OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVN
EQUALED
neodvisen dnevnik za slovenske DELAVCE ¥ amerik:
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), NOVEMBER 16, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 225

Mike razboršek
Po dolgotrajni bolezni je umrl y soboto zjutraj Mike Razbor-sek, bivajoč na farmi v Madison, phio,- kamor sta se preselila z zeno pred osmimi leti. Star je 62 let in je bil doma iz vasi Brezje, fara Čemšenik pri Gorju Savi, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Predno se J® preselil na farmo, sta živela 2 ženo na 1092 E. 72 St. in je ^elal 25 let pri Willard Storage Battery Co. Z ženo sta bila pred '^vemi leti na obisku v stari do-Wiovini, kjer zapušča dva brata dve sestri. Bil je član društva Glevelandski Slovenci, št. 14 in društva Loška dolina. Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Truden, doma iz Šmarja-^ pri Ložu. Edini sin Frank je ubit v službi mornarice Teta 1943 tekom druge svetovne voj-Pogreb se vrši v sredo zju-tf&j ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
bolnišnice
Iz Cleveland Clinic bolnišnice je povrnila Mrs. Angela Dr^ -hift; Najlepše se zahval j wje aJ-^odnikom,, sosedom in prijate-3em za krasne šopke cvetlic ter ®Pa darila kakor tudi za mnogoštevilne tolažilne kartice, ki je prejela. Zdaj se nahaja orna pod zdravniško oskrbo, oiski na domu so dobrodošli!
^ petek je bil prepeljan iz Eu-^'d-Glenville bolnišnice Mr. An-Oft J. Pier, ki se še vedno na-pod zdravniško oskrbo. Za ^evoz je skrbela ambulanca . A. Svetek. Prijatelji ga obiščejo na domu na 16409 ^otmere Ave.
^^oka
^ročila sta se Miss Stephania J^idaršič, hčerka Mr. Anton ^^daršiča, in Mr, Anthony Sa-sin Mrs. Mary Sajovic iz ^3 E. 66 St. Čestitamo!
^^ok umrl v avtu
-Zakonca Mr. in Mrs. Herbert ^Gtein iz 3636 E. 146 St. sta ®^aj vzela s seboj na avtno > *^30 tri mesece staro hčerko Domov dospevši sta uvi-da je otrok med vožnjo Vzrok smrti ni znan.
^^ideni "srčki"
bazarju krožka št. 2 Pro-
OBČNI ZBOR UNIJE (.1.0.; POPOLNA ENOTNOST V UNIJI
Danes 16. novembra se je začel v Clevelandu občni zbor osrednje delavske unije C.I.O., ki ima organiziranih nad šest milijonov ameriških delavcev. Unija C.I.O. je ozdravila rane iz leta 1949, ko je izključila iz svoje srede 11 podrejenih unij, ki so bile baje pod komunističnim vplivom. Število organiziranega delavstva, za katero se je unija takrat zmanjšala, se je spopolnilo z novimi člani in je sedanja unija po številu svojega članstva največja v svoji zgodovini, notranje pa konsolidirana.
Zborovanje je otvoril predsed-
nik unije C.I.O. Walter Reuther, izvršilni odbor unije pa je predal ameriški javnosti poročilo o bojih in uspehih ameriškega delavstva. To poročilo obsega 115 tiskanih strani. Poročilo daje splošni pregled o delavskih uspehih, o bodočih ciljih in se peča tudi s federalno vlado, katero označuje za vlado milijonarjev in tudi če bi imel kake samostojne ideje in načrte, ne more z njimi prodreti ne skozi kongres, ne federalno vlado.
Tudi federalna vlada ni mogla iti preko občnega zbora unije C.I.O. Javljena sta državni tajnik John Foster Dulles in tajnik za delo James Mitchell, ki bosta sredi tedna nastopila na občnem zboru. Najavljen je senator Hubert Humphrey iz Minne-sote, znan po svojem progresivnem programu.
Občni zbor sta pozdravila bivši clevelandski župan, sedaj senator Thomas Burke in sedanji župan Anthony Celebrezze.
V torek 17. novembra bo nastopil Chester Bowles, bivši ameriški poslanik v Indiji. Bowlesa je imenoval za poslanika v Indijo, demokrat Harry Truman. Tudi Bowles je progresiven človek. Zato je bil takoj ob imenovanju tarča silovitih napadov pokojnega senatorja Roberta Tafta, ki se je o Bowlesu pavšalno izrazil, da gre v Indijo, na važno diplomatsko mesto, "naj-nesposobnejši človek, kar jih imajo Združene države."
TRAGEDIJA NA MORJU
LONDON, 16. novembra — Danes zjutraj ob treh je prišlo v angleškem kanalu do kolizije med francoskim in italijanskim tovornim parnikom. Italijanska tovorna ladja Vittoria Claudia se je potopila. Štirje italijanski mornarji so bili ubiti, 16 je pogrešanih, vendar po zadnjih poročilih, se lahko smatra, da so izgubljeni tudi ti.
ŽENA SI LASTI REKORD
PORTLAND, Me., 15. novembra—Ga. Terezija Valliere, stara 30 let, trdi o sebi, da je postavila rekord. Rodila je v 21 mesecih in osmih dneh troje otrok. Dva sta bila sinova, ena pa hčerka.
(Morda gre v slučaju Terezije Valliere za ameriški tovrstni rekord. Na vsak način ga je pobila neka Avstralka iz mesta Sidney, ki je rodila, troje otrok v 19 mesecih).
KANADA NARAŠČA
OTTAWA, 15. novembra — Kakor v Združenih državah severne Amerike, tako narašča hitro tudi prebivalstvo Kanade. V treh mesecih je narastlo od 14,-781,000 na 14,893,000. Po tej lestvici naprej bo imela Kanada ob koncu letošnjega leta 15,000,-000 prebivalstva.
SPREMEMBE MED JUDI
JERUZALEM, 15. novembra —Judovski latorist Ben Gurion, star 68 let, predsednik vlade države Izrael v Palestini, je danes odstopil kot predsednik vlade. Pravi, da ima vladnih poslov dovolj in da gre v samoto, kjer bo sam zase študiral razna judovska vprašanja in njih rešitve.
RUSIJA IN ALBANIJA
BEOGRAD, 15. novembra — Moskovski radio je napovedal, da bo Sovjetska zveza dala sosedi Jugoslavije, Albaniji, maiterial in tudi strokovnjake na razpolago, da se Albanija gospodarsko dvigne.
Slaščice iz Jugoslavije
Lastnikom slaščičarn se sporoča, da je družba L. & M. Tobacco Co. na 784 E. 185 St. prejela pravkar pošiljko raznih božičnih slaščic in bonbonov naravnost iz Jugoslavije. Za podrobnosti se lahko obrnete na omenjeni naslov.
KOMISIJA ZN NAJ PRIDE V TRST?
k
ivnih Slovenk zadnjo soboto
pomotoma dal kuplje-
srčke" (leceta) v papirnato
^ ki jo je imela Mrs. Mary
na oknu. Dobi jih nazaj,
g. Pokliče EX 1-5255 ali se zgla-
PH Mrs. Somrak na 994 E. '4 St.
^^dušnica
torek zjutraj ob 7.15 uri se Yi zadušnica v cerkvi sv. V ^ v spomin šeste obletnice ^ Angele Mostar. Sorodnjki Url ^^'j^telji BO vabljeni, da se opravila.
no-ima
krava
VeJJ^NHATTAN, Kan., 15 Itf bra^—Državni kolegij
ki je v 322 dnevih dala 7 funtov mleka. Iz delne 51r	mleka so napravili
funtov masla.
BONN, 15. novembra — Ame-, riški vojaški strokovnjaki v Za-padni Nemčiji namigujejo na to možnost, da se bo Zapadna Nemčija oborožila kljub temu, da.bi Francija odklonila svoj pristop k skupni zapadno evropski armadi, ker ne mara nemške soudeležbe.
Združene države bi v tem slučaju sklenile posebno vojaško pogodbo z Zapadno Nemčijo. Pri tem bi pristale na ponovno obo rožitev Zapadne Nemčije. Isti korak bo verjetno storila tudi Anglija.
Razpoloženje v Parizu je naslednje: Francoski senat se proti vi vsaki francosko-nemški skupnosti, tudi v okviru skupne zapadno evropske obrambe.
Francoska spodnja zbornica je deljena, morda pa bi se v njej dobila potrebna večina za pogodbo, ki veže zapadno evropske države tudi Zapadno Nemčijo k skupni obrambi. Toda brez se nata ne gre.
l,ondon in Washington, predvsem zadnji, gledata na Zapadno Nemčijo s temi očmi:
Zapadno nemSka republika je postala v kratkih letih po vojni najmočnejša politična in gospodarska država zapadne Evrope in ima tudi največje število prebivalstva, namreč 50 milijonov ljudi. Sovjetska zveza napenja vse sile, da bi privabila k sebi tudi Zapadno Nemčijo. Končno bi moglo priti do politične taktike, da Zapadna Nemčija samo ladi njih napravi to politično potezo. Potem pa se zruši celotni ameriški zapadno evropski obrambeni sistem, kakor tudi sistem ameriške zunanje politike do Evrope.
V slučaju, da Francija vztraja pri svojem negativnem stališču do Nemčije, bodo Združene države pregledale svojo celotno zunanjo in vojaško politiko do zapadne Evrope* sploh, na vsak način pa pritegnile Zapadno Nemčijo v svoj politični in vojaški blok, tudi proti volji Francije.
NAPITNINE ALI NE?
Po ameriških tovarnah je~ na mnogih mestih vpeljan * sistem bonusa. Pravijo mu "incentive bonus." Torej poleg redne mezde boš dobil še nekaj več, če boš priden! Ta "če boš priden" pa gre večinoma v prid podjetniku, ki delavca na ta način izrablja. Zato pravijo pravi zavedni delavci; Dogovorimo se o jdači in konec debate. Bonus je skratka v bistvu poniževalen za delavca in njegovo osebnost.
Pa če greš v gostilno, restavracijo, nočni lokal? Cene so določene, kakor so določene v trgovini. Podjetnik lastnik naj plačuje dostojno svoje nameščenstvo. Pa recimo, da gre za posebne usluge. V mnogih državah Evrope je bilo zmenjeno, da se plača gotov odstotek celokupnega računa in zopet konec debate!
