o še posebno velja v zasedenih deželah. Zato pa spravljajo in skrivajo, kolikor pač morejo za sebe, svoje sorodnike in prijatelje. - _____ Oi i en talcem na paeifični obali in da "bi od jemali zaslužek vsem delavcem z inozemsko donečimi imeni. "Recimo," naravnost vprašuje. "da bi mogli kar tako izbrisati mišice in možgane plantažnih delavcev, tovarniških delavcev, mornarjev, pisarjev, izurjenih mehanikov?. Kie bi mi bili?" Njegov od-govor je, da bi «e jako malo pridelovalo na polju, da bi se zaloge m:sa in rib Mkr-čile skoraj na nič, da bi obleka postala redka, kot muzejske starine, da bi industrija sladkorne repe propadla in da sveža zelenjava bi Izginila s tnga. *'V nekaterih predelih," je rekel, "ne bi bilo primerne zaloge mleka in mlečnih pridelkov. Ne bi bilo ni preanoga ni železa v zadostnih količinah niti za normalne potrebe. Ne bi mogli več imeti finega čiščenja perila. Tisočine restavracij bi ostale brez potrebnih delavcev. '' (Priznava se. da je vse to fantastično, ne sme se pa omalovaževati. kake straKne posledice bi imela diskriminacija na delu toliko za vso deželo, kolikor 7.a posameznike, ki bi bili žrtve iste. . "Ako se kaki manjšinski skupini zanika priložnost do dela," izjafvil je Mr. Ethridge. "bo kmalu le vprašanje časa, dokler ne bodo druge manjšinske skupine enako zapostavljene, in ko zadosti skupin postane prizadetih, vse te manjšine obupaj postanejo znaten del vsega produkcijskega delavstva, ki nam je na razpolago. vanje pri obranlJbnem programu brez razlike plemena, vere, barve ali narodnostnega izvira", je jasno proglasila vladno stališče o diskriminaciji na delu in da cdbor, ki mu je on na čelu. je bil ustanovljen v svrho, da pomaga udejstvovati to na-redbo. "IPrav rad bi rekel " je izjavil, "da že sama objava vladnega stališča s strani predsednika Roosevelta je imela za posledico splosno ravnanje v tem zmi»lu, v resnici pa tega ne morem reči. Imamo še vedno pokrajine in kraje, kjer se vrši vel:ka in surova diskriminacija. Oderovor na predsednikov poziv je bil sicer povoljen rv širšem obsegu, ali je še vedno mnogo delodajalcev, ki niti nimajo pojma o načelih, za katere ta narod stoji. Žalibog je . . „ , tudi še vedno mnogo unij, ki P^Prevec^rad izključujejo svoje sodelavce, ker po druge polti." Razlagajoč narodno stališče, ki je proti diskriminaciji na delu v vojnem naporu, je Mr. Ethridge izjavil, da. kakor se lahko reče, isto predstavlja vpo-rabljanje najvišje produktivne sile ameriških delavcev na pod lagi zasluge, tako da more naroči imeti najvišjo proizvodnjo materialov, potrebnih za zma go in istočasno pojačati narodno edinost in moralo s tem, da drži vrata odprta za delo vsem slojenf prebivalstva. ^'Angažirani smo," je rekel "v naporu, pri katerem treba je rabiti vsako roko. ki zna voditi kak stroj — v naporu, v katerem vsak izurjeni in lojalni delavec more imeti priliko sodelovati. Razporedba delavcev na kaki drugi podlagi razun one ..sposobnosti bi značila odrekati nam samim polno rabo na Šlh delavnih sil. iše hujše pa je dejstvo, da bi to škodovalo na rodni morali. . "To je vojna na vsej Črti, in kar se ne ujema s to idejo, je malone izdaialstvo. Ne more mo igrati Hitlerjeve ali japon Pismo iž NewYdrka Gkapod urednik, vidite, kako važen je New Yoitk. Dosedaj sicer ree menda še nisem »o njem kaj prav posebnega povedal, pa tudi ne vem, Če bom aploh kdaj. Jaz sem ga najbolj spoznal od one strand — novic nikjer toliko ue zve človek ko v New Yorku. In dandanes tudi to nekaj velja. Že zato bi se mi zdelo škoda, če bi »vam moral nekega lepega dne pisati: Zdaj ,pa ne bo več pisem iz New YV>r-ka. Vzrok je jako preprost. Sinoči ob polnoči so prileteli ncaniški 'bombniki in so uničili New York, meni pa razibili pisalni stroj in mojo lobanjo nad njim.. . . Lahko noč. Xak, takega pisma bi vam .ne Zato pozabiva na morebitno bomlhnike in se o čem drugem pogovorimo. Tz pripovedovanja onega Nemca, ki sem zadnjič o njem pisal, mi je ostalo prav posebno v spominu, kar je mož dejal o tistem Habslrur^arju. ki je tudi med nami Slovenci v Ameriki fe nekoliko zgage napravil Vsaj toliko, da smo se sra bali O, ^J jaz presneto malo zidam uanj. S km, kar ste po- Rusija v Sibiriji pripravljena Poročilo iz Londona zatrjuje, da je rus&a armada v Sibiriji popolnotna pripravljena na vsak japonski napad, ki ga napovedujejo kitajski krogi v Ourtkiangu v bližnji bodočnosti. Poročilo iz Stockholma pravi, da je sovj^ska vlada na armado v Sibiriji izdala povelja, ki morejo vsak čas stopiti v veljavo. Rusija ima v Sibiriji 3 miljo-ne vojakov, še mnogo več pa jib vežba. VOJAŠKO ŽREBANJE Vojni tajnik Henry Stimson je sinoči, ob G.05 iz steklene posodo potegnil prvo številko v tretjem vojaškem žrebrinju in cicer št. :J485. Številke so hile vlečene celo noč in jih je do 2 ponoči bilo potegnjenih že nad polovico. Po serijskih Utvilkah, ki so bile sinoči vlečene, bo