Lelo XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Številka 85.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23, Tel. 25-52. Uprava: Gregor*
_	čičeva ulica 27. Tel. 33-03.
it	m	m	m a _ ■ a	a	m	o	m	—	Rokopisov ne vračamo. —
Časopis za trgovino, industrigo, obrt in denarništvo Su^SiSnšt. “
llhaia vsak torek
Ljubljana, petek 20. oktobra 1944
Prcis - Cena L 0'60
Nova akcija za Zimsko pomoč
G. prezident Rupnik je v nedeljo z govorom po radiju začel letošnjo akcijo za zimsko pomoč v okviru Socialne pomoči. V uvodu svojega govora se je zahvalil za razumevanje, s katerim je bila »prejeta lanska pomožna akcija, potem pa je naglasil, da so potrebe v primeli z lanskim letom dosti večje, ker so se večjemu številu beguncev pridružile še žrtve bombnih napadov. Po opisu vsega tega gorja jo poudarjal:
Vendar bo vse to bratska vzajemnost vsega naroda zmagala, če se bomo vsi do poslednjega rojaka zavedali, da narod, ki si sam pomaga, nikoli ne propade. Kakor danes naši domobranci kot najboljši sinovi svojega naroda z orožjem v roki stoje na braniku svojega naroda in domovine, tako naj se zaveda vsakdo, ki bo v zaledju s svojimi doprinosi za vsenarodni pokret Zimske pomoči pomagal ustvarjati slovensko vzajemnost, da prav tako pripravlja temelje naši bodoči rasti, da je tudi borec, ki bo udeležen na sadovih naše zmage! Pri vsem tem bo pa opravil tudi veliko delo krščanskega usmiljenja, zakaj lačne nasititi in nage obleči je zasluga, ki pripravlja dopadenjia in plačilo pri Bogu.
Ce imamo sloves, dobrega, sa-ino&avestnega naroda, potem je sedaj nastopila 'priložnost, da v dejanju, ki ga od nas terja Zimska pomoč, ta svoj sloves opravičimo in si tako pridobimo tudi spoštovanje in upoštevanje za čase, ko bomo po tej strahotni vojni zasedali svoje mesto v novi Evropi.
Slovenec! Odpri roke, odpri sr-,ce, otiraj bratovske solze!
*
Prepričani smo, da bo ta apel na človekoljubje in narodno zavest tudi letos dosegel pri javnosti vso mogočo podporo dobrodelne akcije, za katero je dal g. prezident plemenito pobudo. Zlasti gospodarski krogi bodo akcijo podprli z vsemi močmi, kakor so to storili tudi med prejšnjo zimo, ker je med njimi dobrodelnost tako močna tradicija, da vsak da, kolikor »iu razmere in gospodarski položaj dopuščajo.
Pojasnilo k odločbi o najvišjih cenah za prevozništvo
Po nalogu oddelka za določanje cen pri šefu pokrajinske uprave, pojasnjujemo k besedilu odločbe o najvišjih cenah /.a prevozništvo, ki je bila objavljena v »Trgovskem listu« št. 83 z dne 13. 10. 1944, da je v najvišje cene za prevoz smatrati že vračunane tudi stroške za delavce, ki blago nakladajo in razkladajo. Po smislu besedila cit. odločbe mora prevoznik sam preskrbeti nakladanje j„ razkladanje, t. j. vse potrebne delovne moči in •e v tem primeru, če celokupen prevoz z nakladanjem jn razkladanjem blaga opravi prevoznik sam, *>ne zahtevati v odločbi navedene »ajvišje cene za opravljen prevoz.
