Književnost Dobili smo Seznam gliv Slovenije Zveza gobarskih društev Slovenije je ob koncu leta 1998 izdala ki~igo Seznam gliv Slove111je (Seznam). Delo je pomembna pridobitev za slovensko mikologijo in tudi za gozdarstvo, saj glive v gozdu najodločilneje usmerjajo procese razgradnje in s tem omogočajo kro- ženja snovi in energije, povzročajo pa tudi bolezni in gospodarsko škodo. Imenovanje in poznavanje teb bitij je poleg poznavanja bakterij, rastlin in živali pogoj za razumevanje delovanja gozda. Zato je prav, da si knji- go podrobneje ogledamo. Avtorji knjige so člani Terrninološke komisije Zve- ze gobarskih društev Slovenije dr. Dušan Vrščaj, dr. Alojz Boh in Anton Poler. Knjigo je uredil Anton Poler, predgovor pa je napisal predsednik Zveze gobarskih društev Slovenije Ivan Križaj . Recenzentki sta bili dr. Bojana Boh in dr. Zlata Stropnik. Lektorstvo so opra- vili avtorji sami. Pred govoru sledi spremna beseda, kjer je opisano nastajanje knjige in zgodovina zbiranja in ustvarjanja slovenskih imen za glive. Nato so na- vedeni oblikovalci in zbiralci slovenskih imen za glive (kar 22 jih je) in preglednica uporabljenih oznak. Glav- nino k.J~ige predstavlja latinsko-slovenski seznam gliv, ki obsega 78 strani. Seznam je sestavljen po abeced- nem redu latinskih imen rodov, pod imenom rodu pa so navedene vrste. Za rodove in vrste so navedena slovenska imena in nato pri vsaki vrsti užitnost in avtor slovenskega imena. Seznam obsega 2.750 vrst. Dodani sta dve kazali: za slovenska rodovna in vrstna imena ter za latinska rodovna in vrstna imena. Knjiga ima skupaj 121 strani. Prvi vtis ob prebiranju novih (seveda je vmes tudi veliko že uveljavljenih) slovenskih imen je navdušenje nad domiselnos~o avtmjev. Ne le da so avtmji pokazali izjemen občutek za lepe domače izraze, ampak izbrana imena tudi smiselno označujejo različne značilnosti gob (oblika, barva, vonj, okus, rastišče). Dosledno so se držali načela o dvotirnem poimenovanju gliv. Vsako slovensko ime glive je tako kot strokovno latinsko sestavljeno iz imena rodu in imena vrste. Sestavili in oblikovali so številna nova slovenska imena in v skrbi za pravilno uporabo nekaterim novim tudi označili nag! ase. Še več, tudi pri latinskih imenih gliv so ozna- čili naglas . To je vsekakor dobra pomoč uporabnikom imen, saj vsaj pri latinskih imenih pogosto slišimo vse mogoče različice izgovorjave. Torej: občudovanja vredno, fascinantno delo, doslej nedosežena lepota slo- venskega mikološkega besedotvorja! 108 Po začetnem navdušenju se lotimo bolj praktičnega brskanja po Seznamu gliv Slovenije. Poglejmo, kako so avtmji imenovali nekaj gliv, kijih spozna in mikro- skopira v~ak študent gozdarstva na vajah iz gozdne fttopatologije : Microsphaera alphitoides, ki povzroča hrastovo pepelovko - oho, v Seznamu je ni; Rhytisma acerinum, ki povzroča javorovo katranasto pegavost -je ni ; Cryphonectria parasitica, ki povzroča kostan- jev rak -je ni~ Cronartium ribicola, ki povzroča me- hwjevko zelenega bora in ribezovo rjo- je ni; in tako kar po vrsti naprej. Knjiga s svojim naslovom obljublja več, kot pa resnično obsega. Bralec hitro sprevidi, da to ui seznam gliv Slovenije, ampak izbor vrst, ki jih avtorji štejejo za gobe. V spretMi besedi so napisali, da so pri sestavljanju Seznama zajemali iz naše izvirne in prevodne gobarske literature, iz zapisov gobarskih