List 45.
Gospodarske stvari.
Poročilo o našem predivstvu.
Spisal Andrej Piskar.
Ker me je si. odbor kmetijske družbe počastil z zaupanjem, da mi je izročil popotni poduk o predivstvu za letošnje leto, si štejem v dolžnost, da poročam o svojem delovanji in pa o naših razmerah o tem predmetu. Predno pa o letošnjem delovanji kaj več govorim, se mi zdi na pravem mestu, da poprej nekoliko spregovorim o vspehu, katerega so imele naše dosedanje poskušnje.
Kakor je znano, preskrbuje kmetijska družba vsako leto semena Ruskega (Rigajakega) lanu. Rusko seme je najboljše za setev, ker priraste iz njega najlepše in najdaljše predivo; zato povsod, kjer hočejo lepo predivo pridelati, sejejo to seme. Kakor pa ni nobene dobre stvari, da bi se ji ne moglo ugovarjati, tako tudi tu. Tudi Rusko laneno seme se pri nas do zdaj se ni tako vtrdilo in vdomačilo, kakor bi bilo želeti! Naši kmetovalci imajo troje ugovorov zoper Rusko lanćno seme. Prvi ugovor je, da je predrago, drugi, da ima Ruski lan premalo semena; tretji, da je nezanesljivo, ker nekatero leto stori dobro, a drugo slabo. To vse ima res nekaj resnice, zato poskusimo to stvar malo bolje ogledati.
Da je Rusko seme drago, dražje kot naše domače, to je naravno in temu ne moremo pomagati, ker že voznina mnogo stane. Letina ima pa največ vpliva na ceno, ker tudi na Ruakem ni vselej dobra letina za lan. Včasi se dobi tam seme ravno po tej ceni, kot pri nas in še ceneje, ali včasi je drago. Kmetijska družba je vselej iz državne podpore nekaj založila, kedar je bilo seme drago, da so ga kmetovalci bolji kup dobili. Občna želja naših kmetovalcev je, naj bi kmetijska družba vsako leto toliko iz državne subvencije založila, da bi Rusko seme ne bilo draže kot naše domače, potem bi ga kmetovalci vsi od kraja kupovali. Se ve da je to težavno, ker bi bilo treba v draginjskih letih mnogo priložiti in državna podpora je le pičla. O tem bomo pozneje še več govorili.
Da Ruski lan nima toliko semen a, kot naš p rez le j ali pa celö zimski, to je res in sicer zato, ker je manj glavičast. Ali to . jo ravno prednost za predivo. Za predivo je tisti lan najbolja], kateri ima le po eno glavico, ker potem je lik od korenin do glavic cel in dober, a naš zimski lan se kmalu pri sredi
stebla začne razraščati v vrhe in ima potem res mnogo semena, ali predivo je krajše, ker vršiči pri izdelovanji ali odpadejo ali pa , ker so grčasti in se ne dajo lepo izdelati, potem odpadejo pri mikanji. Rusko seme dela bolj na predivo, kot na seme, zato zraste Ruski lan še enkrat tako visok, kot naš domač in da še enkrat toliko prediva. To je gotovo veči dobiček, kot pa če bi bilo nekoliko več semena , zato pa predivo slabo.
Ker pri nas zemlje ne obdelujejo tako skrbno, kot tam, kjer je kmetijstvo na visoki stopinji, zato se tudi še ni posrečilo, da bi iz izvirnega Ruskega semena si mogli pridelati dobrega domačega semena za setev. Dozdaj se je seme, pridelano iz izvirnega Ruskega, le enkrat moglo sejati, ki pa tudi še ni tako storilo, kot izvirno, a v drugo sejano seme že ni storilo mnogo boljše, kot navadno domače. Temu bi se pomagalo, ko bi se zemlja prav skrbno obdelovala in vrstila, ker bi potem pri-rastlo ne le boljše predivo, ampak tudi boljše seme, katero bi se moglo večkrat sejati. Priča temu je to, da so pri nas nekateri iz našega čisto domačega semena, len o ve a, na dobro in skrbno obdelani njivi pridelali predivo, ki je bilo po vsem podobno onemu iz Ruskega semena.
Tretji ugovor naših kmetovalcev je, da je Rusko seme nezanesljivo, da vselej ne stori dobro. To je žalibog, istina! Poskušnje so kazale, da Rusko seme, ki gaje kmetijska družba dobivala iz Vratislave, je bilo prva leta precej lepo in je dajalo lep pridelek, ali poslednja leta, posebno leta 1874. in 1875. je bilo prav slabo. Seme je bilo tako plevelno, da se ni dalo nikakor očistiti in ko je ozelenelo, ga je neka trava tako prerastla, da nobena pletev ni pomagala in ga je ko-nečno popolnoma zadušila, tako, da so nekateri gospodarji posebno v Vodiški okolici veliko zgubo imeli, ker so seme drago plačali, potem pa morali vse pokositi. Sicer pa ni bilo vse seme tako slabo, ampak le v nekaterih sodcih.
Pri kupovanji semena je težava, ker gre seme vec prekupcom čez roke in v Ruskih Pobaltijskih mestih imajo kupčijo največ judje v rokah. Res, da ni vsak jud goljuf, al vsak lahko sprevidi, kako je tukaj, kakor povsod, sleparstvu pot odprta. Mogoče , da je trgovec, od katerega mi seme kupimo, najpošteneji mož; a kdo more biti porok, da je oni, ki seme po deželi skupaj spravlja in ga temu pošilja , tudi pošten. Kako lahko se dobremu blagu primeša slabega in slabo in smet-jivo seme za dobro prodaja. To so že poskusili povsod in ne samo mi.    Zato je najboljše,   kdor more, da gre
sain tje in kupi seme od kmetovalcev na mestu, kjer je rastlo, da si ga lahko izbere. Za nas, se vo da, to ne kaže, ker bi bili preveliki stroški, po seme tje hoditi. Korošci so se obrnili že s prošnjo na ministerstvo kmetijstva, da bi za več dežel poslali tje izvedenega opravnika, ki bi seme na mestu kupil, ker za več semena se veci stroški že izplačajo. Toda do zdaj se še ni nihče za to zavzel. Vsi naši kmetovalci, kateri lan pridelujejo in s katerimi sem imel priliko govoriti, so djali, da je posebno treba na to delati, da dobimo zanesljivo seme, ker če bi se mogli zanesti, da bo seme res dobro, bi ga še veliko več naročili; al tako je pa težava, seme drago kupiti in njivo z velikimi stroški obdelati, potem pa nič pridelka imeti. Temu se mora na vsak način pomagati. Zato bomo poskusili o priliki še kaj  o lem  spregovoriti.
358