Nabava oblačilnih predmetov
Švicarske carine
Letos avgusta so znašali švicarski carinski dohodki 6.2 milijona Sv,, frankov, kar je za 1.1 milijona manj. ko v avgustu 1948. Vsi carinski dohodki v prvih osmih mesecih letošnjega leta šobili 64.8milijona, lani v tej dobi pa “1-3 milijona. V vsej vojni dobi je to
Dne 15. oktobra so stopile v veljavo izvršilne določbe po čl. 1. in 4. naredbe Vrhovnega komisarja v zagotovitev oskrbe delovnega ljudstva s tekstilnim blagom dn obutvijo. Te določbe se prično v najkrajšem času tudi izvajati in zato smatramo' za potrebno, da podamo k izvajanju teh določb nekaj pojasnil, ki smo jih prejeli z merodajnega mesta.
Prejšnje oblačilne izkaznice so že potekle in so se morale že zato izdati nove. Naravno je, da so se izdaji novih izkaznic upoštevale tudi spremenjene razmere in da se je morala potrošnja oblačilnih predmetov še bolj racionirati. Vojna ima pač svoj zakon, kateremu se mora podrediti vse. Pri tej priliki pa je treba posebej poudariti, da se je pri novi ureditvi oskrbe prebivalstva s tekstilnim blagom gledalo prav posebno na to, da se v prvi vrsti pomaga delovnemu ljudstvu in socialno šibkejšim slojem, da imajo torej nove izvršilne določbe izrazito socialni značaj.
To je tudi v skladu z naredbo Vrhovnega komisarja o zagotovitvi tekstilne oskrbe delovnega ljudstva z dne 24. junija 1944. Ta na-redba, ki je temelj izvršilnih določb, pravi med. drugim naslednje:
Ker so se zaradi vojne za civilni sektor razpoložljive zaloge tekstilnih izdelkov skrčile, je treba v zagotovilo kritja prvenstveno nujnih potreb delovnega ljudstva izdati posebne ukrepe. Zato je Vrhovni komisar odredil:
Raoionirani tekstilni izdelki se ne oddajajo več na odrezke oblačilnih izkaznic, temveč samo na posebne nakaznice. Trgovci na debelo in proizvajalne tvrdke smejo v bodoče oddajati tekstilno blago trgovinam na drobno samo proti oddaji ustreznih uradnih posebnih |K>oblastilnic. Določbe v izdajanju nabavnic v zameno za točke oblačilnih nakaznic jn nakupuic se začasno ukinjajo.
Zaradi omenjenih zalog je bilo neizogibno, da je namen nove naredbe, da se predvsem zagotove potrebe delovnega ljudstva, t. j. delavcev, kmetovalcev, samostojno delujočih obrtnikov in gospodarskih manjših podjetnikov, a tudi uradnikov z nižjimi plačami. Bolje plačani uradniki in nameščenci pa morejo svojo potrebo na oblačilnih predmetih posebej dokazati. Kdor je torej z oblekami ali obutvijo dobro založen, ne more dobiti oblačilne nakaznice, kar je tudi-socialno edino pravilno.
Kakor že omenjeno, je prej citirana naredba Vrhovnega komisarja temelj izvršilnih določb. Pri izdaji izvršilnih določb se je gledalo na to, kako bi se razpoložljive količine tekstilnega blaga čim pravičneje razdelile. Treba je bilo zato te količine kontingentirati.
Glavna značilnost izvršilnih določb je, da uvaja dvojne oblačilne karte; V čl. 2. izvršilnih določb navedeni tekstilni izdelki se smejo izdajati potrošnikom samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice, v 3. M. navedeni predmeti pa le na odrezke oblačilnih izkaznic.
V glavnem se izdajajo posebne nakaznice za oblačilne predmete,
največ j e »nižanje carinskih dohodkov kot ,posledica močno skrčene zunanje trgov,ine.
delovne obleke, perilo, metrsko blago, konfekcionirano hišno perilo itd., oblačilne izkaznice pa za manjše tekstilne predmete, kakor kratke hlače, ovratnike, pižame, kopalne obleke, žepne robce, predpasnike, rokavice, nogavice, bluze, spodnja krila, prejico, itd.
