____ 77 ___ Politične stvari. Iz deželnega zbora štajarskega. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru štajerskem dne 17. januarija 1888. Visoka zbornica! Ko sem prvokrat bral poročilo večine, razvnel me je posebno tisti stavek, ki govori o dveh jezikih, katera bi mi Slovenci imeli. Ali ta gnev minil me je kmalu; kajti hitro sem prišel k prepričanju da se ta stavek ne more resnim zmatrati, ter da o takih trditvah preneha vsak daljni razgovor. Jaz že delujem na spodnjem Štajerskem od leta 1870 in sicer 5 let kot koncipijent in 12 let kot odvetnik. V tem času nabral 'sem si veliko skušen. Držal sem se vseskozi pravila, da nesem nikdar za slovenske stranke delal nemških pisem, nego pobotnice, dolžna pisma, kupne pogodbe itd. delal sem v tistem jeziku, v katerem me je stranka nagovorila, razen če so me prisilile kake posebne okoliščine k čemu drugemu. Posebno pa, od kar sem odvetnik, napravljal sem za slovenske stranke, za tožnike ali tožence, — izvzemši malih izjem — vedno le slovenske uloge. Od početka zadovoljil sem s tem, da so bile slovenske uloge vspre-jete; tu in tam so se slovenske uloge rešile v nemškem jeziku. Uradniki takrat niso slovenskega jezika bili tako zmožni, torej se še ni dalo doseči, da bi se vseskozi reševale uloge v slov. jeziku; pa od dne do dne bilo je več slov. rešitev. Pri vseh okrajnih sodnijah na Spod. Štarjarskem prišle so v zemljiške knjige kar tropoma slovenska pisma. Kakor jaz, delali so tudi drugi. Bila je to velika dobrota, katero smo s tem skazovali na pravosodnem polji slovenskemu prebivalstvu. Koliko sitnob, koliko nesrečnih pravd sem videl nastalih iz tega, ker je Slovenec, neznajoč nemški, podpisal ali podkrižal nemško listino! Prišel je potem k meni rekoč: „moj Bog, to se me ni prečkalo, o takem dogovoru ne vem nič; pogodba se je drugače glasila, to se je v pismu izpustilo". Taki listini se ne more pripisovati dokazilna moč. kajti listina se mora pre-čitati onemu, ki ne zna sam brati, Slovencu pa, ki ne zna nič nemški, se more taka listina samo raztolma-čiti. Kdo pa je porok, da je tolmač pri laganji pravo zadel? Dotični Slovenec mora podpisati listino samo s slepo nado, da je tolmač pošten mož, ter da je tudi pravo pogodil. Pravd nastalih iz takih nepravilnostij imel sem mnogo in konec je bil navadno, da je moral sodnik spoznati na priče, ki so bile navzoče, ko se je listina delala. Listina sama pa se ni jemala kot dokaz tako da je bila brez vsake vrednosti. Sodnik moral se je ozirati samo na to, kar so priče govorile, kako se je v resnici ustna pogodba glasila; iz listine pa se nikakor ni dalo razvideti, kaka je prav za prav pogodba. Po teh skušnjah sem se ravnal. Nikdar pa se mi šesanjaloni, daimamodvaslovenskajeziRa, ____ 78 ____ novoslovenski in „vindiški". Govoril sem s kmeti in omikanimi Slovenci samo jedenjezik ter poznam samo jeden slovenski jezik. Pa slovenski jezik govori se v deželnem zboru kranjskem, časniki in knjige se pišejo v njem, neštete stranke se ga poslužujejo ; kako bi vendar vse to mogoče bilo, če tega jezika ne bi nikdo razumel? Omenjam le družbe sv. Mo-hora v Celovci; ta družba dava po sedem do osem slovenskih knjig na leto vsakemu svojih udov, ter broji čez 36.000 udov; to neso le omikani Slovenci, nego večinoma kmetje; in to je dokaz, da naši kmetje bero in knjige razumijo; kajti kako bi mogoče bilo, da bi