poklicanih v vojaško službo do 9 nuljonov novincev v starosti od 20 do 44 let. Avstralija hoče svoje vojake General Bennett, ki je poveljeval avstralskim četam v Ma-laji, je rekel, da Avstralija potrebuje vsakega svojega vojaka, ki se bojuje izven Avstralije, da se bori proti japonskemu vpadu. Bennett je zelo kritiziral zavezniške jx)izvedovalne metode in je trdil, da so Japonci bili natančno poučeni o razmerah v MalajL predno se je pričela vojna. Posebno radiji so bili vsako noč v stalni zvezi s To-4 i jem. Mladih mož ni v Nemčiji Kar je sedaj v Nemčiji še mladih mož, so samo tuji delavci, kajti vsi moški so na frontah. Družabni položaj je; vsled tega poslal tako "selo resen, da je naložena smrtna kazen za mhn!o arijsko ženo. ki bi omadeže'. o'.v čistost nemške krvi. Starejši ljudje pa smatrajo tujce .za "roparje živeža in dela." aN tržiščih pride pogosto do velikih pretepov, ki imajo tudi usodne posledicc. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 solventnost k. 8. k. jed note znaša 127.24% Če bofeš dobro aebi in mojim dragim, zavaruj m pri najboljši, po-fiteoi in nadsolreatni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer ■« lahko sararojei 11 unrtnioe, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoflo»tL K. s. K. JEDNOTA »prejema mo&ke in ienake od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod tvoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.60 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov io sirot. €e Se nisi član ali tlanira to mogočne in bogate katoli&ke podporne organizacije, po-trudi m is pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois in začeli drup drugemu ve>t iz- Ali ste Avstrijec tM vedali, ste me zelo potolažili. Joda trdovratno se govori in piše, da sam papež drži z Otonom in skupaj snujeta fisednje-evrop-ko katoliško monarhijo. "Ta je bosa Ne vem, če je papež res kdaj na kaj takega mislil: Ne bom tajii. da je ini 1 spiva Oton tu v Ameriki pre eej pristašev za tako namero. Toda kakor vem dobro, da se ti*ti pristaši tu tajajo kot pomladni sneg. tako mi je tudi prav dobro znano, da papež pozna Otomovo nezmožnost. Če pozua fanta tudi osebno, ne morem hipno zatrditi. Vem pa. • Včeraj »o avstralski bond i na nevvvorški borzi poskočili v ceni za 4 do 5 pojntov. Od 1. januarja so bondi padli v ceni za JO pojntov iai to ker je bil strah. pred vpadom Japoncev. Zdaj pa ko je gen. Mac-Arthuiv zmožni poveljnik ame-iiižkih in filipjinskib ,čet» postaj j glavni poveljnik na južnem Pacifiku, so .borzne ceiw poskočili, ker je veliko upanje, ua ho našel general način u-staviti Japonca. Madžari v Solunu. — Bolgari in Italjani so bili vedno v nasprotju v tem. kateri bi imel govoriti preko Soluna. Ker so pa Nemci hoteli držati to pristanišče, %o poslali, celo divizijo svojih vojakov v Solun. Sedaj pa prihaja poročilo iz Ankare, da ker primanjkuje Nemcev, da zadržijo Ruse, so divizijo, ki je bila nastanjena v Solunu, poslali na ru^ko fronto. Da pa drži mir med Italijo in Bolgarijo, so pa poslale Ma- da pozna Z,to m po n;e., ve za &ia da prev2amejo oskrbo vse antfnoi* Hatobnrzanov,g^^ loda — med nama rečeno — papeža ne morete fulati. Ta j mož sedi silno visoko in za in-! Iz Berlina se poroča, da je formacije idiu ni treba samo h j švedska vlada odločila, da 10 kaki Žiti hoditi. Ni treba, da norveških ladij, ki, so zasidrane bi človek še več o tem govoril." Pa_ kaj bo z Avstrijo po tej vojni ? ^'Na to vprašanje vam ja seveda ik miorem odgovoriti. prasevati, kdo m«l naani — morda — ž njim drži. Jaz sem rinil v t »»tega Nemca — samo -s tem imenom naj bo znan v mojih pismih — naj kaj več pove, kako je z Otonom. Pa je kar odkimaval in dejal: "Saj ni treba, da pri meni 3ščete informacij o Otonu. Marsikdo med Amerikanci vam lahko pove, več lšo jaz. Bili so ča&i. ko je močno rogovilil po Ameriki in imel prijateljev nič koliko, pa tisti časi so minili. Sam se je zamazal in danes ga že komaj še kdo posluša." ■"Zakaj? No, povejte kaj \xč! "Če hočete več zvedeti, pojdite povprašat kakega .pomembnega Amerikanca. Pbjdite na primer k . . iPrvo priliko sem porabil, da sem porabil, da sem šel. In sem res videl, da Nenuec ni prazne slame mlatil. Takole je bilo: ■"Za Otona se zanimate! Mn-lo zakasneli ste. Tudi mi smo se še pred par leti močno zanimali zanj. Zdaj je njegova zvezda zašla. Dečko napravi dober vtis in vsekako je imel dobro izobrazbo. Žal. i izobrazijo pa njegova vzgoja ni šla vštric. Dobro nastopa in lahko ga poslušate. Polagoma pa zapazite, da je fant prav za prav pustolovec. Dela neumnosti. da ni za nikamor. In tak človek naj ustvari novo Avstrijo ali kako katoliško srednje-evrorpsko monarhijo? O tqm ni govora. Izgubil je tla v Ameriki- v Kanadi, povsod. Njegovi bratje baie '^e strašijo po Angliji, najbrž tudi samo muhe lov*." Preveč lepo je bilo, da bi človek kar verjel. Kaj pa njegova mati. Žita? "Brihtna