Nakaznice izdajajo: šef pokrajinske uprave za javno potrošništvo, župan Ljubljane in okrajna glavarstva po svojih preskrbovalnih uradih in Pokrajinski gospodarski svet za nameščence vojnovažnih obratov.
Pri novi ureditvi oskrbe prebivalstva s tekstilnim blagom se je gledalo tudi na to, da bodo cene za tekstilne predmete takšne, da si bodo ljudje tudi mogli te predmete kupiti. Cene bodo zato znižane, vendar se niso mogle izenačiti s tržaškimi cenami, ker je transport v našo pokrajino dražji in tudi tukajšnja proizvodnja dražja ko v Italiji.
_ Veliko delo je povzročalo določitev kontingentov za posamezne okraje. Pri tem se je moralo gledati tudi na to, kateri okraji so posebno potrebni. V Ljubljani je skrb za begunce zahtevala še poseben ozir. Vendar se je moglo v glavnem vse dobro urediti, deloma tudi zato, ker so bile zaloge precej znatne in relativno mnogo večje ko v raznih krajih Nemčije. Posebej naj še naglasimo, da so zaloge tako velike, da je pokrajina založena že sedaj za več ko eno leto. Zato naj vsakdo pazi na oblačilno izkaznico.
Oblačilne izkaznice so več vrst. Za moške in ženske, ki imajo po 40 odrezkov z arabskimi številkami, 20 odrezkov z malimi črkami, 4 odrezke z rimskimi številkami (za nogavice) in 11 posebnih odrezkov. Izkaznica za mladoletne ima 80 odrezkov, ker doraščajoča mladina potrebuje več obleko, izkaznica za dojenčke 120 odre.'kov, dodatne izkaznice za noseče žeue. pa 30 odrezkov. (Poleg tega pa
ima noseča žena še i&vojo oblačilno izkaznico.)
Pri nakupu tekstilnega blaga ni nihče vezan na določeno trgovino, temveč vsak kupi, kjer hoče. Trgovec, ki bo več prodal, bo dobil prihodnji mesec tudi več blagi nakazanega. Načelo svobodne konkurence torej ostane.
Dovoljeno je tudi to, da si more potrošnik iz' Kočevja nabaviti blago tudi v Ljubljani.
Pripominjamo nadalje, da nihče ne bo mogel takoj izkoristiti vse oblačilne izkaznice. Tako se bo najprej oklicalo 10 arabskih številk in odrezek z rimskimi številkami in poseben (za prejo), nato še le drugih 10 arabskih odrezkov. Kdor hoče torej kupiti predmet, za katerega jie potrebnih 15 točk, ne bo mogel ta predmet kupiti takoj, temveč mora počakati, da bo oklicanih še novih 10 točk. Vsak naj zato pametno varčuje z izkoriščanjem izkaznice.
Novost je tudi to, da se blago ne sme oddajati na izrezane odrezke, temveč mora trgovec sam odrezati pri prodaji blaga. Trgovanje z izkaznicami je s tem onemogočeno, tudi zelo kaznivo. Oblačilne izkaznice so neprenosne in veljajo samo za tistega, na katerega se glase.
Trgovci morajo od 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu posebne nakaznice in odrezke oz. posebne odrezke oz. nakupne izkaze oblačilnih izkaznic, ki so jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na podlagi izročenih odrezkov dobe pooblastil-nice za nabavo blaga po tekstilnem konzorciju. Ta razdeljuje dodeljene tekstilne kontingente po navodilih Pokrajinskega gospodarskega sveta.
To so glavne določbe izvršilnih določb, ki jasno kažejo, da so se pri njih izdaji predvsem upoštevali interesi delovnega ljudstva in da se hoče pravično razdeliti vse razpoložljivo tekstilno blago med potrebne potrošnike.