tako z veseljem segali po teh knjigah in bili udje te družbe, ako knjig ne bi razumeli ? Morebiti, da se je še dalo v 1860. letih preiti preko nas in našega jezika na dnevni red; pa takrat smo komaj začeli delovati; do takrat še nesmo imeli nobenih šol. Naše ljudstvo še takrat ni znalo brati niti pisati. Danes je to, hvala Bogu, drugače! Velik del našega ljudstva bere ter mu je s tem mogoče se dalje izobraziti, ko je že šolo zapustilo; in to je potreba sedaj v veku telegrafov in železnic, da vsakdo, tudi v najzadnji koči, bere in se dalje izomika. To je tudi naš cilj, to hočemo doseči, in opazujemo, da naš kmet v kulturelnem oziru veselo napreduje, odkar mu dajemo berila v narodnem mater-nem jeziku. Kaj stori naš kmet, če dobi slovenski odlok ? Če ne zna sam brati, pokliče pa kakega šolarja, da mu tožbo, odlok itd. prečita, ter ve potem takoj za kaj se gre. Mlajšim kmetom, ki še ne vedo o uknjižbah, predznambah, zastavni pravici, obravnavah in o jed-nakih izrazih, se morajo taki pojmi pojasniti, starejši posestniki pa, ki so imeli s sodnijo že veliko opraviti, razumijo vse te izraze ter se še nikdar ni pripetilo, da ne bi razumeli odlokov, ako so le bili v pravilni slovenščini. Bil sem mnogokrat priča, da je toženec, ki je dobil slovensko tožbo, vedel pri sodniji koj povedati, za kaj je poklican ter se pozival na to da stoji v tožbi to in to; nasprotno pa, daje bil zelo nevoljen, če se mu je poslala nemška tožba, ter da je rekel da ne ve, zakaj da je poklican. Kako težavno je za kmeta, če dobi nemške tožbe in nemške odloke! V marsikateri vasi ni nikogar kdor bi nemški razumel; mora se toraj dotičnik zanašati na so-dnijskega slugo, ali pa na kakega drugega človeka, o katerem se govori, da baje nemški razumi. Ta mu raz-tolmači odlok dobro ali slabo, kakor ve in zna; in če kmet ni toliko previden, da bi šel s takim nemškim odlokom h kakemu odvetniku ali notarju, prigodi se mu navadno, da se mu je odlok krivo raztolmačil, ter da je vsled tega zamudil obroke ali kake druge potrebne korake. (Dalje prihodnjič.) - 84 _ Politične stvari. Iz deželnega zbora štajarskega. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru šta- jarskem dne 17. januarija 1888. (Dalje.) Zaradi t 'ga je treba toliko prošenj za opravi-čenje zamujen h dnevov. Dotični kmet se opira na to, da ne razume nemškega odloka; da je sicer vprašal kaj da odlok pravi, da pa se mu je reklo, da to in to ter da je vsled tega potrebno zamudil; on da torej ni kriv, če je zamudil. Takim nedostatnostim upirali smo se mi vedno in smo jih tudi že odpravili v veliki meri. Z velikim zadovoljstvom smem torej reči, da smo pravosodju neizmerno koristili s tem, da smo dali kmetom slovenske uloge in odloke, s katerimi kmet dobro izhaja in ga varuj ej o, da se mu ne godi krivica. Pravnim trditvam gosp. dr. Wannischa hočem samo postaviti nasproti prvi stavek § 102 obč. zemlj. zakonika. Ta zaukazuje, da se mora uknjižba izvršiti samo vsled pismenega ukaza zemljiško-knjižne sodnije ter se mora izvršiti natanko tako, kakor se ta ukaz glasi. Nikdo ne more dandanes več zanikati Slovencem na spodnjem Štajerskem priborjene pravice, da dobijo na slovenske uloge slovenske odloke, torej tudi na slovenske zemljiško-knjižne uloge slovenske odloke. O vprašanji torej, kako se ima uknjižba izvršiti, ni deželni zbor kompetenten soditi, kajti slovenski odlok