ženska, spletkari-ca prve vrste. Neizrečeno am-bici jozna. Toda sama uve. Pri otvoritvi zasedanja parlamenta 22. januarja t. 1. je vlada. obljubila- tin l»o vprašala narod, kaj misli glede vojaške službo. Volileem bo stavljeno vprašanj; : * * AI i odobrajete, da je vlada razvezana vsake obveznosti, ki izvira iz katerekoli prejšnje obljube glede metode nabiranja novincev za vojaško službo.' Francoski volilci bodo sprejeli tiskana vprašanja v francoskem jeziku. Končen t vprašanja sta d v« okvirja, v katerih encim bo vsak volilec z znakom X glasoval i4da" ali "ne." Vlada je p; eračiumla. da bo plebiscit veljal $1,500.000. Plebiscit 1k> izveden na isti način, kot navadne splošne volitve in celo delo je izročeno glavnemu volittvenemu uradniku Jule-u Catsenguavu. Vojaščina v Kanadi Gasolin za ribiške ladje Xu pirporočilo petrolejekega nadzornika bo vladni urad za lov in ribištvo izdal izkaznico za porabo gasolina na ribiških motornih ladjah. Kanada pazi na delo na farmah TMAHOTtilH L. lili fr » ea Kanada bo letos stala pred največjim problemom, kako bi rešila delo na lanmali, kajti delavcev bo primanjkovalo. J3er daj je že tretje leto. ko je treba zalagati Anglijo z veliko rnaio-žino živeža. Delo na armah je v te«ni eveai z vojašlko službo. In sedaj so ta zadeva bliža koncu, ko bo o vojaški službi 27. aprila glasoval narod. •Vlada sedaj razpravlja o načrtu, dii -bo letcw na kanadskih K tej odredbi spadajo tuili11'arinali zaposlil mnogo žensk ladje in čolni, ki se rabijo v|^ensko s'i'er sposobne za ribiške trgovske svrlie. Pri i nekatera teka dela, toda zmož- • • «4 j • 1 v • i i i • tem pa niso vključeni motorni čolni za privatno zabavo. Izpolniti bodo morali saiuo tozadevno prošnjo, ki jo bodo dobili «>d petrolejskega nadzornika. Dijaki bodo delali^ na farmah ne so opravljati lažja dela. zlati v s£ zonah. . Ženske, ki znajo voziti avtomobile in trnke, bodo znale goniti tudi truke in traktorje na poljih. . Oblasti so se prepričale, da -o lair>l& leto na farmah mno-iro pomagali Šol>ki otroci, ki so bili pred časom izpuščeni izišfo-le. Tako bodo tudi letos še Kanada se pripravlja na ple-~ biscit nI i ljudsko glasovanj ?e, petom katerega želi biti vlada razrešena vseh prejšnjih ob-j veznosti glede načina, kako dobiti vojake za prekomorsko službo. Pri tvBem tem se pa na-j bori zadovoljno nadaljujejo. V poslanski zbornici je ob-} rnnilmi minister J. L. Ralston' naznanil, da se je y januarju v pisalo za službovanje kjerkoli 11,700 mladenič v. v februarju 8152. tekom pivih dveh tednov meseca marca pa 4.1(H). Po celi Kanadi so posebno na delu za pridobivanje novincev po-frebni krajevni odbori. . V poslanski zlwmici je bil podan natančen seznam vojakov i »o pesameznih provincah in N cer: (Ontario, ki ima 3.7.")<).0.'i2 prebivalcev, ima priglašenih 109.- 294 vojakov, od katerih jih služi preko morja. 50,800. Quebec, ima 3,319.040 prebivalcev; 51.058 vojakov, onstran morja 28.000. Xova Scotia: 573.100 prebivalcev 24.404 vojakov, onstran morja 5000. New Brunswick: 453.377 prebivalcev; 17.150 vojakov, 5000 oiT-tran morja. Manitoba: 722.447 prebivalcev; 20.108 vojakov 11.000 onstran morja. 'British Olumbia: 809.203 peibfvalcev; 2(5.339 vojakov, onstran morja 7000. Saskatchewan: 887.747 prebivalcev; 20.242 vojakov, onstran morja 10.000. 'Alberta: 788,393 pn bivalcev; 24.028 vojakov, onstran morja 12.000. Skupaj 281.503 vojakov, onstran loorja 123.800. Fa rater j i v provinci Ontario' i i - • i.* x . , * . ;pred končanim solskim letom bodo letos rabib 40.000 polj- Solski otroci, da 1,0- skih delavcev in najmanj polo- do u delatl na farmah-v j ca teh bo dijakov. kot pravi šolski urad province Ontario. Oni. ki hočejo •pustiti šole, da gredo delat na afrnre, ali pa gredo k vojakom, bodo na šol-oblasti morali vložiti prošnje in jim bo pod gotovimi pogoji dovoljeno, kot lansko leto. V gotovih slučajih bo dijakotn dovoljeno, da za pilite šolo in gredo delat na farme že 1. aprila. KANADA IZVA2A OROŽJE Leninova hiia v Londonu Londonski mestni svet je 10. I marca z zgodovinsko ploščo j počastil hiš,o v kateri je živel IX i kola j Lenin ob času svojega izgnanstva v letih 1902-03. Občinstvo je glasno pozdravilo ruskega poslanika Ivana Miskega, ko je rekel, da je ta spominik dokaz boljših angle-ško-ruskih odnošajev ter pov-daril, kako je Lenin v tej hiši postavil načela, ki so postala jjozueje temeljni kamen V. S. S. H. _ j Ei-ejšnje čase so dobili vojaki dopust, kadar je biio kuko več- \ je delo na farmah. da so far-1 merjenj pomagali, posebno ob žet/vi in ndatvi. Tudi za letos | je -vojni minister Ralston obljubil, da bo poslanih na do-) ' post toliko vojakov, kolikor jih bo pač mogoče pogreši tL Ob-j | rambne oblasti pa opozarjajo jiiaiod, da bo mogoče poslati na dopust le malo Število vojakov. Kanadska vlada se posebno1 t rad i najti način, kakor bi bi-jlo mogoče na farmah