Zemeljna teža. (Konec.) III. Popis poskušnje, zemljo tehtati. Angleški prirodoslovec Cavendish je bil pervi poskušal, določiti velikim grudatn privlačno silo. Perva mu je bila pri tem skerb, da odverne od svojega aparata upliv zemeljske privlake, kar je naredil na sledeči način. Na konico navpik stoječe igle je položil v vodoležni (porazni) meri tenak jeklen drog, ki se je na isti način sukati mogel, kakor igla magnetica. Na obeh koncih jeklenice je obesil po jedno kovinsko oblico. Na ta način je zemlja jeklenico na obeh straneh z enako silo privlačila in obstala je zategadelj vedno v porazni legi, kakor vod tebtnice, ki je na obeh straneh enako obtežena. S tem sicer ni nehala zemeljska privlaka, a bila je poravnana po enakih utežih in tedaj pri tej pripravi brez vpliva, ali nedelavna. Zdaj je postavil na vsako stran jeklenice po jedno veliko,» zelo teško oblo iz kovine tako, da ste bili mali obli na jeklenici jima prav blizo, a dotikali se jih niste. Privlačnost velicih obel jela je delovati in mali oblici ste se približali k velikima tako, da ste ostali mirni blizo večjih. Ako je opazevalec mali obli nekoliko sunivši ji premaknil iz počivališča, ste ji veliki obli zopet privlačili. Ker pa sami ne nehate nihati, ste prestopili počivališče, a ste bili zopet nazaj potegneni in ste nihali proti velikiraa oblama, kakor to navadno stori nihalo, kadar zemeljska privlaka nanj vpliva. Ume se, da je bila ta privlaka neznano manjša od zemeljske: zaradi tega se je to nihalo mnogo bolj počasi gibalo, kakor navadno nihalo. To pa je tudi moralo biti in poleg počasnosti gibanja ali poleg števila gibljejev v preteku dneva je Cavendish preračunil pravo težo zemeljno. ¦— Toda ta poskus je silo težaven, kajti vspeh se koj spremeni, ako se obla ali jeklenica vsled toplote tudi neznatno razširi ali zvekša. Tudi se je moralo to goditi v prostoru, ki ga na vse strani obdaja enaka močna gruda. Dalje tudi opazovalec ni smel blizo stati, da ne bi bil kriv kake privlake ali kakega motenja. Konečno se tudi zrak ni smel gibati, da ni motil nibanja. Verhu tega pa je bilo treba, da se je velikost in teža obel natanko določila, kroglost prav ostro naredila in da je težišCe obel pravo njuno središče. Da so se vse te težave odstranile, treba je bilo velikanske pozornosti in izvenrednih stroškov. Prirodoslovec Reich v Freibergu lotil se je tega orjaškega dela; z nepopisljivim trudom je odstranil to težave. Njegovemu opazovanju in preračunanju moramo se zahvaliti za vspeh, po katerem nam je znano, da je vsa zemeljna gruda blizo 572krat težja od enake velike oble z vodč, ali da se znastveno izrazimo: Gostota zemlje je blizo 5V2krat večja od vode. Iz tega sledi, da je prava teža zemlje blizo 7-85 kvadriljanov kilogramov, in 6em bolj se bližamo zemeljnem središču, tem gostejša je grada, tedaj tudi ne mora biti votla obla. Pozneje je te važne preiskave ponavljal Anglež Baily a še z večo pozornostjo in obširnostjo. Po njem najdeni vspehi se vjemajo precej na tanko s številami, ki jih je bil našel Cavendish in Reich. Tudi vsled računov, ki jih je bil Baily zveršil s pripomočki napredujoče vede, je gostota zemlje blizo 5V2krat večja od gostote vode, teža njena pa 7-84 kvadriljonov kilogramov. Ako pomislimo, da je do zemeljnega središča nad 800 milj (593'6 Miriametrov) daleč, in da se še za eno miljo v globočino ni prekopalo, tedaj smemo ponosni biti na preiskave, ki vsaj nekoliko nepoznane globočine zemeljne človeškemu urau razkrivajo. — Dr Jakob Zupan. b) Vsled dopisa v BHlyr. Bl." št. 53 in vsled mnogih druzih oČi- tanj ustmenih in pismenih je dr. Zupan v »Krajnski Čbelici" 1. 