mora se „tako uknjižiti, kakor se glasi", torej slovenski. Sodniku se ne more ukazovati, da naj izda odlok v dveh jezikih. Kako se more torej uknjižba izvršiti v nemškem jeziku, ako državni zakon ukazuje, da se mora upis izvršiti tako, kakor se glasi ukaz zemljiško-knjižne sodnije. Cez to zaviro se ne da preskočiti. Nadalje omenjam naredbe, ponatisuene v predlogu manjšine in podpisane od deželne nadsodnije svetovalca Schmeidel-na. V tej naredbi stoji proti koncu, da ukaz justičn^ga ministerstva pravi, da je običaj ki se je urinil pri nekaterih sodnijah, da dobi namreč stranka sicer slovenski odlok, da pa se za zemljiške knjige naredi nemška prestava, nepravilen in nepostaven. In res, oči-vidno je, da je silno nevarno, če se dopušča, da se izdani odlok prelaga in še le ta prevod odda v zemljiške knjige. Kdo se bo zanašal, da se je res tako uknjižilo v zemljiške knjige, kakor mu slovenski odlok pravi; ako ve, da se je ta odlok še le prestavil in da se je uknjižba izvršila še le na podlagi te prestave. 101 Iz deželnega zbora štajarskega. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru šta- jarskeni dne 17. januarija 1888. (Dalje.) Vsi ti pomisleki kažejo, da nikakor ne more določevati deželni zbor, v katerem jeziku naj se v zemljiške knjige upisuje, nego da mora biti jezik, ki velja po postavi pri sodniji kot navaden in v katerem se ulagajo uloge, isti, v katerem se tudi upisujejo v zemljiške knjige; kajri vsebina tega, kar se v zemljiške knjige upiše, je bistven del sodnjiskega odloka, ter ne spada k notranji ureditvi zemljiških knjig. Zatorej pa ne more biti gorora o tem, da bi naredba visokega pravosodnega ministerstva segala v kompetenco deželnega zbora. Poslanec g. dr. Wannisch navaja neredbo od leta 1862. o rabi slovenskega jezika pri sodujinah. V letu 1862 se je res samo izreklo; da se smejo uloge v slovenskemu jeziku ulagati in reševati „po mogočnosti tudi v tem jeziku. Pa to je bilo leta 1862 in to je bilo za takratne čase umestno; kajti takrat je bilo le malo sodnikov, ki so bili popolnem vešči slovenskega jezika. Danes smo pa Slovenci že na boljšem mestu. Od takrat smo Slovenci dobili časnike in knjige v svojem jeziku, nesmo ostali taka uboga čreda, ki ni imela nikogar, ki bi jo poučil in bi ji dal berila. Dandanes imamo Slovenci že dovolj duševne hrane v svojem jeziku. No, ali pa hočete Vi naš narod omikati ali poučevati, Vi ki ne morete ž njim niti govoriti, niti za njega kaj pisati? Kaj ste storili Vi do zdaj za izomiko našega naroda ? Slovenci smo, hvala Bogu, tako daleč, da lahko gledamo s pomilovanjem na tako govoričenje, o novo-slovenskem in „vindiškem" jeziku! Konečno moram še tudi spregovoriti o korakih visokega deželnega odbora. 102 Politične stvari. Iz deželnega zbora štajarskega. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru šta- jarskem dne 17. januarija 1888. (Konee) Deželni odbor je oblastvo za celo Štajersko; zarad tega bi se pa tudi moral obnašati jednako nepristranski proti Slovencem kakor Nemcem, da se morejo Slovenci kakor Nemci nanj ozirati z jednakim zaupanjem. Kolikor najmanje smemo terjati, je, da deželni odbor v katerem sedijo Nemci, ki se ponašajo s svojo narodno zavestjo, ne pozablja da tudi Slovenec čisla svojo narodnost, ter da je ponosen, da je slovenske krvi! Deželni odbor mora znati, da ima Slovenec jako nežen čut za svoje