Anglo-ameri&ka dirka za izvozom
O dirki obeh anglosaških velesil za osvojitev svetovnih izvoznih trgov, nudi zanimive podatke brošura neke londonske banke, fiz katere je posnela »Neue Ziircher Zeitung«, po njej pa »Siidost-Echo« naslednje podatke: Londonska banka »Bank of London and Southamerica« priporoča v svoji ravnokar izdani brošuri zelo nujno, da bi se čim prej obnovil britanski izvoz v ibero-ameriške dežele. Britanska vlada naj bi v ta namen dovolila tovarnarjem pri nabavi surovin in nastavitvi delovnih sil izjemne prednosti. Potreba po potrošnih predmetih najrazličnejših vrst in po kapitalu je v teh deželah izredno velika. Te dežele so tudi pripravljene kupovati od Anglije. Tudi plačilna sposobnost teh dežel je nesporna. V teku sedanje vojne so narasla dobroimetja teh dežel v funtih in dolarjih na 2500 milijonov dolarjev. S* tem denarjem se morejo za daljšo dobo kriti potrebne nabave iz inozemstva. Iz-vozniški krogi iz USA prav nič ne
skrivajo, da bodo posvečali srednje jn južno-ameriškim trgom vso pozornost, da ne izgube prednostnega mesta, ki so si ga pridobili v tej vojni. Tako se je dvignil uvoz Brazilije iz Združenih držav Severne Amerike od 24 odstotkov vsega uvoza v 1. 1939. na 55 odstotkov v 1. 1943., uvoz Chilea od 28 na 37, Peruja od 34 na 50, Urugvaja od 12 na 25 in četo Argentine, katere razmerje z USA je napeto, od 17,0 na 1.9 odstotkov. Poročilo navaja nadalje, da je jasno, da prej melje tisti, ki prej pride in da bo imel ta najboljše izglede, da si pridobi trajno dobro pozicijo na teh trgih. Časovni čini tel j je neizredno važen za obnovo prejšnjega trgovinskega prometa in za njegovo izkoriščanje. Pa tudi cenam je treba posvetiti vso pozornost, ker zahtevajo juž-no-ameriški trgi v prvi vrsti ceneno blago, ki pa mora biti na oko zelo vabljivo, ne pa kakovostno blago, kakor se je prej domnevalo. V brošuri banke se tudi opozarja na potrebo, da se z ve-
liko vestnostjo prouče potrebe in želje ibero-ameriških odjemalcev. Te potrebe in želje se morajo proučiti na kraju samem. V preteklosti so britanske industrije to svojo nalogo zelo zanemarjale. Dobra obdelava odjemalcev je sedaj tem bolj potrebna, ker je od izbruha vojne v južno-ameriških deželah industrializacija zelo napredovala. Razne vlade, tako zlasti argentinska, so jasno povedale, da bodo po vojni svoje industrijo ščitile z vsemi sredstvi proti inozemski konkurenci. Kljub temu pa je še v vseh deželah obilno' možnosti, da se poveča odjem angleškega blaga. Brošura podaja končno podrobna poročila iz raznih ibero-ameriških držav in napredku njih industrializacije, o predmetih, ki bi jih rade te dežele uvažale in o drugih posebnostih južno-ameriških trgov.
Nemški kmetijski stroji za južnovzhodne dežele
Kmetijstvu celinske Evrope je v zadnjih letih Nemčija dosti pomagala z dobavami kmetijskih strojev in orodja. Da se pravilno oceni vrednost teh dobav, je treba tudi pomisliti, da daje Nemčija drugim* deželam to, kar tudi sama potrebuje, kajti mehanizacija nemškega kmetijstva še dolgo ni končana. Posebna vrednost nemških dobav pa je v tem, da je mnogo strojev izdelanih nalašč za razmere in potrebe posameznih dežel.