1831, kjer se pervikrat bere Prešernova zabavljica nNova pisarija", zapel v duhu slovenske pa celo slovanske književne vzajemnosti pčsem velike pomembe: 1. Krajnec dolžen hrovatenja. Tine! meni se dozdeva,Treba stresene slediti Mika te rod hrovatit';Po vaseh, veliko let: Gode, ropota, veleva Vse mogoče nam dobiti, Krajncu krajnsko govorit'.Knjigam povsoditi spet. Peter meni se dozduješLe kar Serbam pokvarili Polž v lupino zakopan,Turki, Moskvičam Tatar, Krajnski glas koj hrovatuješ,Sisku Mažarji skalili, Ako nima tvoja stran.Nad Bregano tuja stvar. Preudarite, Gorenci! Bukve glagolic berimo! Šalobarde niste vi!Dedov kremlja bister vir! Kol'ko hranijo DolenciZraven krajnskili poišimo Vam hrovaških besedi!Lep Cirilovi psaltir. Kaj še le Knežak, Planina,Vuka pesme pridenite, Podnanosci, Lož, Tomin,Naj Dobrovski 'z rok ne gre, Cirknica, Ipavk doliua,Lindeta ne pozabite! Materija, Kras, Berkin.Vse djat' svoje Krajna sme. Nimajo nikjer SlovaniOd Skiaptrov do Šamanov, Prav slovenskiga glasii,Od Kitaja do Udin, De ne imeli Ilirjani Sodit' jezik Ilirjanov Karnije Slovenk rodii.Petril zlezite 'z lupin! Nato poje šesto- in petomerjevec o solnčni in senčni strani: rBiti kaj tel bi volit'? — Biti kaj ne bi hotel?" v življenji, kakor se presojuje strastno ali brez strasti, na pr.: 2. Tadle po Pozidipu. Biti kaj tel bi volit'? ne neha od pravdanja pravdar; Bodi krotek, miran, davil te lakomnik bo. Leta mladine nore, koj prebrihtane liirati vidim — Kamor pogledam okol', najdem obilno nadlog. Bolje bi bilo desetkrat devet pot in troje po trikrat Nikdar ne biti rojen, ali dan pervi umret'! 3. Hvale po Metrodoru. Biti kaj bi ne hotel? podajala mi hvalo bo pravda: Bodi krotek, miran! blager perjatlu mirii! Hvalimo lahko mlado kri, hvalimo tudi prlletno, Mlada daje pogiim, pamet priletna modri. Kamor pogledam okoli, dobrota natore obilna. Bodem naj uno al to, mater nikol' ne rotim. 4. Tominski pastirji. — 5. 'Z deža pod kap: »Peruanke kdej rodile, — Kar na zemljo se rodi, — Dete so ogovorile, — Mu je treba, de terpi itd." Za temi pesraami streljajo naslednje Zupanove: Pšice: 1. Dobrovski Kalistru, Bukvišarju v Ljubljani, od Pivke, jesen 1820 na Duneju. — 2. Noč ob moč. — 3. Govorunu. — 4. Kača rotena, gad prost. — 5. Černe dvorniku. — 6. Tepena žena: nNič nisim storila, — Peklenska pošast!" — SZ tim ravno služila — Si leskovo mast." — 7. Lahi se radi slovene. — 8. Cojzova hiša krajnšini zatišje. — 9. Hrast posekan. — 10. Lesica volku. Za »Pšicami" opeva se: ,,Desetka rodovine Baron-Galov", in sicer 1. Gal Ditrih, 1. 