pravice, h katerim tudi spada pravica, da sme v svojem jeziku nastopati pri sodnijah, ter da si ne bode dal odvzeti te teško pri-borjene pravice! Pri obravnavi te zadeve moralo bi se v poštev jemat', da imajo prebivalci na Spodnjem Štajerskem jako živ naroden čut, da jih mora torej globoko užaliti, ako vidijo, da se jim skuša odvzeti pravica, katero jim davajo državne postave, katero priznava vlada, katera je pri sodnijah v veljavi, ter ima najboljše nasledke! Kako prijetno je za slovenskega posestnika, ki zna pisati in brati, da more sam v zemljiških knjigah pogledati in prečitati, kaj je pri njegovem zemljišči uknjiženega; in da se mu ni treba zanašati, kaj in kako se mu uknjižbe raztolmačijo. Zakaj ne privoščite Slovencem tega? Ali je zaradi tega nemštvo na škodi, če se na prošnjo, katero uloži Slovenec sam ali pa njegov pooblaščenec zanj v slovenskem jeziku, izvrši uknjižba pri njegovem lastnem zemljišči v slovenskem jeziku? Pri nas spodaj občevanje mej Nemci in Slovenci ni tako napeto, poznam nemške trgovce v Celji, ki razpošiljajo po deželi slovenska pisma, druge zopet, ki dajo v „Slov. Gospodarji" tiskati svoje anonse; če kdo pride k nemškim trgovcem in govori slovenski, postreže se mu v pravilnej slovenščini; zatorej ni res, da bi v mejsobnem občevanji vladalo mej obema narodoma toliko sovraštvo. Zagotavljam Vas, da samo nekateri zagrizenci in zakotni lističi skušajo zasejati terorizem in sovraštvo, in da tisti najbolje ravna, ki se za to ne zmeni, nego mirno naravno gre svojo pot. Nemam iluzije, da bode večina visokega deželnega zbora odstopila od svojega predloga, v katerem se nahajajo globoko nas žaleče besede; naj se izreče hvala deželnemu odboru za njegovo zgoraj obsojeno ravnanje, katero sega tako daleč, da nam se skuša kratiti naša pravica, namreč da se v zemljiške knjige glede naših zemljišč upisuje v našem jeziku, ter da se hoče celo zaradi tega pri državnem sodu uložiti pritožba! Te iluzije, da bi se dal visoki deželni zbor prepričati, nemam, — saj mi je predobro znana zgodovina te zbornice. Vendar jedno Vam rečem, in zdaj ne govorim sam zase, nego v imenu blizu 400.000 štajerskih Slovencev: Danes stojimo Slovenci na drugem mestu, kakor v 1860. letih. Dandenes ne more nobena večina tukajšnje zbornice Slovencev predrugačiti. Vi nas ne bodete prepričali, da se potegujete za napredek, ako nas skušate oropati maternega jezika v šoli in v uradu ! Sklepajte kar hočete! Vi nas sicer lahko ranite, nas lahko žalite in zavirate v našem napredku, pa, zadušili ne boste več našega naroda, niti zadržali njegovega vidnega in neprestanega napredka! — Kljubu vsakemu pritisku hodili bodemo svojo pot in si konečno priborili jednako-pravnost v vrsti avstrijskih narodov! Obžalovati pa je, da se od strani dež odbora in dež. zbora ponavljajo taka žaljenja. Ravno ta deželni zbor in večina deželnega odbora poudarjata vedno, da je Štajerska celokupna in da se ne sme razdeliti. Ako Vam je res na tem kaj ležeče, pa ne trgajte sami vedno vezi, ki nas spaja; ta vez se trga najbolje s tem, če se žali naša narodnost, če se govori o „novoslovenskem" in „windisch", če se sklepajo taki predlogi, kakor je predstojeći, v katerih se pravi, da zasluži obsojeno postopanje deželnega odbora „hvaležno priznanje u Razumi se, da bodem glasoval za predlog manjšine. (Živahno odobravauje in ploskanje na desni.) - 109