opraviti največ dela z najmanjšim številom delavcev in strojev. Tako bo vlada skuhala dovesti farme rje do tega, da bodo kolikor največ mogoče skupno o-pravljali kako poljsko delo in si v splošnem med seboj poana-gali. Tako vlada tudi pričakuje, da bodo trgovci po malih krajih iri mogoče tudi po mestih priskočili fannerjem na pomoč, kadar bodo imeli prav p osebno veliko dela. . StovsmL v Jicmadi RUDNIŠKA NESREČA V EAST MALARTIC SEDAJ PA PUSTIMO DOLARJE, DA DELAJO! BMff ^KUSEKiaT^^^ V vojni ne moremo zmagati brez denarja, toda denar more zmagati! Toda ne, dokler ga ne pustimo delati! Ne, dokler dolarjev ne preraenimo v aeroplane in tanke in topove in munieijo—z našimi izvežbanimi rokami in s potom našega obraza. Tako. pustimo, DA KAJ DOLARJI DELAJO! Naj• sovražnik juti želo kanadskega denarja, ki ga PODPIRA KANADSKA ŽILA VOST IN KANADSKA SPRETNOST. Do sedaj nam v v ju a še nI prinesla ettek in poHcbaib nadlog. Nismo £e videli naših ommrt. da bi bUa razstreljena, da bi bili nail otroci pobili s strojnicami po ulicah. Svoje delo moremo dati in ves naš trud, ne da bi pričakovali kak dobiček. Dokler moremo na dau trikrat jesti in imam«, prostor za spanje, živimo še v razko&ju v primeri s tisoči v deželah, ki jih je razdejala vojna. Delajmo vsak dan za konečuo zmago. Delajmo, da bomo zmagali—da odvrnemo težak poraz. HRABRI MOŽJE NAJ NE t MRJO, KER SEM JAZ OM V-HOVAL! Tu jtoslauk-u Je izdal l»ei«irtuieut of Munitions uud Sui»ply for Canada. fPri laz-sUelitvi v Kast Ma-lartic ludniku sta l«la takoj ubita dva rudarja in sicer. S. Scfctar, star 40 let in Joseph Lovš'n. &tar 39 let. ki sta ob ča-_ su nesreče delala v pred*, lu št. j 418 v globočini 230 čevljev pod zemljo. Za nesrečo ni nobene priče. I beda sodi se. da ,730,000.( Avstralija $900,000; E&ipt $17,-000.000; in Trak $3,297.000. Orožje, ki je bilo istega me-, seča podano v Anglijo, je bilo j vredno $59.000.000. j Vrednost motornih vozil, ki po bila poslana na razne fronte, je bilo $21.000.000. Prihodnji teden bo kanadski l>arlaniKnt razpravljal o darilu ene milijarde dolarjev 'kralju*, oziroma Angliji in angleškemu narodu. . Zbiranje starega železa Kanadske oblasti so naprosile farmerje in trgovce s stroji, da pomagajo, da bodo topovi na frontah grmeli, s tem. da v svojem okraju zbirajo r>taro že-ležO. . V->i trgovci > starim železom po celi Kanadi dobivajo velika povpraševanja po starem železu. Po farmah, okoli garaž, okoli hiš, ob plotovih, leži več sto ton starega žel za in trgovci z železom v Winnipegu. so se zavzeli, da bodo nabrali 25 ton starega železa. Po raznih nie-Ktib in manjših krajih so bili vstanovljeni odbori, ki bodo nabirali staro železo za vlado. Ako je kak*farmor rabil mla-tilnioo kakih 20 let; jo je tx>-tem kot izrabljeno zavrgel- toda vendar so samo velika kole sa še vredna $17. V Kindersley. Mooee Jaw, ttogina ali Saskatoon, Sa»k. dobi farmer za tono starega železa $12, v Calgary $13, v Win-nipogn pa $15. |Xa tl.'h je bila najdena zlcnv Ijena vžigalica, ki pa ni bila ožgana, iz čegar se da sklepati: da ni bila pritaknjena do smod-n:ka. Izgleda, kot bi bil dina-ni it padel na tla in se je na kak način razi ».tel v njih bližini. Po končanem šihtu. kakih 40 indnut po eksploziji, >rta prišla «lvn rudarja na prostor in sta na>la ubita rudarja. Coroner-jeva porota je razglasila razstreli te v za 4< nesrečen dogodek." VELIKO ŠTEVILO GRKOV JE UBEŽALO V VOJSKO GEN. MIILAJLOVIČA. • Grški list 11 Atlantis," ka iz-liaja v Xe\v Torku, poroča v fivojem dopisu o vojaških dogodkih na Balkanu, o znatnem številu Grkov, ki se borijo pod generalom Mihajlovičem. V Jugoslaviji dobro pripravljena vojska, generala MihajJoviča pričakuje nemški pomladanski napad. Po poročilih pripravlja general Mihajlovič napad v dveh smerih: proti GiK-iji in proti Bolgariji. Grki zapušča- jo domačijo in r»e pridružujejo v velikem številu vojski generala Muha.jlovLča, zavedajoč ee novih možnosti za borbo proti Italijanom in Nenieem. Zdi se, da n«onj3kim oblastim madžarske in bolgarske čete niso po-imkgale jn sedaj se pripravljajo poslati v Srbijo še Rumune. Italijani iso v zadnjih dnevili poslali v Dalmacijo več. bataljonov. da bi zatrli velike upore v Dalmaciji. ^mmm^rnmit KUPUJTE OEFENS»E BONOS in DEFENSE SAVINGS STAMPS NAZNANILO SLOVENCEM V KANADI "SPANISH in 2« LESSONS nil v 20-1 ih nalogah. — Špan*ko-an-gle*ka slovnica. Spiral R. D. L'Corina. Ta kiijixa j<- ihjih.Iiiu iu prav uič prikrajšana. Od prr»» ilo zadnje strani jf i)f>iH>hu»uia i>ta. kut >> j»* i»i^att»lj uapi*ul in kot j<> bila prvotno izda u a ■/ji višjo runu. Cena j«' zuto nizka, ker ao se |M>r:il>ile prvotuc tiskarske forme, iu ker je pisatelj sprejel nižjo cena. I»o tej priprosti stopiijevalui metodi vam Cortina iK'Uiai^a, ila se lali-ko naučite špaaM-im'. To praktično učinije ima kar uaj-uiuiij nezauiuiivib in zapletenih slovničnih pravil ter vas uči brati, govoriti in razumeti špansko. Cortinovo kratko uu-tixlo so odo-|>i-ili učitelji, profesorji, šolo, iK>sla-ništva iu eksjHirtno tvrdke IX» eelem svetu. Je praktično.. priprosto iu u- Prodanih je bilo že uad -».UOOjtKK) Cortiuovih kujijT. Če vas ta knjiga zantmiva, jo lahko naročite pri . . . KNJIGARNI SLO VENI C PLBL1SHIN« CO.. 21G West 18th Street, New York. N. Y. Cena je sauio $1.