V Ameriki nastopajo tisti, ki pravijo, da je za vsako uslugo, tudi če ti kdo pomaga pri oblačenju suknje, plačati gotov odstotek računa. Vsakemu, ki ti napravi posebno uslugo! Navse-zadje je teh uslug lahko toliko, kolikor je znašal prvotni račun! Hdaj si pa popolnoma siguren, da dotični, ki ti streže ni sam lastnik ali vsaj solastnik podjetja?
Truman se bo obrnil direktno na narod: Govoril bo danes zvečer preko radija
JASNO SLIKO LJUDSTVU BREZ VMEŠAVANJA REPUBLIKANCEV
WASHINGTON, 16. novembra—Bivši predsednik Harry Truman bo danes zvečer med 11. in 12. uro govoril ameriškemu ljudstvu v zadevi Harry Dexter Whitea. Njegova izvajanja bodo prenašale vse važne ameriške televizijske postaje. Truman bo govoril in podal pregled tedanjih dogodkov na podlagi spisov svojega arhiva in osebnih spominov. Truman se ne ozira več na republikanske kombinacije, posebno ne na pododbor spodnje zbornice, ki mu načelu je republikanski poslanec Velde in ki ga je pozval pod kaznijo na zaslišanje. Tak poziv pod kaznijo je Truman naravno odklonil.
Afera Harry Dexter Whitea se je že sedaj v bistvu razblinila v nič, republikanci pa so za eno politično blamažo bogatejši, ne samo v Ameriki, marveč v prvi vrsti v Evropi. Demokrat Adlai Stevenson, čigar napovedi niso izrečene tjavendan, je komentiral končni izid republikanskega zahrbtnega boja s tem, da je sedaj sodeč po razpoloženju v vrstah ameriških volilcev popolna demokratska zmaga v volilnem letu 1954 gotova stvar.
Na Koreji se jasni
PANMUNJOM, 15. novembra •Pododbor komisije za mir na Koreji je dosegel sporazum o dnevnem redu, ki naj bo predmet zasedanja plenuma mirovne komisije. Torej o kraju, kjer naj se vršijo razgovori komisije, o času, kdaj naj ta komisija začne z delom in o tem, kdo naj sestavi to komisijo.
Ameriški delegat Dean je z veseljem pozdravil ta sklep in pravi, da so odprta vrata za nadaljnja mirovna pogajanja.
Toda vprašanje nagovarjanja vojnih ujetnikov, ki naj se vrnejo domov, se še vedno ne premakne z mrtve točke. To zatišje traja že 11 dni.
Ameriški podpredsednik Nixon je končal svoje razgovore s predsednikom Južne Koreje Rheejem in izrazil prepričanje, da Rhee ne bo šel svoja lastna pota.
*
PANMUNJOM, 16. novembra —Komunisti so končno zaslišali 227 severnih Korejcev in od teh je bilo šest takih, ki hočejo nazaj v Severno Korejo.
Na vrsti je sedaj 400 kitajskih vojnih ujetnikov.
Ameriški podpredsednik Nixon bo danes na japonskem dvoru. Pot ga pelje iz Japonske v Iran, odtod pa v Pakistan.
Naj omenimo tudi, daje sod-*iik vrhovnega sodišča Clark enako odklonil svoj prihod pred pododbor spodnje zbornice na poziv poslanca Veldea. Omenimo naj nadalje, da narašča zadrega republikancev, povzročena v prvi vrsti vsled netaktnega in brezprimemega nastopa poslanca Veldea, ki se ni zavedal, kakšno pravno in politično napako je napravil, da kliče pred sebe bivšega predsednika Amerike in to celo pod kaznijo. Vidni juristi, tudi republikanci, so si biil edini v tem, da je bil korak Veldea grobo protiustaven.
V zadregi ludi FBI?
Demokrat]e trdijo in to na aodlagi verodostojnih virov, katerih ne more zanikati tudi ne ameriška tajna policija FBI, da so se vsa imenovanja pokojnega Harry Dexter j a Whitea izvršila v sporazumu med Belo hišo in med FBI!
Značilne so nadalje vesti najuglednejšega ameriškega lista "New York Times." Po teh vesteh bi bila politika pokojnega Whitea v glavnem tale;
V interesu svetovnega miru naj pride do čim ožjega sodelovanja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Takrat pred vojno in med vojno, je grozil svetu, pa tudi Ameriki, nemški nacizem in

Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile zadnji četrtek pri Mr. in Mrs Frank in Rose Skully, 6219 Car Ave., in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca Mati in dete se dobro počutita v Hurop Road bolnišnici. Tako je postala Mrs. Gertrude Soršek Carl Ave. tretjič star^ mama.
Čestitamo!
rializem. Rusija ni imela interesov, da razširi svoj vpliv na druga ozemlja. Rusija se je tudi obvezala, da ne bo uganjala propagande na ameriških tleh. Tudi pokojni Franklin Roosevelt je šel za tem, da pride s Sovjetsko zvezo do nekega sporazuma. Oboje držav je imelo skupni interes, da se uniči nemški nacizem, v prvi stopnji, da se prepreči nacistična zmaga.
S posebnimi pogodbami naj se bi rešilo važno vprašanje odno-šajev med Japonsko in Ameriko na eni strani ter med Japonsko in Kitajsko na drugi strani, da se tako prepreči požar, ki je grozil na Daljnem vzhodu. Sredstvo za ta sporazume pa bi bila trgovina in dajanje kreditov,
Po teh objavah "New York Timesa" izhaja, da je sporni Harry Dexter White delal načrte, ki so pač odgovarjali takratnim političnim razmeram.
Ubogi "Robin Hood!"
Politična hitlerija republikancev seje zagnala v otroške pripovedke, ki budijo domislijo ameriških ljudskošolskih otrok. Med temi je tudi "Robin Hood" angleški pravljični junak iz časa 12. stoletja, rojen pa bi naj bil v mestu Nottingham v Angliji. Bil je junak, ki je znal tudi pobijati, morda celo krasti, kakor je bilo pač junastv6 takratnih časov. V teh pripovedkah o Robinu Hoodu -se nahaja tudi stavek, ki se pripisuje njemu, namreč, "da naj se okradejo bogati in naj se njihovo premoženje da ubogim." Evo histeričnih ameriških republikancev, ki vidijo v Robin Hoodu pravega— komunista! Radi tega naj se ameriškim otrokom prepove, da
........... berejo pripovedke o Robin
japonski impe- Hoodu. (Z vso resnostjo je pred-
lagala republikanska članica odbora za nadzorstvo šolskih knjig v državi Indiani, da se stara pravljica o Robinu Hoodu odstrani iz šolskih beril, da se mladina ne okuži s komunističnimi idejam . . . Posledica—ves svet se smeje nadutosti, katera izhaja iz McCarthyzma.) Anglija se smeje Amerikancem.
V Nottinghamu v Angliji, odkoder je izhajal Robin Hoodu, so se oglasili Angleži in so dali na račun teh Amerikancev nekaj prav pikrih izjav. "Robin Hood je živel dolgo časa pred Karlom Marxom (najmanj šeststo let nazaj). Če bi Robin Hood opazoval današnji komunizem in imel priliko sestati se z Marxom, bi ga bil gotovo ustrelil!
"Robin Hood je bil za svoje čase morda nekak klativitez in bi ga današnji državni tožilec moral preganjati. Toda da bi bilo v tej osebi kaj komunizma, je več kot neumno. Amerikanci, ki iščejo v njemu komunizem, so pač popolni norci."
Tudi Quaker j i—komunisti
Protestantovska verska sekta Quaker j i je imela na začetno ameriško življenje važen vpliv. Delo, poštenost, častnost, preob-razevanje zemlje—to so bila njihova gesla. V verskem oziru so bili revolucionarji in so se postavili na stališče, da ne rabijo nobenih pridigarjev in duhovnikov kot posredovalcev z Bogom. Vsak se s svojim Bogom razgo-varja sam. Quaker j i so bili tisti, ki so znali ustvariti lepe odno-šaje do Indijancev. Med ostalim so dali državi Pennsylvania i prvo ustavo, kije bila takrat in je še danes najmodernejša in je ameriške republike mečejo v komunistično vrečo!
RAJE Z NEMČIJO KOT S FRANCIJO!
Angleška pbročevalna služba Reuter javlja iz Trsta, da je tržaški občinski svet, ki je seveda proitalijanski, sprejel resolucijo, naj Združeni narodi pošljejo tja neko preiskovalno komisijo. Ta komisija da je potrebna, da pregleda današnji neznosljiv položaj v obeh zonah, "A" in "B."
V Londonu je posebna komisija, katero sestavljajo zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije, izdelala dnevni red skupne konference, katere naj se udeležita tudi Jugoslavija in Italija. To konferenco označujejo kot konferenco tehničnih strokovnjakov.
Pri tem da gre za to, kakšne koncesije je treba dati Jugoslaviji, da se potem lahko izvede skupna izjava Londona in Wash-ingtona z dne 8. oktobra, da se zavezniške čete uijiiaknejo iz zo
ne "A," Trst pa naj pride pod italijansko upravo.
Med zavezniškimi vladami in med vladami Beograda in Rima se izmenjavajo predlogi in proti-predlogi, kako urediti dokončno mejo med Jugoslavijo in Italijo.
Tržaški župan je krščanski demokrat inženir Bartoli. (Bar-tolj je tudi pravo slovensko ime četudi ga pišemo brez j na koncu). Tržaški občinski svet zvra-ča krivdo radi zadnjih nemirov v Trstu na zavezniško vojaško poveljstvo. Tisti, ki so streljali, naj bodo odgovorni in kaznovani.
Komisija Združenih narodov katero kliče tržaški občinski svet v Trstu, naj bi začela z javnim zasliševanjem prebivalstva o tem, kam si želi, ali v Jugoslavijo ali v Italijo.
Tržaški občinski svet plava tako popolnoma v vodah italijanske vlade v Rimu.
Vojaki USA iz Evrope
WASHINGTON, 15. novembra—Armadno poveljstvo je objavilo, da je postopoma odpokli-calo iz Evrope že 20,000 ameriških vojakov. V Evropi je nastalo zaskrbljen je spričo raznih vojaških in političnih izjav iz Washingtona, da se bo število ameriških vojakov v Evropi zmanjšalo.