Največ kmetijskih strojev dobivajo iz Nemčije južnovzhodne dežele. Slovaška je dobila letos nad 5000 plugov in bran ter nad 3000 raznih strojev, toliko strojev in plugov pa je potrebnih tudi za leto 1.945. Hrvatska dobiva iz Nemčije predvsem pluge, ki sd posebne konstrukcije, prikladne terenu v hrvatskih pokrajinah. V kratkem dobi Hrvatska novo pošiljatev 10 tisoč plugov. Tudi v Grčijo je poslala Nemčija dosti kmetijskih strojev. V letih 1942. in 1943. so dobili Grki iz Nemčije nad 10.000 plugov ter približno 500 kmetijskih strojev, ki so potrebni pri pridelovanju bombaža ,in koruze.
MRZLE ROKE IN NOGE, NAHOD. PREHLAD, MRAZENJE, PROTIN, SKRNINA: same nadloge, ki pa SE DADO VSE PREGNATI, zanesljivo in brez stroškov.
Hrvatski Radiša v 1. 1943.
Vodilna hrvatska obrtno-zadružna zveza podaja v svojem poročilu za leto 1943. pomembne številke o svojem poslovanju. Blagajniški promet zveze je dosegel 7,22 milijarde kun in se je povečal v primeri s prejšnjim letom za 40 odstotkov. Kljub stalno rastočim cenam se je zvezi posrečilo, da se je finansirala z lastnimi sredstvi. Vloge so v letu 1944. narasle na 524,7 milijona kun. Posojil je dovolila zveza mnogo, in sicer 94 milijonov kun za trgovino, 40,5 milijona za industrijo in 6 milijonov kun zasebnikom.
Olje iz koruze
Že med prvo svetovno vojno so v ' deželah južnovzhodne Evrope pridobivali olje iz kali koruze. Koruzna zrna imajo 10 do 12°/o kali, ki dajejo povprečno 13°/» olja. Strokovnjaki menijo, da bi bilo dobro, če bi se na Hrvatskein lotili proizvodnje olja iz koruze, ker bi se na ta način precej zboljšala preskrba dežele z maščobami. Baje bi lahko na Hrvatskem dnevno predelali 12 do 14 vagonov koruznih kali, iz katerjh bi se dobilo do dva vagona olja in do 10 vagonov koruzni) tropin za dobro živalsko krmo.
Prijave za odmero zgradarine
za davčno leto 1945. je vlagali v času od 1. do .30. novembra 1944 pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, v katerih je predmet zavezan zgradarini.
V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1944, oziroma letno najemno vrednost stanovanja ati lokala, če ni dano v najem. Podrobna navodila so razvidna iz oglasa, nabitega na občinski deski na magistratu, in na uradni deski ua davčni upravi.
Za mesto Ljubljano so naprodaj zgradarinske davčne prijave pri davčni upravi za mesto Ljubljana na Vodnikovem trgu v sobi št. 13 v II. nadstr., za zgradbe izven območja mesta Ljubljane pri pristojnih davčnih upravah.
Izpolnjene prijave sprejema za mesto Ljubljana davčna uprava na Vodnikovem trgu št. 5/1. nadstropje v vložišču v sobi št. 5.
Norveška davčna reforma
Komisija norveškega finančnega oddelka pripravlja obsežno davčno reformo. Po itej reformi naj bi se razni davki, ki jtih sedaj plačuje davkoplačevalec državi, občinam in drugim korporacijam, združili v en davek. Na fa način bi se vse plačevanje davkov silno poenostavilo in gospodarsko življenje bi se zelo razbremenilo. Norveški časopisi večinoma pozdravljajo novi davčni sistem.
ios.L.šilih SLOVENIA TRANSPORT ljubuana
Zaslopbtv8 in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
OKVIRJE
Snovanie mednarodnega
bombažnega
>Das	Reich«	piše o	ameriškem I se našli novi odjemalci ogiptov-
načrtu	povojnega mednarodnega I skega bombaža. V zadnjem času
izvaža Egipt največ bombaža v Indijo in Španijo, večja naročila pa so tudi iz Sovjetske unije.