—. Dragim rojakom okoli Vin»*-landa. BeaniwiMa in v bližini Mporočam, da jih boni obiskal radi bližajoče »e Velike noči koncem tega tedna. V cerkvi Srca .Jezusovega v Vinelandu bom v petek in soboto zvečer ob 8. Olarch 20. in 21.) Potsem še v nedeljo 22. ko bo služba božja ob J).30. Kdor ne more j priti v petek ali soboto, naj o-pravi v nedeljo pred mašo in sicer dosti zgodaj naj pride. Tiete dni bom tudi obiskal radi velikonočne dolžnosti mesta Sniitliville in Boyle. Rojakom v Hamiltonu sporo- čam, da pridem med nje teden pozneje, in sicer bomo začeli .1-dnevnico v petek zvečer 27. marca, končali pa v ponedeljek 30. marca. Podrobnosti bom sproti oznanil. Vsem kličem: na svidenje in vas vabim, da piihajajte v velikem številu. ■Za l>olj oddaljene naselbine bomo skušali poskrbeti pozne je, morda v maju, ako bo le ka ko mogoče. Pozdravljeni! Rev. Pius Petric- OFM 62 St. Mark« Place, New York, X.Y. ZADUŠILI SO SE V AVTOMOBILU CILJ JAPONSKIH ZRAČNIH NAPADOV f l (Slika kaže glavno meato in pristanišče Nove Guineje Port Moresby. Japonski bombniki so mefeto že pogosto obiskali. V tem pristanišču okušajo Japonci izkrc&.ti svoje vojaštvo, pa do zdaj so zavezniški aeroplani namero vedno preprečili. Port Moresby lo či od Avstralije samo 300 milj širok preliv. Štirje možje so umrli sedeči v avtomobilu od monoxide plina. n»ed njimi dva Slovenca. iV petek 13, marca «o v gozdu 14 mlilj severnozahodno od Timanmsa obtičali v sntgu, ves napor da spravijo avtoamobil iz unega, se ni posrečil, d&si ravno so odkopavali sneg 4 ure. Vsi onemogli so vsedli v avtomobil, da se odpočijo. Zaprli fio vrata in motor je bil v ,poganu in j>eč odprta, da se ogrejo. Odvajalna cev je bila zarnjašena in ta ko so jih omamili strupeni pli ni. prihajajoči od motorja. Mrtvi so JoJin Kraševec, 36 letni, sajnski, solatstnik IHa-mond Taxi. V Tianminsn je I živel 15 let. Dicuna je bil iz vasi Metulje pri Cerknici. John Ponikva r, rudar, tukaj v Tim-minsu žifveoi 16 lot. Hoaria je bil iz Jezera pri Cerknici. Dalje Alvarez St. Germain, 23 let star, po rodu kanadski Francoz. in šofer avtomobila Eton a-ro Lariviere, 25 let star. tudi Francoz. Vest o nesreči sta prinesla v soboto popoldne 14. marca Fred Lauren in Josip Gregorie. Jo«ip - Gi egorie je- -tudi solast- nik Diamlond Taxi. Vseh šest se je napotilo, da pripeljejo avtomobil, kateri je obtičal v snegu še 8. marca in Je bil tudi last Diamond Taxi. Ker jim je obtičal "še drugi avtomobil, šta se napotila Gregorič in Lauaen do Turpin Camp, 3 milje peš po konje in gozdne delavce ob 4. uri zjutraj. Ob 8. uri so se vrnili 'S konji in delavci in /odkrili so strašno tragedijo. Rojaki, če sedite v aivtomo-bilu, imejte okno nekoliko odprto. Marko Vajdetks, Schutmacher, Ont. Can. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Malica t Clevelandu. , Cena — $1.30 EmH Adanaie—16 JLC.OSLOVANSK1II NA KODNIH PESMI ra moški ^ FERDO JUVANfiC: Zjutraj......... Slovanska ..... . 3» Sest narodnih pes>d ta m«- gki zbor .................... M ŠEST NARODNIH PESMI sa me-iani »bor .................... Prane VentuHni—6E8T MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......M PETElt JEREB: Pelin roia; VASILIJ IIIKK: Podoknlra........M ZOKKO PliELOVEC: Le enkrat fie ................JiO Slava delu ..................it HR. VOLARIč: Kofmarin; JOS. PAVČiC: Potrkan ples ......M IZ STARE ZALOGE pa ima-ioo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Hoiasar) M Orlovske himne (Vodopivee)---- i* Slovenski akordi, £2 mešanik in mo*kib zborov (Kari Adam^) Trije mešani zbori (Glasbena Ha-tiea) _______________________... M . . • -i . V pepel uitni n«*i. kaalaU sa sole, zbor ta orkester. (Sattner>..„ M Perd« Jnvasee—11 MLADIH LET. možkl sborl ................. A Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i iki In meSanl) ........... Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se posluinjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako je vam le prlroftno Moški zbori OSKAR DEV: BarQca; OJ, moj iocel j« Sot; Kam mL fantje, drev r tu poj- demo ......................f OSKAR DliV: s , . . . . -prečno, IJobca moja; Ko ptllH- ' ca na taje srer Soil; Moj očka - ma konjička dra; Doblv sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla InC .41 EMIL ADAMIČ:- Modra devojka (belrkranjska.