Ameriško vojaško poveljstvo sedaj pojasnjuje, da pri gornjih 20,(X)0 ameriških vojakih ne gre za vojake, ki so frontno sposobni, marveč za vojake, ki so opravljali pomožno službo.
Amerika ima v Evropi 220,000 vojakov. Med temi je 120,000 frontnih vojakov, okrog 100,000 po vsakovrstnih strokovnjakov, kot inženirjev in nameščencev pri prometnih sredstvih.
Tito in Trst
BEOGRAD, 15. novembra — Predsednik Jugoslavije, maršal Tito, je na velikem volilnem zborovanju imel govor pred množico kakih 250,000 ljudi. Dotaknil se je vprašanja Trsta in dejal, da radi Trsta Jugoslavija nfe gre v vojno. Stavil je novi predlog glede Trsta in zone "A." Nima nič proti temu, da pride Trst z luko vred brez kakih omejitev k Italiji, toda slovenski kraji zone "A" morajo pripasti Jugoslaviji.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6
ii
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države}: For One Year—(Za eno leto)	_
J»12.00 - 7.00 . 4.50
For Six Months—(Za Sest mesecev) ______
For Three Months—(Za tri mesece) ___
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1878.
104
K OBČNEMU ZBORU UNIJE C.I.O.
(1)
Danes se je začel v Clevelandu občni zbor (konvencija) velike delavske unije C.I.O. Občni zbor osrednje unije je za Ameriko v današnjih časih dogodek. Pri tem se mi sami spomnimo na čase, ko je bilo ameriško delavstvo še nedavno tega izročeno na milost in nemilost kapitalu in izkoriščanju; ko je bil kapital odločen, da z vsemi sredstvi zatre delavske unije po podjetjih. Spomnimo se le na ameriško avtomobilsko industrijo, ki je ob začetku organiziranja v teh obratih storila dobesedno prav vse, da bi unije preprečila. Žrtvovali so se milijoni dolarjev; posluževalo se je sredstvo—delavskih ovaduhov med delavskimi vrstami. Industrija je pritiskala na javno oblast, na policijo in na vojaštvo. Tudi vemo, da je govorilo celo orožje. Danes se delavstvo ravno v industriji avtomobilov, pa tudi n. pr. jekla, s ponosom lahko trka na prsa, da si je izvoje-valo razmeroma ugodne mezde in druge socialne ugodnosti. Slovenci v Ameriki kot večinoma delavno ljudstvo se moramo svojemu standardu današnjih dni zahvaliti ravno ameriškim unijam, katerih člani smo po večini tudi mi sami. Njim je posvečati vso našo pozornost!
Gre za armado dvajset milijonov unijsko organiziranega delavstva, ki ima tedenco, da se širi in ne da upada. Unija A.F.L. je združila okrog sebe že 10,200,000 delavcev. Unija C.I.O. se približuje sedmemu milijonu. Samo lansko leto je pridobila pol milijona novih članov!
» Namen unij je ta, -da zberejo okrog sebe še ostalo neorganizirano delavstvo, ki je v večini. Ga je še najmanj 40 milijonov. Pri tem ne pozabimo, da se ravno pod republikansko vlado mečejo unijskim organizatorjem polena pod noge in to kar na kupe. Boj je srdit. Naše simpatije veljajo dosedanjim organiziranim delavcem in tistim delavskim voditeljem pokretašem, ki orjejo ledino ameriškega juga in srednjega zapada.
Ameriške delavske unije pa bomo razumeli do dna, če spoznamo delo, ki ga opravljajo doma in v tujini. Doma v Ameriki je na dnevnem redu parola boja proti komunizmu, pravemu, še bolj pa namišljenemu. Prvič: Edino delavske unije %o bojevale boj proti pravemu komunizmu in edino one vedo, kje je komunist doma. Edino one so imele uspeh. Edino one so imele splošni pregled o komunistih kakor ta pregled res odgovarja stvarnemu položaju. Ce bi se bila federalna vlada naslanjala na stvarne podatke, ki so jih dale unije njej na razpolago, bi ne bilo danes političnega histerizma znanega pod imenom Mc-Carthyzem!!
Ameriške unije segajo tudi na internacionalno polje. Posegle so v boj zoper komunistično diktaturo tudi na evropskih in azijskih tleh. Njihove podpore pristaševi njihovih idej v raznih državah Evrope in Azije so učinkovite, so pa tudi dovedle do uspeha. Ameriške unije ne sipljejo dolarjev kot jih mora federalna vlada. Imajo pa za seboj moč ideje, požrtvovalnost, ki operira s kulturno duhovnim materialom kot je tisk, knjiga, pisani dokazi. Velike ameriške unije kot n. pr. unija A.F.L., imajo v važnih industrijskih državah v Evropi svoje stalno odposlanstvo. Skoraj bi rekli, da ima Amerika dva zastopstva v tujini. Prvo je uradno zastopstvo, ki se imenuje poslaništvo z vsemi podrejenimi oddelki, drugo zastopstvo pa ima ameriško delavstvo kot tako, dalje pa v razpredenih mrežah tudi v mednarodni delavni zvezi. To mednarodno delo unij se ne obeša tako na veliki zvon, kakor se to dela pri poslaništvih. Ni sredstev ne doma ne zunaj. Ameriški tisk je delavskim unijam po večini nenaklonjen. Enako radijske in televizijske postaje. Ravna se po znanem načelu, da je "zamolčati kako stvar" hudo orožje zoper političnega nasprotnika!
Kljub temu pa so ameriške delavske unije važna ini-(iativa za ureditev delavskih vprašanj v raznih državah Evrope. Evropske svobodne unije, čeprav so zgrajene zgo-t'ovin^ko in ideoioško na,drugih temeljih kot so pa ameriške, vidijo v ameriških unijah temeljno zaslombo tudi ko gre za to, da izbojujejo delavske pravice na domačih tleh. Ta moment dela naših unij na mednarodnem polju se redkokdaj povdai ja, povdarjajmo ga mi in to ravno v dneh, ko ima svoj občni zbor druga največja ameriška unija C.I.O.—zopet v našem industrijskem Clevelandu. L.C.
UREDNIKOVA POSTA
Nekaj zgodovine In drugo
EUCLID, O.—Tukaj podajam nekaj zgodovine iz preteklih 50 let, ko smo se prišeljevali sem v večjem številu. Iz tega bo vsaj deloma razvidno, kje in kako smo napredovali. V metropolo sem prišel dne 19. februarja leta 1900, kjer sem ostal za stalno.
Poleg teh imamo število dobro lavcev je tudi danes revež, dasi
znanih godbenih skupin in posameznih poklicnih kulturnih oseb, na katere smo lahko ponosni.
Tu sem omenil samo nekatere stvari, ki dokazujejo, kako smo napredovali zadnjih 45 let. i'rvih osem let tega stoletja je šlo zelo počasi, potem pa se je vedno bolj širilo kulturno in društveno življenje. Od leta 1910
^ . . , , , , , . I do depresije le bilo tu živahno To je ze dolga doba, v kateri sem • i n j tj ■	,
.	aucii oc... m veselo. Pod Hooverjem je sko-
si ohranil se marsikaj v sve
zem spominu.
Tedaj ni bilo nobenega slovenskega doma ne kulturnih društev. Bilo pa je že nekaj podpornih društev in ena majhna lesena cerkev sv. Vida. To ni znano večini naših priseljencev, zato mislim, da bo koga utegnilo zanimati, da vsaj nekaj poročam o prvih dnevih slovenske metropole.
Prvi slovenski list je pričel izhajati pred 54 leti. Imenoval se je Narodna beseda, drugi list je bila Nova domovina, potem Zvonček, Danijca, Napredek, Naprej, Clevelandska Amerika, Ameriška domovina. Sloga, Enakopravnost, Socialistična zarja, Glas SDZ, Naš prapor. Glasilo KSKJ, Nova doba. Zarja, Čas in Cankarjev glasnik, torej 19 listov. Sedaj izhajajo samo še Enakopravnost,-Ameriška do-
ro vse zmrznilo in šele pod Roo-seveltom so se razmere pričele nekoliko izboljšavati. Mnogi ne bodo nikdar pozabili Hooverja in njegove filozofije. Jaz sem imel še nekaj sreče, da sem bil brez dela samo 13 mesecev. Tedaj je velika večina ameriškega ljudstva živelo v velikem pomanjkanju in bedi, obenem smo pa vsi trdili, da živimo v najbogatejši deželi na svetu, kjer je bilo vsega dovolj razen zaslužka. Tedaj je bilo veliko ljudstva uverjeno, da je kapitalističen sistem preživel svoje najboljše dneve, da nosi v sebi strašne posledice. Če bi ne bilo tedaj Roosevelta in novega deala, bi bil morda propadel.
Razsodnemu človeku se zdi čudno, kako hitro je ameriško delovno ljudstvo pozabilo na zadnjo depresijo in bedo. V tej I kratki dobi je spet postalo vne-
movina. Glasilo KSKJ, Nova do- to ^ kapitalizem. Celo unijski ba in Glas SDZ. Zarja se je men-t ^jj^elji so pozabili, da so mno-da preselila v Chipago, drugi so ^^ije le životarile na papir-pa prenehali. Moral sem dobro ^a brezbrižnost se bo spet
grdo maščevala #ad nami. Meni se zdi, da je ameriško Ijud-
paziti, da sem vse imenoval. '
Sedaj naj še omenim nekate^-re od prvih naseljencev v Clevelandu: Janez Pintar, Jože Turk in Jože Struna, bratranec moje matere, ki se je pisala Struna preden se je poročila. Jože Struna je bil tukaj od leta 1883, potem je prišel v staro domovino po treh letih. Bil je 18 let starejši od mene. Večkrat je pisal svojemu očetu, da je delal pri železnici in da so tukaj tedaj živeli še trije Slovenci, ki so šli v angleško cerkev. Moj stric Struna je bil zelo ponosen na svojega sina in ko je dobil sliko od njega, jo je rad pokazal sorodnikom.