večerov pa tudi iz prispevkov posameznih določeval­ cev in piscev gobarske vsebine. Pri tem naštevanju virov so vedno uporabili izraz gobe, ne glive. Najprej seveda domnevamo, da razumejo izraz goba prav tako kot avtor tega prispevka : gobe so trosnjaki makro- micet. Problem paje, daje definicija makromicet zelo ohlapna in se v prevodu glasi: makromicete so glive z velikimi (makroskopskimi) sporokarpi; večje glive (HAWKSWORTH et aL 1995). Potrebujemo še eno definicijo iz omenjene knjige: mikromicete so glive z majhnimi (mikroskopskimi) sporokarpi, mikroglive (opomba avtmja: že dlje časa se pti nas uveljavlja izraz trosnjak za sporokarp makromicet- sinonim je goba- in trosišče za sporokarp mikromicet. V strokovnih tujih jezikih teh različnih izrazov nimajo, vendar menim, da uporabnost, strokovna primernost in smiselnost teh dveh izrazov upravičuje njun obstoj pri nas). Jasno je, da lahko ob tako neprecizni defUliciji nekdo določeno razplodno telo glive imenuje trosnjak, drugi pa tro- sišče. Pa vendarle podrobnejši pregled knjige pokaže, da avtorji niso imeli namena slovensko poimenovati le gobe, ampak vse glive. Kot vzrok, da nekaterim mikroglivam niso dali slovenskega imena, so navedli pomanjkanje literature, saj so te glive določili tuji miko logi. Takih gliv je le nekaj in upravičeno se vpra- šamo, zakaj avtorji niso vključili v seznam na stotine gliv, o katerih pišejo naši raziskovalci v strokovni in znanstveni literaturi in o katerih obstaja tudi dokazni material v herbarij ih (naj navedemo le prispevke aka- demika Jožeta Mačka k poznavanju mikromicet Slo- venije ali podatek, da je Maja Jurc iz zdravih iglic GozdV 57 (1999) 2 črnega bora izolirala skoraj 1 OO taksonov gliv). Ali pa glive, s katerimi se je večina sodelavcev pri knjigi srečala pri svojem zdravniškem poklicu- zakaj ni po~ imenovana Candida albicans in številne druge pov- zročiteljice bolezni ljudi in živali? Saj jih poznajo, ali ne? Namen avtorjev, da vključijo v seznam in slo- vensko poimenujejo vse glive in ne le gobe, pa je vseeno jasen, saj so v spremni besedi napisali, da le redke glive, ki so jih našli pri nas, še nimajo sloven- skega imena. Z delom bodo torej nadaljevali in v slo- venščini poimenovali vse glive pri nas. Pa je to smiselno? Zakaj bi potrebovali vso to bodočo množico slovenskih imen za glive, s katerimi se ukvarjajo ozko specializirani raziskovalci, ki v strokovnih člankih in v medsebojnih pogovorih nikoli ne bodo potrebovali ali uporabljali slovenskih imen? en razlog lahko navedemo proti dajanju slovenskih imen vsem glivam, ki jih najdemo ali jih bomo našli pri nas. Glive so izjemno slabo poznana skupina živih bitij. Opisanih je približno 72.000 vrst, menijo pa, da jih na svetu obstaja več kot 1,500.000. Pričakujemo lahko, da se bo z večjim poznavanjem gliv število novih vrst stra- šansko povečalo tudi pri nas (prav gotovo pa takrat, ko bomo pričeli inventarizirati tla, vode in redke, po- sebne habitate). Prav bi torej bilo, da bi se avtorji že pred začetkom dela omejili in obravnavali le makro~ micete, gobe, ostale glive pa pustili brez slovenskih imen. Koliko pa je Seznam uporaben za gozd arje? Obsega seveda vse mikorizne glive, gniloživke in vse po- membne zajedavke, ki oblikujejo trosnjake. Slovenska imena teh gliv so avtorji ustvarili po svojih sprejetih načelih in so v pretežni večini ustrezna. Sedaj