-.M Vbo noč prt potoet ...........2* Jorjeva .......i..............25 Hodi. Micka domo; Kaj drugega hočem; ZdraTlca ........JM VASILIJ MIRK bi A. GBOBMINQ: Vetrlč; P« gradlnl ..........M Mladini, pesmi xa mladino a klavirjem (E. Adami«) ________________ M Dve pesmi, tPrelovee) ta ssoild zbor ta solo _____________ .St Naši himni, dvo^asM---------------- Gorski etoevt, (Leharnar), IL 4 zvezek, moški sborl ---------- M ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM .TE FLETNO, po4pouri slovenskih narodnih pesjtni za tamburice, zložil-Mar . ko Bajnk.............. r * " t -4 * . Slovenske narodne pesmi za tagabo-raški zbor (Bajnk) ...__________ .11 Bom Šel na planine«. (Bajnk). podpori------— M ZA CITRE: Podnk ta rftre. — « tresld — -(KoieUakl)-------- ZA KLAVIR: Bori pfIdejo. — Rorminlea — M FANTJE NA VASI. 19 narodnih ■ sa moški sbor, GirU Pregelj.. M9 Naročilo pošljite na; "Glas Naroda" SI« WEST IStfc STREET NEW YORK. N. X. "GLAS If A B O D A" — Hnr X« Wednesday, March 18, 1942 TlTiROTIJM L lili •^iiiiiiitiiiiiini:^ Kakor plaz... ZGODOVINSKI ROMAN. 56 !ii:«lliiiiiliiiillili:«iillt!lll "Prihajam iz Splita" Ilagi članek lata "Naša jih italijanske oblasti Slo^a", 'ki izhaja v Buenos'prav tako. zaprle, Aines pod zgornjim naslovom nadaljnje: V Splitu je veliko število beguncev iz vseh krajev di"žave. Tu (40 vse veroizpovedi, v«i stanovi in mnogovrstni društveni *?loji. Italijanske oblasti jim ne delajo sitnosti in jih puščajo v miru — tako je bilo, dokler niso faišffisti dobili v roke obla nt. Čeprav je bilo še daleč do konca šolskega leta. ni bilo mogoče nadaljevati šotek^a pouka in italijanske oblasti so sklenile sofakim otrokom podariti ono leto. Poklicale so vse o-troke v šole. da j;7u razdele izolska spričevala. Ne morem trditi, da se ie zgodilo po dogovoru, vendar so v«i otroci osnovnih, meščanskih in tehničnih šol z gimnazijami vred složno odbili sprejem spričeval, ker so bila napisana v italijanščini. • Predstavnikom italijan sikih oblasti, ki so negodovali, so odgovorili s prepevanjem jugoslovanskih narodnih pesmi. Prišli so orožniki, da bi napravili red, a otroci so jih napadli in borba otrok z italijanskimi orožniki se je predeli la na ce^lo. Veliko število u-f-enicev in učenk so zaprli, vendar so jih naslednjega dne izpustili na svobodo, ker so se za nie zavzelo odl ene o*el>e in c-lo polici'«kn uradniki, ki <*> jih obdržale v italijanske oTilasti clužtbi. J ugoslovanski uradniki odpuščeni. Italijanske oblasti so obdržale večji del jugoslov. uradnikov v službi, tudi po zasedbi. Tudi na policiji ^o obdržali večje Število starih uslužbencev. Vendar so jili ka-nt je odpur»t'li in mnogo meti njimi zaprli. Ti uradniki — kaj se je z njimi pozneje zjrodilo, tno pripomnila nadvojvodinja. "Nikdar ne sme ženska živeti zase, vsikdar mora žrtvovati najboljše, kar iana. dn^- in telo ^oprogn- svoji deci in miora iskati svojo srečo v sreči teh. • Wolkenetein, žalostno je, biti renska." "Stvarnik je položil moževo srečo v ženskino roko. V roko matere, ljubice, soproge. Ženska zvesto varuje zatočišče sreče, zato nikdar ne more biti brez sreče." S finim smehljajem je pripomnila nadvojvodinja: "Lahko bi me izpreohrnili s svojim nabiranjem, gospod grof. (Vtovo vam daje prav, toda srce se upira, da bi izgubilo svoj skronHen delež ob ljulbezni." Zavladal je molk. l>e duši sta se vtopili v razmišljanje na preteklost. Morje življenjske boli je valovalo v dušah dveh ljudi, katerih boga-tue je bilo samozatajevanje in samo-odpoved. Kakor v tažkom snu je vzdilinila nadvojvodinja: "Izgubiti bom morala zadnjo vsebino življenja, **krb za svoje dete. Prepustiti ;e treba drugim ljudem." >S pridušenim gtcstni je lirijiavo pripompil gTof: "To je najzadnjc. -faz sem že zdatvnaj izigubil najzad-nje. Moje življenje je brez vsebine. Samo za druge še lahko živim, za sebe nič več." Pogledi so se križali, v vsakem, je bil izražen očitek, da sta zamudila vročo življenjsko dopolnitev. Km^rinja se je prva otresla spon tega t'enetkak in vprašala: "Ali ste tudi o tem razmišljali, katera princezinja bi prihajala v poštev kot soproga mojega s:na?" "VVolkenstein je zanikal: "Ne bo pač težko najti primerne neveste. Prino-zna pa mora biti lupa, paoiutna in odločna. Ako bi bila visoke, mogočne rodbine- katere ogled dviga njen pomen, bi bil s tem c:!lj žen it ve še bolj dosmen.. "Nje, ne, iz mogočne rodbine," je odklanjala nadvojvo-dinja. "Ne sme imeti opore izven svojega zakona. Mora niti, mora postati popolnoma njegova soproga, moja hčerka. Moia se z nami takerekoč duševno združiti." Grof je bil v dvomih. "Zveza b kako vladajočo rdbino, oesareka v'sokost, bi bila koristna. Že zaradi soproge gospoda prestolonaslednika. Ve mislim ničesar svetovati, marveč samo svoje nazore izraziti. Princezinja Marsrareta Panska. hčerka princa Waldemara, 19 ;etna. lepa, pametna L i prihajala tu pač v postev. Katoliška jjrincezinja ne naid - ženina na protestantskem'severu in vendar bi bila vredna krone največjega kraljestva. V sorodstvu z anploško-rusko in grško vladarsko rodbino bi princezinja Margareta zopet tesneje vzpostavila nekoliko razmajane od-r.ošaje s temi državami. Mnenja sem. da bi ta ženitev nudila vse žrl jene koristi." ' Nadvojvodinja ie anajr.la z glavo. Politični "oziri rfo 'mejo odločevati. 