1250. — 2. Gal Juri, 1300. — 3. Gal Andrej L, 1444. — 4. Gal Henrik, 1383, 1390: BGal-Hajna, koplana — Dva včdno slov'ta: — Ma en'ga Ljubljana, — Podpečje en'gii.u — 5. Gal Andrej II, 1480. — 6. Gal Janez L, 1462. — 7. Gal Martin, 1529. — 8. Gal Janez II., 1552. — 9. Gal Leo, 1590. — 10. Gal Žiga, 1673: BGal Žiga ne čerti — Knjig, dober, učen; — Sleparskimu kerti — Dan škodi roten." — Str. 55—59 se ponaša: ,,Krajnski Nestorček" po Dolničarju, in Predgovorček se glasi: nNam Nestor slovini — Pergodeb versto, — Iblanske latini — Dolničar lepo". — 1. Avgust od Metljanov ranjen 32 let pred Kristusam. — 2. Punt rimskih soldatov v Iblani 16 let po Kristusu. — 3. Cesar Trajan verh gore Trajanske 102. — 4. Cesar Konstantin v Iblani 331. — 5. Svet Jerom rojen v Zdrenji sredi Istre 341. — 6. Cesar Teodoz prepodi Maksima od Emone 388. — 7. Atila Emono razvali 452: BEmone cvetilo — Nam Atila kralj, — Evrope strašilo, — Popalil, razdjal." — 8. Sora, boj na Sorškim polju 461. — 9. Narzes, cesar Justinianov vajvod, Iblano gradi 554. — 10. Samo, slovenski vajvod, umerl 662: ,,Bil Samo slovinski — Je vajvod močan, — Strah Franski, Turinski, — Široko slavan". — Str. 60 do 73 natiska II. se čitajo ,,Serpske pokrajnčene", ktere je dokaj dobro poslovenil ali pokrajnčil dr. Jaka Zupan, in sicer: S e r pska deklica. — Fant z dekletam. — Mlad vzel vdovo. — Rada pela bi, ue morem sama. — Ne gledaj me, bom naj majhina. — Fant kolne dekletovo raater. — Mož pijanec. — Dekle fanta zbiia: Sanje lom'jo, sanje trud'jo, Sanj zaspat' ne morem! Misleč, mene mati moja Komu bode dala. Ljuba hčer! vzami kozarjal Dobro za-te bode. Ljuba hčer! vzami ovčarja! Dobro za-te bode. Ljuba hčer! vzami tergovca! Dobro za-te bode. Nečem, ljuba mat'! kozarja, Ni to dobro za-me: Gre kozar po skalovini, Zna si vrat zlomiti. Nečem, ljuba mat'! ovčarja! Ni to dobro za-me: Gre ovčar u gojzd, planino, Znade volk ga vjesti. Gre tergovec križem sveta, Se domii ne verne. Ljuba hčer! vzami krojača! Dobro za-te bode. Sanje lom'jo, sanje trud'jo, Pri krojaču tanka igla, Pa otroci gladni. Ljuba hčer! vzami ratarja! Dobro za-te bode. Mladeneč prosi Mater. Hočem, ljuba mat'! ratarja, Dobro za-me bode: Pri ratarju černa roka, Pa pogača bela. časa ne zgubljati. —• Uteha v spomini. — Slavec kregan. —Prirojena svoboda: ,,Berhko poje slaviček — U zelenim gojzdiku, — U zelenim gojzdiku, — Na pretanki vejici . . . . (Iz hišice izpuščen): nKoj zapoje slaviček: — Težko ribi brez vode! — Težko ribi brez vode! — Slavčiku brez germiča." — Nar strašneji zlo: »Sarojevo, kaj te potemnilo? — Ali, reva, si mar pogorela? — Ali te povodenj potopila? — Ali te je kuga pomorila? — Sarojevo tiho pregovarja: — Ako bila jest bi pogorela, — Bele dvore bi si ponovila; — Bila bi me voda potopila, — Bila bi mi ulice oprala. — Kuga me je revo pomorila! — Pomorila stare ino mlade, — Razločila drage ino ljube." — Molitev uslišana. — Deklica si umiva lice: Deklica si lice umivala, Umivaje licu govorila: Vem naj, lice! de te star bo kušnil, Iti hotla bi v goro zeleno, Ves bi pelin tamkeja pobrala, Iz pelina bi vodo 'zcedila, Vsako jutro se z vodo vmivala: Kader star kušuje, bo mu grenko. Vem naj, lice! de te mlad bo kušnil, It' bi hotla na cveteči vertek, Vse bi rože tamkeja pobrala, Pa vodo iz rož bi izcedila, Vsako jutro se z vodo vmivala, Kader mlad kušuje, bo dišalo, Naj diši mu! naj prijetno bode itd. —