•Največji pridelovalec bambaža je že od nekdaj Severna Amerika, njej pa sledijo Indija, Egipt in Brazilija. Po prvi svetovni vojni se je svetovni pridelek bombaža precej skrčil. L. 1913./14. je. znašal nad 25.5 milijona bal (1 ameriška bombažna bala = 200 kg), v letu 1922./23. pa samo še nekaj nad 19 milijonov bal in je skoraj polovica od tega pridelka prišla na Severno Ameriko. V poznejših letih se je pridelek povečal, razmerje med pridelovalci pa je ostalo isto in pride gotovo še zdaj najmanj polovica svetovnega pridelka na Severno Ameriko. Pri takem razmerju ne more priti do pravega mednarodnega bombažnega kartela. Ta bi bil mogoč le tedaj, če bi se pridelek bombaža v USA omejil, v Egiptu, Indiji in Braziliji pa povečal. Tega mnenja so baje tudi predstavniki angleške tekstilne industrije.
Denarništvo in zavarovalstvo
kartela za bombaž ter opozarja pri tem na .položaj Egipta, ki je bil kot velik pridelovalec bombaža že v začetku sedanje vojne močno razočaran in je potem zavzel novo smer pri pridelovanju bombaža. V Egiptu so že v prvem letu vojne ostale velike zaloge bambaža, ker Anglija ni hotela in zaradi pomanjkanja tonaže tudi ni mogla prevzeti naročenih količin. V E-giptu so zaradi tega v zadnjih letih močno skrčili nasade bombaža v korist žita in drugih kultur in vedno večja pozornost se posveča tudi kakovosti bombažnega pridelka.
Pridelek bambaža v Egiptu je 1. 1941./42. dosegel še 8.2 milijona kantarjev (1 egiptovski kantar = 45 kg), naslednja leta pa samo 4.5 milijona. Letošnji pridelek bo še manjši za 15 do 20 odstotkov, po kakovosti bo pa daleč nad povprečjem zadnjih let. V svojem gospodarstvu z bombažem se Egipt bolj in bolj osamosvojuje in tudi brez angleškega posredovanja so
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino
R. MIKLAUC - ,Pri škofu*
LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 - Pred Škofijo 3
Trgovina na drobno v prltllčlu - na debelo v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869	Telefon	Štev.	29-09
ČE POTREBUJETE
lepo fotografijo, povečano sliko, reprodukcijo ali kvalitetne (oto-amatcrake Izdelave, ae obrnite na renomlrano tvrdko
FRANJO MAVEC
LJUBLJANA — Miklošičeva cesta št. 6
Na zalogi vedno svež fotomaterial
Iz madžarskega zavarovalstva
Madžarski centralni statistični urad je objavil, da je konec leta 1941. na Madžarskem 23 domačih in 24 inozemskih zavarovalnic upravljalo skupaj 409 milijonov pengo premoženja. V najboljšem razvoju je življenjsko zavarovanje, ki je imelo 1. 1941. okrog 960.300 polic v skupni vrednosti 742 milijonov pengo. Vrednost v požarni panogi zavarovanih premičnin in nepremičnin je bila 23.1 milijarde,
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam, stružim ter loščim tudi stare parkete
Josip Brleč
Ljubljana, Kolodvorska 28 - Tel. 37-68
Priporoča se
♦
A. J A N E S
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
Priporoča se:
TOVARNA VIDMAR
LJUBUANA
EVO
pralni
prašeft
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubljana
v enem letu pa se je ta vrednost zvišala na 5.5 milijarde. Zavarovalnice so imele 41.1 milijona dohodkov od premij, izplačane odškodnine pa so znašale 15.5 milijona. Od leta 1932. do 1941. so dobile zavarovalnice od premij požarnega zavarovanja 283.4 milijona, izplačane odškodnine pa so znašale 132.4 milijona pengo.
*
Na črni borzi v Parizu noti ra ameriški dolar 250 frankov, angleški funt pa 670 frankov. Vrednost francoskega denarja pa pada še nadalje.