1 Srčna nagnenja naj samo zaMjučijo to zve-yo. In kaj, ako nadvojvodi ne ugaja ta pimcezinja?" "Njegova cesarska vi«cko«t ima smisel za žensko lepoto iu nežnost. Princezinja Margareta mora očarati vsakogar." ctai^ifobnia• (Irof se je moral v *voji notranjosti smejati o materni do- J rrancieco. Jacob LmiUi :nišljavosti, ki ji niti ne prihaja na misel, da bi mogel nadvojvoda biti morda zoprn svoji bodoči nevefeti. Otožno je pripomnil? nadvojvodinja: "(''ar, ki obvladuje čustva, ue ustvarja »reče. ako srčne vrline ne vežejo človeka." "Fiepričan sem, da v tem slučaju najdeta nadvojvoda in princezinja." "Morami se šele na tc misel privaditi, grof. Ta misel me še preveč razburja. Hvaležno priznavam vašo skrb za mojega sina, vendar ima vaš predlog tako dalekosežne posledice, ela se moram, v pchien: obsegu šele vtglobiti vanj." Grof je apoznal željo nadvojvodinje, da bi dalje ne razpravljal o tej temli. Okrenil je razgovor na duiuge stvari in če kratko nato poslovil. Kljub temu, da je nadvojvodinja sprva odklanjala vsak ženitovanj>ki načrt, vendar ni opuščala enkrat sprožene misli. \ edno in vedno se je vračala na to misel in se polagCHna ž njo sprijaznila. Prišla je sama do perpričanja. da bi bila ženitev njenega sina zanj v marsikaterem ozirn koristna in bi njegovo življenje uwiwil na druga pota. Samo nevesta, ki jo je predlagal grof, ji ni ugajala. % Princezinja Margareta danska, ki jo je nekoč videla na Dunaju, je bila sicer lepo, pametno in odločno dekle, pa tudi ženska, ki hi se radevoljno ne podrejala svoji tašči. D asi je bila katolBšiko vzgojena, vendar se je navzela na protestantskem dvoru v verskem oziru nekaj »vobodamfselnoirti, ki je nasprotovala njeomaihl j i vi zvestobi nadvojvodiuje do katoliške \ere. Pri tem je ver al o vlo-go tudi sorodstvo z vladajoč™ rodbinami, ki je nudilo pHncetzinji mK>čno oporo in zagotovljen položaj. "... . (Nadaljevanje.) ^ „ ' i ^ To so bili dobri Jugoslovani, vdani naflodu, ki so mu hoteli pomagati, zato so jih zaprli. Splitčani zaslužijo vso pohvalo. Ob Bastianinijevem prihodu v Split na obali ni bilo ljudstva. Bili so fašisti, četa vojakov in okrog 20 italijanskih deklet, 3d so oblekle dalmatinsko narodno nošo. Tak je bil sprejem. Naslednjega dne je bil HpTe.j-em v hotelu Ambasador, kamor so prišli splitski trgovci, da se pritožijo governerjn zaradi ravnanja italijanskih Splitčani «o -e pokazali kot fcer so jim pri menje- iskreni rodoljubi, dobri Jugo- denarja pridržali velik slovand in ljudje z nadvse dobrim in plemenitim srcem. Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da v Splitu ni človeka — razen italijanašev — ki bi- se branil ponuditi pomoč svojetiuu sosedu v stiski, ali trpečemu beguncu. Navedel bom samo ta zgled, ki zadeva tudi mene o-sebno: Ob prihodu italijanske vojske je bilo v Splitu sto častnikov pravoslavne vere, iz Srbije in iz Bosne. Da jih Italijani ne bi zanrli kot jugoslovanske častnike, so se preob?eikli v civilne obleke. Bili so s svojimi rodbinami vred brez sredstev. 8r>litočam so jim pomagrali in jih vzdrževali. Pozneje, ko je stanje postalo težVo in sti*kq vse večia, so odšli k j tali jam ski m o4>lastem in jim sporočili, da «o jusro«lovan«k.i častniki, pa naj iih pošljeio v njetniška taborišča. Ttnliranske oblasti o tem nrso hoteli ničesar vede^t kajti sicer bi iinr, nvorale plačevat/i plačo, cdsrovarjaiočo n Till ov»int oolo^ajem isto kot častnikom italijanske vov'ke. — Snlitčani še vedno sk'vbe zanje rn za njrliovp rodb ne. kolikor pač nvoreio *r»ričo stiske, v ka teri sami živijo. Splitčani nočeio sneti napisov v mestu. Nekega dne je prišla vest. da bo v Split prišel go verne r Dal-mao:je. Rastianini. Istega e potreboval iz-kazn:co za potovanje, do katere ni imel pravice — in jo je dobil. Metanje lažnih od dne do dne dražje, plače pa so ostajale iste. Italijani so obljubljali povišanje., pa ga n'^o dali. Po tej kratki stavki so Italijani <»<» (►(» f 1 h> IM »1» } M KUHARSKA KNJIGA: is s Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 00 Stane samo S 2. < H }} \\ \\ \\ \\ P h |ii^*Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči}«> 11' | Recepti so napisani v angleškem jeziku: nonekod pa so1 \ \ | , tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posubno v navadi J > i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za i,» ,i kunanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati iDf1 <1)1 izpopolniti f1 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Weat 18th Street New York, N. Y. OD JUGOSLOV. POMOŽNEGA ODBORA. Lokalni odbor JPO. slovv sekcija ^t. 21 v Denver Colo., poslal na glavnega blagajnika Mr. Leo Jurjevca vsoto $27 .50. To je