Ravno tako se spominjam, da mi je stric Struna rekel; "Janez, ko boš dosti star, pojdi v Ameriko, tam boš dosti denarja zaslužil." Tako so tedaj ljudje tam mislili o Ameriki. In res zaslužil sem ga precej, toda prihranil sem ga zelo malo. Tedaj je človek imel res veliko korajže, da se je podal tako daleč v tujino. Hči Jožeta Turka je bila baje prva Slovenka. Jerica Turk se je poročila z Skebetom. Za očetom je prišla leta 1883. Ona je
stvo zamudilo sijajno priliko, da bi bili izboljšali življenske pogoje malega trgovca in delavca, da nam bi ne bilo treba trepetati pred prihodnjo krizo. Še bolj nerazumljivo ^ je, da se je ameriško ljudstvo pustilo tako na-zarensko potegniti za nos pri lanskih volitvah, za kar se že mnogi kesa jo in obžalujejo.
Ekonomska in politična negotovost se jasno kaže na obzorju. Po premirju v Koreji je vlada nekoliko znižala vojna naročila, toda že pred tem so se cene živilskim potrebščinam navijale takoj po zadnjih volitvah meseca novembra, dočim so cene poljedelskih pridelkov na farmah padale. Ameriški farmarji so nekaj časa mirno prenašali svoje zgube v upanju, da bo predsednik Eisenhower pač držal svoje obljube, saj so farmarji tako-rekoč steber republikanske stranke. Toda čakali so skoro eno leto zastonj, šele zdaj so se zganili in tirjajo obljube, ki so že zdavnaj pozabljene.
Tudi organizirano delavstvo je presenečeno in zgublja veio v bila tudi prva našeljenka v Col- j ^merigko ekonomsko bodočnost, linwoodu leta 1900. Tega leta so ko je depresija pričela kukati
bo lahko životaril nekaj časa na brezposelnostni podpori. Danes postaja vedno bolj jasno, da ni med Hooverjevimi milijonarji in Eisenhowerjevimi milijonarji v kabinetu nobene razlike, zato je tudi delavski tajnik Durkin rajši podal ostavko, da mu ne bo treba dajati računa pred delavstvom, kjer bi bil moral opravičevati Eisenhowerjevo protide-lavsko politiko.
Delavski razred je danes v Združenih državah tako razkrojen in neučinkovit, da skoro nihče v vladi ne polago nobene važnosti delavskim interesom. Delavski voditelji so sicer razočarani in vedo, da bodo morali začeti z drugačno taktiko, da se odvrne fašizem, brezposelnost in beda kakršna je vladala skozi zadnjo depresijo. Zdi se mi, da sem zopet zašel z tira in bo boljše, da nadaljujem z zgodovinskimi zadevami.
John Lokar st.
(Dalje prihodnjič)
bile štiri slovenske družine v Collinwoodu, katere smo večkrat obiskali iz St. Clairja. Rad bi vedel, koliko jih je še živih ? Mislim, da večina že počiva v črni zemlji, kjer počiva večina mojih starih znancev in prijateljev. Jože Turk je umrl pred 50 leti.
Danes so v »Clevelandu štiri velike slovenske fare, devet slovenskih domov, pet velikih in štiri manjši. Imamo veliko što- tudi dejstvo, da ni vse zlato, kar
izza vogala. Brez dvoms^ so siti sedanje vla(ke in mccarthyzma, so pa še vedno v strahu, da bi jasno povedali svoje mnenje o sodobnih problemih. Dnevi negotovosti so tukaj in vlada je v veliki zadregi, da si ne ve in noče pomagati iz zadrege.
Hvalisanjc ameriškega bogastva postaja smešno in nedosled-
Bazar in zabava krožka št. 1 Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio—V soboto, 28. novembra priredi krožek št. 1 Progresivnih Slovenk svoj bazar v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Članice delajo že več let na raznih ročnih delih, katerih je eno lepše od drugega, tako da boste imeli lepo priliko nabaviti si zelo prikladna božična darila za svojce. Imeli bomo tudi vsakovrstno dobro pecivo. Članice vam bodo kar tam na bazarju pekle sveže krofe, štrudlje in kaj še vse drugih dobrot, ki jih bo obilo na razpolago. Na bazarju si boste lahko tudi nabavili lepe božične karte.
Bazar se prične ob 2. uri popoldne. Zvečer se pa vrši ples in zabava. Za ples igra Grabnarje va godba. Seveda bo na razpolago tudi okusen prigrizek in servirala se bo večerja. Naša Tončka Tomle in Jennie Košir boste skrbele, da ne bo nihče trpel žeje. Jennie Per ko in ostala dekleta pa bodo gledala, da bo šlo v kuhinji vse po redu.
Ker smo letos v začetku oktobra meseca preklicale našo običajno letno večerjo, ker so en teden pred našo nameravano prireditvijo servirale večerjo članice Ženskega odseka farme SNPJ, pri kateremu so po večini tudi naše članice, se nadejamo, da*bo naš bazar čim bolj poseten in uspešen.
, Torej se vidimo v soboto, 28. novembra na našemu bazarju! Theresa Gorjanc, zapisnikarica.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
BLACK DIAMOND, Wash.— Umrl je 11. oktobra John Primo-zich, star 75 let, doma iz vasi Račica pri Zidanem mostu. V Ameriki se je nahajal od leta 1904 in je bil član SNPJ. Zapušča bratranca in druge sorodnike.
WALSENBURG, Colo.—Srčni hibi je podlegel 11. oktobra Valdo Chavko, star 59 let. Bil je član SNPJ. Doma je bil iz Bosne.
BRADDOCK, Pa.—Tu je na-gloma umrla Katherine Novosel, doma iz sela Vokšev Šopek na Hrvatskem. Stara je bila 59 let in je bila članica SNPJ. Zapušča soproga, sina in hčer.
ELY, Minn.—Pri razstreljeva-nju rude je 12. oktobra bil ubit Frank Bernard Kuhar, star 37
va Josepha in Edwarda, hčer Mrs. Mary Wiher in več vnukov. Živela je v bližnjem West Allisu.
Po štiri mesečni bolezni je umrla Mary Bradley, rojena Hribar, stara 42 let. Rojena je bila tu. Zapušča soproga, sina, hčer, starše Mr. in Mrs. Leo Hribar, šest bratov in pet sestra. Bila je članica KSKJ.
PUEBLO, Colo.—Po dolgi in mučni bolezni je umrl Joseph Vadnal st., bivajoč v Ameriki 46 let. Zapušča sina Joseph ml., dve hčeri Mrs. Josephine Varmak m Mrs. Mary Cody v Leadvilleu, ter druge sorodnike. Žena mu je umrla leta 1935.
Nagloma je umrl Louis Popo* vič, ki zapušča brata in očima-JOLIET, 111. — Zlato poroko sta prošli mesec obhajala Mr. ®
let. Zapušča soprogo Esther, dve! Mrs. John Hrovat, doma iz Su-
Večer v Domu na Recher Ave.
Gospodinjski odsek je priredil snoči v Ameriško jugoslovanskem centru na'Recher Ave. kokošjo večerjo. Prirediteljice same niso pričakovale tako ogromne udeležbe. Škoda, da niso najele velike dvorane s stranskimi
no, kajti med novicami opažamo P^'ostori, ker vse bi bilo polno
vilo podpornih društev, ki spa dajo k različnim organizacijam, največ k SNPJ. Imamo tudi devet pevskih zborov. Najstarejši pevski zbor je Zarja, ki širi svojo delavsko kulturo že nekaj nad 36 let. Ostali zbori so Zvon, Glasbena matica, Jadran, ki je tudi že prekoračil 30 letno dobo, Slovan, Planina, Adrija in Triglav. Pri nas v Collinwoodu obstoja tudi mladinski pevski zbor že nekaj nad 20 let. Pri tem sodelujejo tukaj rojeni otroci že druge in tretje generacije. Imamo tudi dve čitalnici in morda šc več, kakor tudi dramsko društvo Ivan Cankar, glede Verovška pa mi ni znano, če se ga še lahko
se sveti. Inflacija in ogromni dobički spravljajo vedno več ljudi v revščino in pomanjkanje v ameriškem smislu besede. Skoro vsak ameriški državljan čuti, da ne bi smelo biti nobenega pomanjkanja v naši deželi, ki je najbogatejša na svetu. Čutijo, da niti ena oseba ne bi smela trpeti pomanjkanja. Toda to so le pobožne želje. Dokler bo ljudstvo volilo take može v postavo-daje, bo negotovost in kriza stalno naraščala. Mladina morda ne ve nič o zadnji krizi, vedo pa starejši ljudje, zato se vedno bolj slišijo izražanja bojazni pred brezposelnostjo, ko so nekatere največje družbe odpustile večje
smatra med aktivne v dramatiki.' število delavcev. Brezposlen de-
Zopet večer, ki je pokazal, da se Slovenci v Euclidu opri jemlje jo svojega narodnega doma kakor resničnega malo razširjenega pravega doma.
Jo in ni
Ko so na Dunaju uprizorili "Dorotheo Angerman," je Gerhard Hauptmann vprašal nekega kritika, kako mu uprizoritev ugaja. Kritik je delo pohvalil. Hauptmanna je to razveselilo.
"Veselilo me bo," je dejal, "če bom lahko dunajskemu občinstvu pokazal š<? kako svoje delo."
"Že prav, že prav. . . . Tako dobro pa vendarle ni bilo," je pripomnil kritik dobrodušno.
hčeri, brata in sestro Sophie v Taylor Falls, Minn. Njegov sodelavec Peter Kotzian je dobil težke poškodbe.
MEADOWLANDS, Pa. —Tu je umrl 10. oktobra Jakob Tomšič, star 73 let, doma iz Šmihela.
Bil je član SNPJ. V stari domovini zapušča brata.
OAKLAND, Cal.—Tu je umrla 24. oktobra poznana Josephine Tomšič, žena "Big Tony"
Tomšič. Bolehala je dolgo ter se je nahajala večkrat v bolnišnici in potem zopet doma, dokler je ni rešila smrt njenih muk. Rojena je bila leta 1886 v vasi Za-grad, pošta Škocijan pri Mokronogu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1908. Do leta 1922 sta z možem bivala v Kundkirku,
Kansas, nakar sta se preselila v Oakland, Cal. Zapušča moža, štiri sinove, hčer, enega brata v Clevelandu in enega v stari domovini.