imamo "standard" in ga bomo tudi uporabljali. Spremenili bomo npr. ustaljena imena nekaterih po gos tnih lesnih gob: obrobljenka je postala smrekova kresilača, pa- hljačica je postala navadna cepilistka, krvavordeči skladanec je postal krvaveča krvoslojevka, kresilna goba je postala bukova kresilka, solzivka je postala hišni lesom or, brezova goba je postala brezova odpad- ljivka in še in še. Pa vendar vseh imen gozdarji verjetno ne moremo kar zlahka privzeti in se z njimi sprijazniti. Tak primer so imena, ki vključujejo pridevnike imen dreves v ženskem spolu. Avtorji Seznama preveč sa- mosvoje pišejo jelšina mlečnica, smrekin plutač, smre- kina razcepljenka, vrbina medlenka, brezin goban, trepetlikin gostopor. Take oblike so precej tuje goz- darskim ušesom, saj so se, kolikor vem, že davno, pred izdajo Gozdarskega slovarja leta 1970, domenili, da bodo pridevniki, ki se nanašajo na drevje, moškega spola. Slovenščina prav nič ne pridobi, če po nekih GozdV 57 {1999) 2 neznanih merilih pri neki glivi uporabimo pridevnik jelov, pri drugi pa jelkin. Predlagam, da se v teh pri- merih ne oziramo na določila Seznama in vedno uporab~ !jamo moško obliko pridevnikov, ki so izpeljani iz imen dreves Ue lov, jelšev, smrekov, vrbov, brezov, trepetlikov). Posebej moramo obravnavati glivo Heterobasidion amwsum, ki povzroča smreko vo rdečo trohnobo. Po- sebej zato, ker je to pomembna gliva za gozdarstvo in zaradi škode, kijo povzroča, verjetno najpomembnejša gliva pri nas. Avtorji Seznama so ji dali ime jelovi koreničnik. Koreničnik je po Gozdarskem slovarju (BRINAR 1970) prvi hlod iz debla nad panjem in beseda je v gozdarstvu z omenjenim pomenom še v uporabi. Ni jasno, zakaj so uporabili do ločilno konč­ nico, vendar tudi oznaka jelov ni najustreznejša. Naj- pogosteje jo najdemo kot zajedavko na smreki, pred- vsem kot gniloživka pa se pojavlja tudi na boru injelki. Zavračamo predlagano ime in bomo, dokler ne naj- demo boljšega, uporabljali tistega, ki ga uporabljamo že sedaj -koreninska goba (seveda pa se to ime ne sklada z načeli, ki so jih določili avtorji Seznama). Ne strinjam se z imenovanjem nekaj vrst gliv, ki jih lahko uvrščamo med mikromicete (glej razlago zgoraj), npr. nekateri rodovi s periteciji v stromi (Nectria) in rje. Gymnosporangium clavariaeforme ima ime brinov ščetinec) vendar so teliji v naravi zelo kratkoživi (kakšen teden ali dva jih najdemo spomladi na brinovih vejah), ecije v obliki restelijev pa najdemo od junija do jeseni množično na glogovih listih. Enako upravičeno bi dali ime tudi ecijski obliki, seveda pa bi lahko našli ime še za spermogonijsko obliko. Tak način razmišljanja seveda ni ustrezen za oblikovanje imen rij in pri tej skupini gliv bi bilo morda ustrezno sestaviti imena za bolezni (torej ne za glive) po enotnem sistemu tako, da bi bilo sestavljeno iz imen obeh gosti- teljev rje, npr. glogovobrinova lja za bolezen, ki jo pov- zroča Gymnosporangium clavariaeforme,jerebikovobri- nova Jja za bolezen, ki jo povzroča Gymnosporangium h-emelloides, smrekovosmrekova rja za bolezen, ki jo pov- zroča avtoecična Cl11ysomyxa abietis itd. Zgornji predlog seveda ni neposredno povezan z obravnavo Seznama. Lepo bi bilo, če bi bila latinska imena gliv v Sez- namu napisana na način, kot ga zahteva sodobno stro- kovno pisanje, to je ležeče. Na ta način bi uporabniki, predvsem neprofesionalni