prvi prispevek ie Denver-ja. Čisti preostanek od kazanja p:enrikajočUi slik dne 25. januarja znaša $56.50. (Nato so darovali še sled či: Po $25.00 društvo »v. Martina, sit.. 1. ZSZ in drušitvo sv. Roka ' St. 113. KSKJ. — Po $20.00:; KUPUJTE proti meščanom v koš. je bilo je bil okrasen — z razbitima nekaj čisto navadnesra. Ob-. nani«i nad trgovinami in pro-ramba in pomoč ljudem, ki soldajalnami v mestu. VA2NO ZA NAROČNIKE Pole j diiIoti je rtxvldoo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevllka pomeni meaec, droga dan In tretja pa leto. Da nam prihranile nepotrebnega dela In atroikov, Vra prosimo, da akoftate naročnino pravočasno poravnati. PoAljite oaročnlno osk-avnea! nam aH Jo pa plačajte oalemo sastopnikc v VaBein krajn all pa kaierann lamed aastopnlkoT, kojlh Imena ao tiskana a debelimi črkami, ker ao nprarf. čenl obiakatl tudi druge naselbine, kjer Je kaj uMh rojakov naav ijenlb. Za stopa, k bo Vam laroČU potrdilo aa piaCano naročnino Mr. Ralph B. Dera^nee. Po $15.00: društ\*o sv. Jožefa št. 21. ABZ in društvo Kr. Sv. Rež. Venca št. 7. ZSZ. Po $10.00: Mr. Antbony Jeršin., Mr. Malovrh. Mr. M ke Mavetič. Mr. Joseph Jartz in društvo Marija Pomagaj št. 190 KtSKJ. Po $5.00: Mr. Geo. Pavlakovič, Mir. John Ambrose. Rev. John Jud-nič, Mr. Steve Mavsar. Mt. Fr. Okoren. Mr. Mike Popov i ch, Mr. Jakob vSkerel. Mr. G. Mri-roslavi^b. ^fr. in iMrs. Knafelc. Mr. in Mrs. John Stavec in Mr. in Mrs. .To-- Chicli. Po $2.00: Mr. John Plut. Mr. S. Znidav-Šič, ^fir. John Schutte. Mr. Joe Pon'kvar. Mr. John Kadunec-Mrs. Kat. Enich in ~SIt. in M^. Schoffer. En dolar je daroval Mr. Jos. Skrabee Jr. DEFENSE BONDS in STAMPS SLOVENSKI POMORŠČAK ' 'PADEL V PEARL HARBOR. ;01 ajkauo: Pueblo. Peter Coilg. Waiaenburg, M. 4. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančii ILLINOIS: Chicago, J. Ber«k Cicero. J. Fablaa (Cblcago, CHaara in Illlnola) Juliet, Jennie Bambich La Salle. J. Spellcb Mascoutah, Martin Dole'ic Nortb Chicago la Wadkegan, IVartak MABILAND: KltamUler. Fr. Vodoplva* MICHIGAN: Detroit, L. Ptaakar MINNESOTA: Cblsbolm, J. Lnkanlcb Ely, Jo«. J. Pes bel b? electa, Lou la OobSs .Gilbert. Lonla Vessel Hlbbing, John Porte MONTANA: Ronndnp. M. M. Paalaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek VBW TOBK: Brooklyn, Anthony Sral Gowanda Kari MnMt .I/lrtle Falls. Prank Maala Worcester. Peter OHIO: Btrbartos, Cleveland, Anton Bobek. linger. Jacob Besni k. Joe- Šla pais Glrard, Anton Nagode Ixwaln. Looia Bala d t. John Ki roongatown, Anton OREGON: Oregon City. J. Koftlar PBNNBXLVANIA : Baaseoer, John Jevnlkat Conemaugb. J. Braaarec CoTerdale In okolica. Jos. Pslernel Export, Louis 8n|mnčič Farrell. Jerry Okura Forest City, II ami ■ Fr. Blodnlkar Greensburg. Frank Novak Homer City. Fr. Ferancbak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Jaka Pelaats Knyn, Ant. TauiaU Lnaerne, Frank Balloek Midway. Juua Žuat Pittsburgh in okoUca. Philip Pragar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sektfrsr Waat Newton, J0* je postal preveč vsiljiv, se je dekle pritožilo svojemu fantu in ta je častnika brez pomislekov ubil. Bil je ujet in vseikakor ga bodo obsodili, vendar ga ne bodo sodili kot političnega krivca temveč za uboj iz ljubezni, kar v Italiji kaznujejo dokaj milo. Onožniki sso se zanemarili Splitčanom, ker so tako slabo ravnali s splitskimi otroci. Tega jim niso mogli poaabiti. N-e kega dne ee dva orožnika nista vrnila z Marjana. Prvi je bil mrtev, drogi pa težko ranjen in je ležal tam vse dokler ga niso našli orožniki, ki stralijo na hribu. Ubijalcev niso mogli ujeti. Italijani odpirajo trgovine v Splitu. Italijani prihajajo v Splitu vse bolj do veljave. Odpirajo trgovine, gostilne, restavracije, bare. Uradnistvo je pripeljalo s seboj v Split svoje Todbine iz Italije. Pribajaci iz Italije in domači italijanaži služijo pri italijanskih trgovcih, ki lažje dobivajo življenjske potrebščine kakor pa domači trgovci. Pred kratkim se je izvedelo, da je bil med žrtvami zahrbt- V imenu lokalnega odbora ne®a .^l>on,kega napada na št. 21. JPO. slov. sekcija ^e Poar! Harbor na iHavajskeiii v?em tukajšnjim društvom in J otoč ju dne 7. deoembra 1941, posameznikom prav iskreno za- tudi Viljem l-^avšin, Slovenec, hvalju.ieni za denarne pnspev- €tar 22 let in roj^m.na Elvju. ke. kakor tudi vsem istim. kijMimi služil je 21 mesecev pri so prišli na prireditev. Fr. Okoren, ta j. jlT S. Marine Corps. Ja preJeL VTBATA 'tfLAl m ADVERTLSE IN "GLAS NARODA" Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig« predvsem i \ Molitven i ke v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SEGE—stv. 415 2% x 3% Infer — 224 strani Cena 75 teater RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) x 4 1 nCeT — 255 stra.il vstevii St. Kriier Pat Cena tLM RAJSKI GLASOV/ — (it 416) x 4 Inče* — 255 strani Tsterfi St. Kriiar Pat Cena tl^« NEBESA NAŠ DOM —