STRABANE, Pa.—Tu je bil v nesreči ubit William Franko-vitch, star 31 let, rojen v Houston, Pa. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo, hčer, dva brata,
štiri sestre in mater. Nesreča se je pripetila 15. junija, ko je padel pri popravljanju strehe. Dobil je poškodbe na kolenu in je že izgledalo, da bo okreval, ko je nenadoma umrl.
MORGANTOWN, Ind. — Na svoji farmi tu je umrl 22. septembra John Zupančič, star 68 let, doma iz vasi Cerovi log. Št.
Jernej na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova, tri hčere, brata Franka v Indianapolisu in več drugih sorodnikov.
WILLARD, Wis.—Tu je umrla 11, oktobra Antonia Rakovec,
rojena Zorko, stara 71 let. Doma je bila iz Rake na Dolenjskem. Bila je članica in predsednica društva št. 174 KSKJ, katerega je bila ustanoviteljica. V Ameriki se je nahajala od leta 1904, in sicer je prišla najprvo v Pennsylvanijo, kjer se je poročila leta 1905. Čez par let se je z možem vrnila v staro domovino, leta 1914 pa sta prišla nazaj in se naselila na farmi v Greenwood, Wis. Mož je umrl leta 1943, sin Anton pa preje. Zapušča šest otrok: Mrs. Mary Pe-kolj v Neillsville, Wis., Josepha v Marshfield, Wis., Franka in
Johna v Loyal, Wis., Richarda v	Louis Pa.squale
Chicagi in Cyrila doma, 13 vnu- Cunard parobrodna linija P'"'" kov in več sorodnikov.	redi za božične praznike izlet ^
SPRINGFIELD, 111. — Tu je; Evropo na svojem luksuzi^''^ umrl 10. oktobra John Barlich, i pomiku Queen Elizabeth. Ladj» star 79 let, v Ameriki 51 let. Bil je član SNPJ. Zapušča ženo, štiri sinove, hčer in več vnukov.
MILWAUKEE, Wis.—V bolnišnici je umrl 5. oktobra Anton Atanasoff, rodom Makedonec,
poznan med Slovenci, med katerimi je vedno živel. Zapušča dva brata.
Dne 11. oktobra je umrl v bolnišnici Frank Gerlica, star 26 let. Bil je član SNPJ in KSKJ.
Vodil je svoj orkester, ki je bil dobro poznan v naselbini. Zapušča mater Mrs. Mary White in sestro Lillian.
V bolnišnici je umrla 7. oktobra Mary Anžur, stara 69 let,
doma iz bližine Trebeljnega na Dolcjijskem. Bila je Članica KSKJ in SŽZ. Zapušča dva sino- na vlake.
horja. Slavnosti se je udeležilo nad 500 ljudi,' po večini -sorodniki.
Enako sta tu obhajala svojo zlato poroko Mr. in Mrs. JaKo^ P. Mihelič, za katera je bil spr®" jem na domu. Slavijenec zadnje čase boleha.
Semkaj je prispelo truplo Alberta Turkovich, starega 31 le^' ki je umrl prošlega 14. aprila v Saigon, Indokini. Podlegel je na posledicah hude vročine. Roje^ je bil v Jolietu, služil je v drugi svetovni vojni v Evropi, kjer je bil ranjen. Po vrnitvi domov j® delal v tukajšnjem areenalu, nato pa je pristopil k trgovski mornarici. Zapušča starše Mr. i" Mrs. Anton Turkovich, polbrata Leonard Musich in Martina P®' chavar v Massachusetsu, štii"' polsestre Mrs. Marie Bonds Wisconsinu, Ann in Mary v Chi' cagu ter Isabelle Musich v J®' lietu, ter druge sorodnike. Truplo je bilo pokopano tu.
Po kratki bolezni je umrl RH' dolph J. Marentič, star 54 1®^' rojen v Rockdale, 111. Zapušča ?'»io Thereso, rojeno Lilek, siu^ mater Mrs. Anna Marentic, P®^ sestra: Mrs. Ann Schnell, Mrs-Omer Glass v Gary, Ind., J"* sephine v Chicagu, Mrs.'Catb®i" ine Farwell v Benton Harbor, Mich., Mrs. Pauline Moon v lietu, brata Johna v Chicagi iH več drugih sorodnikov.
Avtomobilska nezgoda je oktobra zahtevala življenj® George Veseliča in njegovega svaka John Požek, ki sta živ®'® s svojima družinama v Chicago-Doma sta bila iz Adlešiča v B®' Ukrajini.
Spremljevalec potnikov . v domovino
odpluje iz New Yorka na 27. vembra.
Izletnike turističnega razr® ^ ladje bo vodil poznani LoH' Pasquale, ki bo skrbel za njih prtljago in splošno nost na vsej poti. Poskrbel tudi za razne zabave na ladj'' ,
Ladja pristane v ChcrboU''^ na' 2. decembra, kjer bodo P\ niki imeli dovolj časa za og ^ Pariza pred no nadaljujejo P® Jugoslavijo ali kamorkoli so " menjeni, da prebijejo boži praznike med svojci. Ob P'"' ku ladje v Parizu, bo Mr.
quale poskrbel za prtljago potrebno v zvezi z carico, ' da bo potnikom olajšano delo skrb prenosa prtljage iz
A
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Iz Življenja najtežjega ameriškega invalida
Govorilo se je, da so bile po •^ugi svetovni vojni ameriške bolnišnice natrpane z vojnimi invalidi. Nekaj resnice je na tem. Toda popolna invalida, invalida rok in nog, sta bila med te-samo dva. Fred Hensel in James Wilson. Njuna življenjska pot je tako zanimiva, da je P''av, če se z njima nekoliko ponudimo.
Danes vam predstavimo Freda Hensela.
Hensel ni poznal srečne mla-osti. Zrastel je v sirotišnici, v Sozdnati pokrajini Kentuckyja. , letom je zapustil šolo in se ^ moral sam preživljati. Delal deloma na kmetiji, deloma v premogovniku, a življenje je bilo ^®žko, tako da se je z 18. letom Javil prostovoljno k vojakom. Ko izbruhnila druga svetovna se je v naglici oženil in ^alu nato so ga poslali čez Ocean na bojišče.
je narednik v oddelku za Ves čas vojne je imel srečo, ^eživel je nešteto bombnih na-Padov iz zraka in odnesel vselej ^^avo kožo. Šele tik ob koncu 1. 1945 jo je skupil. V Okinavi na Japonskem je po-Pravljal pokvarjena vojaška vo-Vedel je sicer, da so okrog ^Uiska polja, a rečeno je bUo, ^ eksplodirajo te mine šele pod 100 kg. Hodil je torej brez-•^rbno, a naenkrat se je zgodilo ono grozno: pod njegovimi noga-je eksplodirala mina. Kar so Izkopali potem izpod kamenja blata, je bila le še brezlika ^ota razcefranega mesa.
Hensel je ostal sicer pri živ-toda kakšno je bilo to jen je!
Amputirali so mu obe nogi vi-nad kolenom skoro tik pod ^Gbuhom, levo roko pa pod ra-^%om. Ostala mu je le še desna ^oka brez prstov, ali zaradi raka-obolenja so mu morali od-^2ati kasneje še to.
v Trpel je hude bolečine, prena-kot Vsi taki invalidi z muko ^^očino, a najhujše je bilo to,
da
Sece
Je moral ležati mesece in me-
nepremično.
•»o,
^0 je bilo zdravljenje konča-
Je dobil na 15 centimeterske
umetne roke in noge. ^ Potem je prišla na obisk žena.
se je najbolj bal. Vendar J to zanj odločilnega _pome-. ^0 ga je pozdravila in polju-mu je rekla*:
'Zdaj bova morala misliti na to, kakšnega dela se lotiva."
Ta hip se je pravzaprav začelo njegovo prerojen je.
Saj bi lahko živel brez dela. Amerika skrbi za svoje invalide, pa tudi listi so razpisali zanje posebne nabiralne akcije. Denarja mu torej ni manjkalo. Prav to pa je predstavljalo nevarnost, da se preda lenobi in brezdelju. Ob ženinih besedah je spoznal, da bi bilo življenje brez dela zanj zares prazno in da mu le delo lahko prinese zadoščenje in vehe.
Zahrepenel je po življenju, zahrepenel po delu.
Z ženo sta se odločila, da se posvetita kmetijstvu. Nakupil si je kmetijskih knjig in začel študirati, vendar s svojo pomanjkljivo izobrazbo znanstvenih knjig o kmetijstvu sploh ni razumel. Moral se je začeti učiti s kraja. S trdno voljo je naglo napredoval.
Ko je temeljito obvladal kmetijstvo v teoriji, si je kupil večje posestvo. Kmetije pa ni maral samo voditi, temveč hotel na njej tudi sam delati. To ni bilo tako lahko. Z zakrivljenimi kaveljčki na umetnih rokah dolgo ni mogel zgrabiti nobene reči. Toda sčasoma je njegova železna volja premagala vse težave. Ob treh velikih uspehih je kar vriskal od veselja To je bilo prvič ko je čisto sam vstal in napravil prve korake z bergljami, drugič, ko se je sam obril, in tretjič, ko se je brez tuje pomoči oblekel.
Koliko muk koliko naporov in kolikšne železne volje je bilo treba, da je prišel do teh uspehov.
Zdaj je Fred Hensel ves predan delu. Zjutraj vstaja ob petih si privošči obilen zajrk, vzame iz žepa cigareto in si jo sam prižge. Nato gre na polje, kjer, kot napreden kmet or je iii brana s traktorjem. Ima pa tudi avto, ki ga prav tako sam vodi. Za zabavo gre včasih še na lov. Za traktor, avto in puško je sam izumil posebne naprave, ki mu olajšujejo manevriranje.
Fredova kmetija prav dobro uspeva, njemu pa Je vsak uspeh v veliko veselje. Ni potrt kot nekateri invalidi, ne obupuje in ne tarna, pač pa je vedno razigran in nasmejan. Zato pa ima mnogo prijateljev. Povsod ga imajo v čislih in sosedi prav radi prihajajo k njemu na posvet in klepet.