ljubitelji gob, dobili nepo- sreden napotek za način pisanja latinskih imen gob. Imena avtorjev latinskih imen morajo biti napisana pokončno in so lahko okrajšana. Avtorji seznama so v spremni besedi napisali, da so izbrali najkraj šo verzijo avtorjev latinskih imen. To ni ustrezno, saj mednarodna miko loška stroka že dlje časa poizkuša uveljaviti enot- 109 l-(njiževnost no obliko pisanja (predvsem okrajšav) imen avtorjev. Tako je bil leta 1992 objavljen seznam jmen 9.000 avtmjev znanstvenih imen gliv s priporočenimi okraj- šavami (KJRK/ .-t-\NSELL 1992: Authors ofFungal Na= mes, Index ofFungi, Supplement, iz HAWKSWORTH et al. 1995), ki ima edini namen, da z enotnim navajanjem okrajšanih imen avtorjev latinskih imen gliv ne bo pri- hajalo do zamenjav pri ugotavljanju identitete avtorjev. Škoda, da je to delo, ki vseskozi tako cizelistično oblikuje slovenske besede, pospremUeno s predgovo- rom, ki zaradi svoje jezikovne okornosti in napak prav kvari užitke s knjigo. Za zaključek naj knjigo priporočim vsem v gozdar- stvu, ki se bodo na kakršenkoli način ukvarjali z go- bami. Uporabljali jo bodo z veseljem, če imajo količkaj veselja do lepe slovenske besede. Vendar naj jo upo- rabljajo s premislekom in s kritično distance. Zaradi obširnosti obravnave posameznosti v tem prispevku morda izgleda, da je Seznam gliv Slovenije Strokovno izrazje Gozdarsko strokovno izrazje poln problematičnih detajlov. To ni res in ustvarjanje takega vtisa ni bi! namen tega pisanja. Knjiga je plod sistematičnega in napomega dela ljudi, ki so veliko svojega prostega časa posvetili mikologiji, ki so orga- niziraJj in s svojimi finančnimi sredstvi zagotavljali razvoj cele stroke. Nobeden, ki je na nacionalni ravni dolžan kaj storiti za mikologijo, ni opravil dela, kot so ga opravili avtorji pričujočega Seznama - niso ga opravili niti biologi, niti fitopatologi, niti industrijski miko logi in še kdo. Literatura: BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar.- Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, Ljubljana, 320 s. HAWKSWORTH D. L. 1 KTR.K P. M. 1 SUTTON B. C. 1 PEGLER D. N .. 1995. Ainsworth & Bisby's Dictionary of the Fungi.- CAB International, University Pre5s, Cambridge, 616 s. Mag. Dušan Jurc Skupina Zveze gozdarskih društev za strokovno izrazje je strla nekaj jezikovnih orehov, ki jih objavljamo z namenom, da bi tudi bralci še kaj prispevali k utemeljen i razpravi o njih. Pri prevajanju Lexikon silvestre je ugotovila tudi, da izraze sestoj, deblo, obrat uporabljamo za več različnih pomenov, za katere imajo Nemci včasih tudi različne izraze. Objavljamo možne slovenske tenninološke rešitve. Nemško geslo (razlaga) 181 .01.50 0112 6788# Slovenski prevod Wuchspotenz f; zmogljivost f, rastna; Wuchsleistlmg f rastnost f (razvojna zmogljivost (drevesne vrste), ki jo merimo s časovnim razvojem rasti in z doseganjem določenih kriterijev, kot so dosegUiva življenska doba, dosegljiva drevesna višina /0750/, dosegljiv premer debla in kakovost lesa) 613 .. 06.51 0809 (3711) uberaltert; uberjiihrig; ubersUindig prestar, -a, -o; zastaran, -a, -o (z zmanjšano proizvodnostjo in zdravjem zaradi prekoračene sečne zrelosti) 615 .. 01.70 0812 110 Bestandesausscheidung f razčlenitev f gozda; izločitev f sestojev (teritorialna določitev sestojev po gojitvenotehničnih in drugih kriterijih) GozdV 57 (1999) 2