Tečaj belgijskega franka je bil po sporazumu med Anglijo in Belgijo določen na 176.60 franka je en funt. Ta tečaj naj bi veljal tri leta in se brez obojestranskega sporazuma ne bi mogel spremeniti. Novi tečaj pomeni znižanje tečaja franka za 30% v primeri s tečajem 1. 1940. in za 17% v primeri s tečajem 1. 1939.
V Belgiji so zaradi boja proti črni borzi žigosali vse bankovce po 10.009 1000, 500 'in 100 frankov. Pri predložitvi bo nvogel vsakdo stare bankovce zamenjati tudi za nove bankovce po 2000 frankov.
Po zadnjem izkazu Angleške banke ee je obtok njenih bankovcev povečal od 1089 na 1155 milijonov funtov ter s tem dosegel novo rekordno višino. V enem letu se je obtok bankovcev povečal za 168 milijonov ali za 17 odstotkov.
Med Angleži in Amerikami eo se
začela zelo kočljiva pogajanja o angle-ško-ameriški valutni pariteti. Pred sedanjo vojno je veljal angleški funt nekaj manj ko 5 dolarjev, danes velja 4 dolarje. Angleži pa bi radi zaradi povečanja svojega izvoza vrednost angleškega funta zmanjšali, čemur pa so Amerikanci odločno upirajo, ker ho -četo svoj izvoz na vsak način povečati in tudi na račun Angležev.
Gospodarske vesti
Nemški državni minister je odredil, da morajo vse cesltio-železniške družbe in tudi vsf mestni avtobusj uvesti s 15. oktobrom enotno tarifo. Na ta način se bo spremno osebje zelo razbre-: menilo im olajšal promet.
Nemški produkcijski pooblaščenec je s takošnjo veljavnostjo prepovedat izdelovanje razglednic. Samo razglednice, ki so naročene iz inozemstva se smejo izdelovati proli posebnemu dovoljenju, že začeta dela se morajo končati do konca novembra.
-Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in oskrbo je odredilo odkupno ceno za laneno im konopljeno seme. Kmetovalci, ki oddajo njim določeni pridelek, doibe za vsakih 100 kg semena brezplačno Ckg masla, 30 kg oljnih tropin in 6 kg firmeža.
Prva tvornica vagonov, strojev in mostov v Brodu na Savi je dobila od države velike privilegije. Družba je oproščena vseh sedanjih in bodočih državnih davkov in doklad, vseh sa-1 moupravnih davščin, vseh taks in pristojbin ter vseh carin za uvoz za njeno proizvodnjo potrebnih predmetov če se ti ne izdelujejo v Hrvalski.
I'inaučili položaj sardinskih železnic se je po nekem rimskem poročilu «ilno ! poslabšal im ne morejo železnice ni, več izplačevati iplač iin mezd. Sardinske železnice so tik pred bankrotom.
D. D. Sladorana, pri kateri je udeležena hrvatska država s 50% delnic, jel zvišala svojo glavnico od 100 na 250 milijonov kun. Tvrdka bi morala čini prej zgraditi dve novj sladkorni' tovarni. V tem primeru bi bila domača potreba na sladkorju popolnoma krita, f Zaradi raznih ovir pa se je zgradnja tovarn zavlekla. Upajo pa, da bo ena tovarna, ki ije že sezidana, dobila letos vso potrebno opremo in tudi letos začela obralo vati.
Juvelir ALOJZIJ FUCHS J uvelir
Ljubljana — šelenburgova ulica štev. 5
Priporoča se
Domača lanena industrija ..PLATNO" d. z o. z.
prej Siegel & drug
= Ljubljana 	=
SCHNEIOER	lVEROVŠEK
Trgovina z železnino
NA OROBNa
LJUBLJANA
NA DEBELO
P. Magdič
Ljubljana — Ulica 3. maja
FUr das Konsortium »Trgovski list« uls Verlag—Za konzorcij »Trgovski listi kot izdajatelj: dr. Ivan Pless -- Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — FUr die Druckerei »Merkur« A. O.—
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ate — vBi v Ljubljani.