Slovenski izseljenski koledar
^ leto 1954
^ tem tednu bo dotiskan že g^Mkrat napovedan "Sloven-19^ ^®®ljenski koledar za leto ki ga je izdala in založila ^^^enaka izseljenska matica v jj^^^lJani. To prav niti ni kole-je lepa knjiga traj-Vrednosti, okusno grafično ^ '^^^^Ijena, tako da jo bo vesel ^ slovenski človek na tujem doma; na tujem, ker bo v rokah kos svoje domače ® in svoje nove domovine, pa, ker bodo naši ljudje Ijg ^^vali, kako žive naši izse-Koledar obsega splošni led . 2 meseci, uredništvo ko-l^o razlaga nujnost in potre-,kšnega koledarja, ki bo od ^'iprej izhajal vsako leto. ° slede Članki in pesmi. Clan-naslednji: France Prešeren sK Janeža, članek Sloven-1'sk	matica od T. Se-
Ta članek je tudi v an-pod naslovom Slovene §Qli'^f^tion society. Janko Ro-ke napisal za koledar lep, ^lov članek o zgodovini Ci^^^skega narodnega doma v V koledarju je tudi i% pj o pevskem zboru "Zarje" ^velanda. Inženir Brilej je članek Največje grad-Sloveniji. V koledarju smo tejj^^'®nili čudovito povest sta-^ ^ slovenskega pisatelja Fra-slij. ^y^tika—Martin Ki-pan s ^'^to sledi obširen čla-izseljenci v Ar-in narodno osvobodilna
voja" od Kurinčič^. Kako je delal in snoval nesmrtni Louis Adamič, pripoveduje Mirko Ku-hel. Sledi članek o Trstu ter Bevkova povest Obronkar. Zgodovinski članek o Slovencih v Barbertonu je napisal rojak Anton Okoliš. Tudi starosta slovenskih pisateljev — Franc Šaleški Finžgar se je oglasil v tem koledarju. Članek Socialno zavarovanje v Jugoslaviji vam bo ob-jasnil, kako je v novi Jugoslaviji delovni človek preskrbljen v slučaju bolezni, starosti in penzi-je. Rojak Anton Valentinčič iz USA je napisal povest S krono in s podobico Sv. Antona po srečo in kruh v Ameriko. Predstojnik otroške klinike v Ljubljani, dr. Marij Avčin je napisal ža koledar obsežen članek SANSova
Rewarding career with opportunity for advancement —preparation for marriage
HIGH SCHOOL GRADUATES 18 10 35
YOU can gain a fine professional education, preparo for an important, lifetime career. For information about Schools of Profe*-sional NursinR, write: Nur»ing Careen, cjo Local Postinasler— or inquire at your local hospital.
ENROLI. IN A COLLEGIATE OR HOSPITAL • SCHOOL OF NURSING
pomoč otroški kliniki. Dr. Metod Mikuž je prispeval povest Grob na Blokah. Seliškar Marjan opisuje partizansko borbo na Jadranskem morju. Božo Račič piše o Ljudskem življenju in običajih v Beli krajini, Janko Žagar pa o Delu patriotične duhovščine v Sloveniji. Mila Šenkova se je v tem koledarju spomnila Erazma Goršeta, tvorca slovenskega muzeja v Clevelandu. Alojz Gr-čar pa nam pripoveduje, kako'se je razlila slovenska kri po Franciji. Zanimiv je članek Slovenska domača in umetna obrt in članek Prebivalstvo Jugoslavije. Živko Bernot opisuje Slovensko vas po vojni. Pisatelj Miško Kranjec je prispeval za koledar povest Primorska družina. Baričič August piše o Slovenskih izseljencih v Belgiji. Pisatelj T. Seliškar je napisal povest Gabrijela. Anton Jurca in Peter Puhek iz Detroita sta napisala članek o Slovenski naiselbini v Detroitu. Iz stare Valvazorjeve knjige smo ponatisnili odlomek, ki govori o Dolenjskih krajih. Ravnateljica zavoda za slepo mladino, Mira Dobovšek je na^sala zanimiv članek "Slovenska slepa mladina in izseljenci." Ciril 'Kren iz Buenos Airesa pa nam opisuje "Kulturno življenje argentinskih Slovencev." Rojak Karel Renar
SUGGESTS
Torn, the heat on potato salad, summertime favorite, and it becomes a dish with winter appetite appeal. The Pennsylvania Dutch have long been known for their hot potato salad and here we give you the recipe for another.
This toasted Cheese Potato Salad originated in the Best Foods consumer test kitchens and was suggested particularly for Saturday night supper parties when the gang gathers to square dance, play games or just watch television. It's easy and economical to make and only needs broiled frankfurters or hamburgers to round out the main course.
TOASTED CHEESE POTATO SALAD
8 to 10 medium sized potatoes
cup French dressing l'/2 teaspoons salt Yt teaspoon pepper i cup finely chopped celery 8 to 10 stuffed olives, sliced Vj cup real mayonnaise I cup grated American cheese' Watercress ,
Tomatoes
Cook' potatoes, until just tender, in boiling salted water. Peel and slice. While still warm, pour French dressing over potatoes and season with salt and pepper. Toss with a rubber spatula or fork until thoroughly mixed. Allow to cool and add celery, ^olives and real mayonnaise. Mijc well. Line a bread pan or 8-inch square cake pan with waxed paper. Pack salad firmly into pan and chill several hours. Just before serving unmold on a cookie sheet. Sprinkle with cheese and broil until lightly browned and bubbly. Garnish with tomato wedges and watercress. Yield: 6 servings.
iz USA je prispeval črtico Nisem maral služiti cesarju. Na koncu koledarja je še članek Na obisku v domovini. Pesmi so prispevali pesniki Zupančič Klopčič, Mi-natti, Znidaršičeva, Šinkovec, Pavček, Zlobec in Seliškar.
Knjigo krase mnoge slike naših najboljših umetnikov. Po tem koledarju je veliko povpraševanja, iz vseh delov sveta prihajajo naročila. Zato pohitite z naročbo, dokler je koledar še na zalogi. Koledar stane s poštnino vred za Ameriko in Canado 2.50 dolarja, za Argentino 15 pesov. Kdor naroči 10 ali več koledarjev, ima 25% popusta. Naročnino je treba pošiljati na naslov: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva 5. Jugoslavija.
Društveni koledar
NOVEMBER
21.	novembra, sobota—Veselica društva Lunder-Adamic št. 28 SNPJ v SND, St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja—Koncert zbora Adria v AJC na Recher Ave.
28. novembra, sobota—Bazar krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBER
6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
u
Zastopniki
Enakopravnosti" #
Za St. clairskookrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue


Industrija sladkega peciva
Američani imajo "sla^i zob," kot pravijo, in vsak dan pospravijo ogromne količine sladkih jestvin in pijač. Med te sladkarije spadajo tudi piškoti (biscuits) in prepečenci (crackers). Teh sladkarij je nad 200 vrst in vse vrste so označene z bolj ali manj primernimi imeni. Vsega skupaj se v Zedinjenih državah použije nad tisoč milijonov funtov raznih vrst piškotov na leto.' To je ogromna industrija.
Ena največjih kompanij, ki izdelujejo piškote, lastuje 22 ogromnih pekarij in porabi letno 830 milijonov funtov moke, 135 milijonov funtov sladkorja, 121 milijonov funtov dodatkov in 51 milijonov jajc. Kompanija lastuje tri velike mline za moko, veliko tovarno sirupa in ogromno tiskarno, ki natisne na leto okrog štiri tisoč milijonov napisnih listkov za zavitke piškotov. End sama peč je dolga kot igrišče za nogomet in v njej se pečejo piškoti na tekočem traku ter so gotovi v treh minutah; v osmih urah je izgotovljenih do štiri milijone piškotov. Pred "peko" je seveda mnogo dela s pripravo testa, ki ga vršijo ogromni in precizni stroji.
Omenjena kompanija doda svoji veliki izbiri vsako leto povprečno tri nove vrste piškotov. Take nove vrste so najprej dane na poskušnjo v določene kraje dežele. Ako se izkažejo privlačne, se začnejo producirati za prodajo po vseh Zedinjenih državah in Canadi. Za reklamo poskrbijo tisočeri agenti.
Pravi razmah je industrija piškotov dobila šele po letu 1908, ko se je več malih pekarij nekega velikega mesta združilo v Veliko kompanijo, ki je začela producirati piškote enotnih vrst, označene s primernimi imeni. K razmahu je zelo mnogo pripomogla novotarija prodaje piškotov v zavitkih ali škatlah iz lepenke. Do takrat so se piškoti prodajali iz sodov ali zabojev, kot moka, sladkor, kava, orehi in drugo.
Novost prodaje v škatlah, ki je obvarovala piškote zapraše-nja in onesnaženja, se je kupu-
jočemu občinstvu hitro priljubila. Ta praktični sistem so hitro adoptirali drugi producenti piškotov.
Pa ni ostalo le pri tem. ^Sistem prodaje v zaprtih zavitkih ali škatlah se je izkazal tako praktičnega in se je tako priljubil občinstvu, da so ga hitro začeli posnemati tudi izdelovalci in trgovci drugih predmetov. Kmalu je bilo mogoče kupiti v zaprtih zavitkih ali škatlah kavo in moko in sol in sladkor in tako dalje. Danes je v zavitkih ali škatlah možno kupiti skoro vsake vrste grocerijo z izjemo sveže zelenjave in. sadja. Temu preobratu v prodaji na drobno so prednjačili piškoti.
Nove iznajdbe ene ali druge vrste nekaterim industrijam koristijo, nekaterim pa škodujejo. Vpeljava televizije, na primer, je industriji piškotov koristila. Mnoge družine dandanes ob večerih sedijo doma in gledajo te-evizijske dddaje. Da jim pri tem ni dolgčas ,hrustajo piškote in jih po potrebi zalivajo s primernimi pijačami. Za vpeljavo televizije nimajo piškoti nikakih zaslug ,toda televizija indirektno koristi industriji piškotov. Cw dovito je razmišljati, kako je ves naš moderni sistem povezan med seboj.
—NEW ERA. glasilo AB2
KER SE BLIŽA ČAS
izselitve v drugo^ državo, lastiftc proda hišo 6 sob z ysemi udobnostmi in v najboljšem stanju, po zelo zmerni ceni. Prepričajte se sami! Vpraša se na 1281 East 1691h Street
GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
nahajajoča se blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. se proda.
Dobroidočo podjetje, popolno z opremo za gostilno in restavracijo. Lastnik mora prodati radi bolezni. Cena $8000.
KOVAČ REALTY
980 East 185th St.. KE 1-5030
herman's bargain center
6908 SUPERIOR AVENUE
TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM.
Fino vsakovrstno blago na jarde. oprava za otroke in druge potrebščine za vso družino.
TISKOVINE
izdelane v tiskarni
Enakopravnosti
so lične in v najnovejšem tisku
Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena Se priporočano društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.

3 ODRASLE OSEBE.
ZAPOSLENE, IŠČEJO STANOVANJE S 3 DO 6 SOBAMI. V Collinwoodu ali Euclidu. Se rabi do 15. decembra. Pokličite UT 1-2567
ALI KASLJATE?
Pri nai imamo isborno sdrsTilo. da vam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA
dobi delo za sna žen je hiše po 2 ali 3 dni v tednu. Dobra plača.
Zglasite se na 1206 East 84th Street
GA 1-3474
HIŠE NAPRODAJ
Dva pogrebna savoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtJ'SONS
EUCLID COAL & SUPPLY CO.
1400 CHARDON ROAD. KE 1-1400
Imamo najboljše vrste premog za vsako uporabo. Naša postrežba na vzhodni strani mesta je dobro poznana kot točna, zanesljiva in zadovoljiva. Naši vozniki so vljudni. Cisti in pazljivi.
DR. ČERNE
AVG. KOLLANDER
dopisna šola državljanstva
razpošlje 20. nov. prvi okrog 2000 besedi obsegajoči dopis z vsebino: Odkritje Amerike, postanek 13 kolonij, zgodovinsko ozadje in julijska deklaracija neodvisnosti, revoluc. vojna, možje zmage, priznanje Zdr. Drž. Amer. _ ________
Vprašanja iz te vsebine so angl. z izgovarjavo, pravtako odgovori, ki sledijo z drugim dopisom.
Da ugotovimo naklado pošljite nujno prijave. 5 dopisov en dolar, vse dopise samo na naslov	_
Dr. Ivo Čeme, 1421 E. 53 St., Cleveland 3, O., Tel. UT 1-9413
ZDAJ JE CAS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ ZA 1954!
Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega zanimanja. Amerikanci, Angležj, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega fiavala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno.
Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kakao, poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, čegih prineste v pisarno.
Zaslužek v*Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja. Če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Tako vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALNEM TEČAJU.
AUGUST KOLUNDER
6419 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 1-4148
CLEVELAND 3. OHIO
STR AN I
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
ROMAN
(Nadaljevanje) ,
—R a v n o najpoglavitnejše stvari mi pa ni povedala,—je rekel s smehljajem in je očitajoče zmajal z glavo nad menoj.
—Kaj pa naj bi to pripovedovala!—sem dejala;—to je dolgočasno in bo že minilo. (Zdaj se mi je res zdelo, ne samo to, da bo moja žalost minila, temveč celo, da je že minila in da je sploh nikoli ni bilo.)
—To ni prav, če človek ne zna prenašati samote,—je rekel:— saj vendar niste gospodična?
—Kaj pa drugega ko gospodična,—sem odvrnila s smehom.
—Ne, mislim v slabem pomenu, gospodično, ki je le toliko časa živa, dokler jo kdo ogleduje; kakor hitro je pa sama, pa vs? izgine, do nobene stvari ji ni več: vse samo za videz, zase pa prav nič.
—Lepo mnenje imate o meni, —sem rekla, samo da bi bilo rečeno.
—Ne!—je spregovoril po kratkem premolku,—niste zaman podobni svojemu očetu. V vas je nekaj . . .—in njegov dobri, pozorni pogled me je polaskal znova in me je radostno vznemiril.
Šele zdaj sem opazila za njegovim na prvi hip veselim obrazom ta njegov edino njemu lastni pogled, ki je v početku jasen, potem postaja vse bolj in bolj pozoren in nekoliko žalosten.
—Vi bi se ne smeli in se ne smete dolgočasiti^—je rekel:— saj imate muziko, ki jo razumete, knjige, učenje, vse življenje imate še pred sabo in zdaj je edi-ničas, ko se lahko pripravljate nanj, da vam potem ne bo žal. Čez leto dni bo že prepozno.
Govoril je z mano kakor oče ali stric in čtuila sem, da mora neprestano paziti, da ne bi postal pokroviteljski. Zalilo me je.
V	blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl predragi soprog in očim
ANTON BOHTE
ki je svoje mile oči zatisnii za vedno dne 16. novembra 1952.
V	tihem grobu zdaj počivaš, večno, smrtno spanje spiš,
v mislih naših si med nami, in ostaneš nam do konca dni.
Žalujoča
soproga in pastorki
Cleveland, Ohio—
Clymer, Pa., dne 16. nov. 1953.
v blag spomin
ob 15-letnici prerane smrti ljubljenca brata in očeta
VINCENT. RUPNICK
ki je svoje mile oči zatisnii za vedno dne 15. nov. 1938.
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči ostali;
Bratje, sestre in hčerka
Cleveland, Ohio,
dne 16. nov. 1953.
da se smatra za višjega od mene, hkratu pa mi je bilo prijetno, da se mu zdi samo radi mene potrebno biti drugačen.
Ostali večer se je pogovarjal s Katjo o gospodarstvu.
—No, zbogom, dragi moji,—je izpregovoril, ko je vstal in stopil k meni ter me prijel za roko.
—Kdaj se bomo pa spet kaj videli?—je vprašala Katja.
—Pomladi,—je odgovoril držeč me še vedno za roko, zdaj pojdem v Danilovko (to je naša druga vas); tam si bom vse ogledal, uredil bom, kar se bo dalo, potem pojdem v Moskvo, tja že po svojih opravkih, pomladi se pa zopet vidimo.
—Kaj pa boste tako dolgo? .— sem rekla silno žalostno; in res, že sem se nadejala, da ga bom videla vsak dan, in zdaj mi je postalo tako žal in strah me je obšel, da se bo moja melanholija spet vrnila. To se je moralo izraziti v mojem pogledu in glasu.
—Malo bolj se pečajte s čim in nikar se ne vdajajte otožnosti, —je rekel, kakor seje pokazalo meni, z nekam preveč hladno-preprostim glasom. — Spomladi bova imela izkušnjo,—je pristavil, z od vrnjenim pogledom, ko je izpustil mojo roko.
V predsobi, kamor sva ga spremili, je hitro oblekel svoj kožuh in me je spet premeril s pogledom. "Kaj si neki toliko prizadeva!—sem pomislila. — Ali si res misli, da mi je tako strašno ljubo, če me gleda? Imeniten človek je; res imeniten človek ampak to je tudi vse." Vendar sva ta večer s Katjo dolgo čuli in sva neprestano govorili, ne o njem, temveč o tem, kako bova preživeli letošnje poletje in kje in kako bova preži veli zimo. Strašno vprašanje: za kaj?—se ni več pojavila. Zdelo se mi je zelo preprosto in jasno, da moram živeti zato, da bom srečna, in v bodočnosti sem se nadejala mnogo sreče. Kakor da bi se bil naš stari Pokrovski dom nenadoma napolnil z življenjem in lučjo.
II.
Medtem je prišla pomlad. Prejšnja moja melanholija je minila in na njeno mesto seje naselila pomladna sanjava otož nost nerazumljivih sluten j in želja. Dasi nisem več živela kakor v početku zime in sem se brigala za Sonjo ter se pečala z muziko in branjem, vendar sem če-sto stekla na vrt in sem dolgo, dolgo sama brodila po drevoredih ali posedala na klopi in sem sam Bog ve kaj premišljevala, Bog ve kaj želela in se nadeja la. Včasi sem presedala cele noči, posebno mesečne, V svoji sobi pri oknu; včasi sem šla v samih rokavcih brez Katjine vednosti na vrt in sem po rosi k ribniku in nekoč sem krenila celo na polje in sem ponoči sama obšla ves vrt.
Zdaj se le še s težavo spomnim tistih sanj, ki so takrat napolnjevale mojo domišljijo. In še če se jih spomnim, si ne morem verjeti, da so bile to res moje sanje; tako čudne in življenju odtujfene so bile.
Koncem maja se je Sergej Mihajlič vrnil s svojega potova nja, kakor je bil obljubil.
Prvič je prišel k nam proti večeru, ko ga nismo niti najmanj pričakovale. Sedele smo na terasi in smo hotele piti čaj. Vrt je bil že ves zelen in po zaraščenih gredicah so se že v vse potrošnike nastanili slavci. Kodrasto grmičevje španskega bezga je bilo v vršičih tu in tam posuto z nečim belim in vijoli-
čnim. To so bili popki, ki so se imeli razcvesti. Listje brez6ve-ga drevoreda je bilo v zahajajočem solncu popolnoma prozorno. Na terasi je stala sveža senca. Obilna večerna rosa je morala pasti na travo. Z dvorišča onkraj vrta so se slišali poslednji zvoki dneva, šum prignane črede; bebček Nikon je vozil po stezicah pred teraso sodček z vodo in hladna struja vode je tekla iz konve in je v krogih črnila zemljo okrog stebljev geor-gin in njihovih opor. Pri nas na terasi je blestel in kipel na belem prtu svetlo osnaženi samovar, na krožnikih pa so ležali opresni kolački, smetana in pecivo. Katja je z mehkimi rokami delovito pomivala čaše. Jaz sem bila po kopeli preveč lačna, da bi pričakala čaj, in sem j^la kruh z gosto svežo smetano. Imela sem na sebi ginganovo bluzo z odprtimi rokavi, glavo pa sem imela prevezano z ruto, ker sem imela še mokre lase. Prva ga je ugledala Katja še skozi okno.
—A! Sergjej Mihajlič! — je spregovorila, — pravkar'sva govorili o vas.
Vstala sem in sem se hotela iti preobleč, toda ujel me je, ko sem aila že med vrati.
—No, na kmetih, pa take ceremonije, — je rekel gledaje na mojo z ruto povezano glavo in se je smehljal,—pred Grigori-jem vas ni sram, kaj pa sem vam jaz drugega kot Grigorij.—Ali prav zdaj se mi je zazdelo, da gleda name popolnoma drugače, kot me lahko gleda Grigorij, in začutila sem zadrego.
—Takoj se vrnem,—^sem mu dejala in sem odšla.
—Kaj pa je na tem slabega! —je zaklical za mano,—kakor kmečka nevesta.
"Kako me je čudno pogledal, —sem premišljevala, ko sem se zgoraj hitro preoblačila.—No, hvala Bogu, da je prišel; zdaj bo bolj veselo!" Ozrla sem se v zrcalo in sem veselo stekla po stopnicah navzdol. Ne da bi mu skrivala, da sem hitela, sem prišla vsa zasopla na teraso. Sedel je za mizo in je pripovedoval Katji o našem gospodarstvu. Pogledal je name in je nadaljeval. Po njegovih besedah je bilo vse v izvrstnem stanju. Zdaj nam je bilo treba le še poletje preživeti na kmetih, potem pa bi se lahko odpravile ali v Peterburg radi Sonjine vzgoje ali pa kam v inozemstvo.
—Da, če bi šli vi z nami v inozemstvo,—je rekla Katja, — če ne, bomo tam same kakor v gozdu.
—Ah, kako bi šel rad z vami okrog sveta!—je rekel na pol resno na pol šaljivo.
—No, dobro,—sem r^kla jaz, —pa jo mahnimo okrog sveta.
Nasmejal se je in je zmajal z glavo.
—Kaj pa mama? Kaj pa posli?—je odvrnil.—Sicer pa, kaj bi to. Povejte no kaj, kako ste se ta čas kaj imeli? Pa ne da bi se bili vdajali melanholiji?
Ko sem mu povedala, da sem se v njegovi odsotnosti z marsičem pečala in da se nisem dolgočasila, je Katja moje besede potrdila, on pa me je pohvalil in
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podtično č+ivo priljubljene povesti
£WORlD'°f FOpD
wMCr
//A S.
DEUCIOU5 AND TWRIFTX TOO y

ANNUAL PANCAKt HACEMCLD tUOLNC/. EN61AND ANO L/eCUM, ICANSAS OKl&INATeO M THt KXaCemvMWHtUA WOMAU, LATE
foa CUUKCH, Msyeo OUT m DOOH mnermus sne HAD TVl PANCA/Cl SKILLET IH HMD
WE PEJifeCT SPKWi FORYCm BKEAO— VITAMimZED MAR6AmKlt.—LOOKS 6000, SMELLS GOOD, TASTES SOOOl MONOEHfUL' TASTIHG OH STEAK AMD VEGETABLES. IDEAL FOR BAKING. TOO
TOO SMALL
WU V^^MT GRAY HAIR?
SmKIOABO RESTAURANT
MEMO
ONE SeASa^/ WHY GRAW HAtm. IS 1 AAHe AMONG ESKIMOS AMY B£ THEIR. DttT OP HAVJ CARIBOU MEKTMD FISH
A OES MOIHES, IOWA KESrAOKANT HOT ONLY SELLS DOUSHHUTF BUT UPOH KEQUEST SELLS THE -•^HOLES' TOO,'
me z besedami in z očmi polaskal kakor otroka, kakor da bi bila to njegova pravica. Zdelo se mi je neobhodno podrobno in posebno iskreno povedati mu vse, kar sem storila dobrega, in mu kakor pri spovedi priznati vse, s čimer bi bil lahko nezadovoljen. Večer je bil tako lep, da so čaj odnesli, mi pa smo ostali na terasi in naš pogovor je bil zame tako zanimiv, da nisem opazila, kako so polagoma okrog nas utihnili vsi človeški glasovi. Iz vrta je močneje zadišalo po cvetju, travo je oblila obilna rosa, nekje blizu je v grmiču španskega bezga zapel slavec in je spet utihnil, ko je zaslišal naše glasove, zvezdnato nebo je bilo, kakor da bi se po-greznilo nad nami.
Da se je zmralilo sem opazi-o šele tedaj, ko je netopir brez glasno priletel pod platneno streho terase in je zaprhutal okrog moje bele rute. Stisnila sem se k zidu in sem že hotela vzkrikniti, ko je spet prav tako Drezglasno in hitro švignil izpod platna in izginil v vrtnem mraku.	^
—Kako imam rad vaše Po-
krovsko,—je spregovoril in je prekinil naš pogovor. — Kar za vse življenje bi obsedel na ti-le vaši terasi.
—No, kar obsedite, — je rekla Katja.
—Da, obsedite—je spregovoril on,—življenje ne sedi.
—Zakaj se pa ne oženite?—je rekla Katja .— Bili bi izvrsten mož.
—Zato, ker tako rad sedim? —In se je zasmejal.—Ne, Katarina Karlovna, midva se že ne bova več ženila. Name že dolgo živa duša več ne gleda kot na človeka, ki bi še bil za to stvar. Sam pa še kar ne, in od tedaj se imam tako lepo, prav res da.
Zdelo se mi je, da govori te besede nekako nenaravno odšev-Ijeno.
—Ta je pa lepa! šest in trideset let, pa že star, — je rekla Katja.
—In še kako star,—je nadaljeval on.—Moje edino veselje je sedeti. Kdor se hoče ženiti, mora biti drugačen. Kar njo vprašajte,—je pristavil in je z glavo pokazal name.—Takele je treba možiti. Midva jih bova pa gledala in se jih veselila.
V njegovem glasu je bila pn-tajena bol in napetost, ki mi sta ušli. Umolknil je za hip; n® jaz ne Sonja nisva odvrnili ničesar.
(Dalje prlhočlnji?^)
WE WILL PAY tS.OO FOR [AM STRANGE FOOD FACT SUBMITTED AND USED. ADDRESS, A WORLD OP FOOD, 104 e«i» 40th , NEW YORK. NX
Start with *3.75

HAVE '1,025.95 IN CASH IN lUST
5 SHORT YEARS!
m

Can you do it?
Easily...on the Payroll Savings Plan!
Eight million American working men and women are now on the Plan, saving happily and successfully toward financial independence. And many had never been able to save a dime before!
What they can do, you can do. And the rewards are great* If you can sign up to save only $3.75 a week on th6 Plan, in 5 years you will have $1,025.95 cash! In 9 years and 8 months you will have $2,137.30. If you can save as much as $75.00 a month, 5 years will bring you $4,730.00!
Why does Payroll Savings work? Because, once you join, your saving is automatically done for you at your company's pay office, before you even draw your pay! You name the sum—as Uttle as a couple of dollars a payday or as much as you wish. That sum is invested in U. S. Series E Savings Bonds, which are turned over to you.
Remember, the secret of saving is system. And system is the whole idea of the Payroll Savings Plan. Get on the Plan, stay on it, and you'll get where you want to go.
How you can reach your savings goal on the systematic Payroll Savings Plan
If you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week for 9 years and 8 month«, lav*..	$8.80	$18.75	$45.00
Each week for 19 years and 8 months, save..	$9.75	$7.50	$18.75
If you want approximately
This chart ihowi only a few typical examplei of lavingi goal* and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can ■ave any lum you wish, from a couple of dollar* a payday to $375 * month. The important thing i*, itart your Plan today!
This chart ihowi only a few typical examplei of lavingi goal* and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can ■ave any lum you wish, from a couple of dollar* a payday to $375 * month. The important thing i*, itart your Plan today!
Saving h timphr than you think—with U. S. Savings Bonds on th» Payroll Savings Plan!
U. S. Cowrnmfm* tio€» not p^^Y for thi$ adfrrtišinf!. TUr Trtiiiury Dm>artmmi thanfu^for ihrir /My/ion't*	thf	t -,;ncU and
ENAKOPRAVNOST
Lepe spalne sobe
v prijetni okolici, se odda v najem mirnim moškim ali ženskam. Blizu transportacije. ■ Za vse podrobnosti pokličite IV 1-3360
ali se zglasite na 17902 Nottingham Rd.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
YOUNG Responsible CouplCi children, need 6 room uniUf-nished apartment. Good locatiojj N. or N. suburb. Moderate re"'" al.
RAvenswood 8-654»
DOMESTIC FEMALE
Nice Suburban Home needs comPETENT WOMAN for general housework. Care for 2 childe"' Stay.
EUclid 6-069''
HELP WANTED
NIGHT PORTER WORK
WOMEN OR MEN 40 hours week — 6 nights Liberal discount and • group insurance plan See CHARLES OTTO
Carson Pirie Scott & Co« EVERGREEN PARK. ILL. Hilltop 5-8600
StJSINESS OPPORTUŠff*
Good Chance to buy;—VENETI^ BLIND and SHADE SHOP. established business 9 Truck stock and eguipiMe with deal. Selling, other terests. Best offer.
Midway 3
Good Opportunity to buy
Excellent location, front, „q
trnn«ipnt	R rfamnlnv66g
transient street. 5 employee! years established business.
ness with or without buildin# Come out and see.	.
for appointnjiož Call STanley 8-05'
gross 2-7938
g.S
REpublic 7-1444 between p. m. Certified chain.
FOOD MART — Groceries meats. Over $5000 week. — GArden
Good Opportunity to buy SCH^®^ STORE. — Also confectioned' Across from school. Good tion N.W. Selling due to retir'"^ . KEdzie 3-355»
BEAUTY SALON — This is shop you've been looking and never found! Terrific 1 "Pgp ator shop in Beverly. Gross $ weekly. Closed Monday.
CEdarcrest 3-95
AUTO'REPAIR SHOP —

business. Well established.
pay
for stock and equipment onl^'
PAlisade 5-23G3,
0.5
GREENHOUSE for Sale or Reasonable. Nice location. Pe® to plant. All equipment.
Lombard
Good Buy — GROCERY -MARKET — Self-service. location S.W. corner store, gt, established trade. Steam (o Selling due to retiring. ® appreciate.	^^345
LAwndale
Good Chance to buy CLEAN gg. STORE — Fine for a seams .j,g Gas heated store. Nice ' ^fief quarters. Selling due to interests.	. nggS
SAglnaW pt
for appoint^
BBAl
Good Chance to buy
SHOP — Established 20 y jj,-Only selling due to terests. Come out, see to "P date.	■
Call AUstin 7'®