advertise zn
THE BEST
slovene newspaper ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čilatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
У^ХХХУШ—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 13, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 173
Zadnje vesti
Vreme: lepo in nekoliko gor-Najvišja temperatura 75 "^opmj, najnižja 54.
aspirantov za župan-T ^diđaturo v Clevelandu se ft imeti kratke kampa-ot+'	primarne volitve 4.
ra. Eden teh kandidatov je % ^ kino gledidišč v raznih i ®^ta, kjer se bodo kazali
pa bo
j kratkih političnih govo-C. Politični shodi starega ka-ja v dobi televizije in radija se spremi-
™™ktrski predsed-Hrusčev je v Moskvi imel ^оуог s petimi ameriškimi se-
treoS*"	j™ je, da dobri
in	®^osi med Ameriko
Več ff!?.** k mogoči, tem-
za
skp jaka trgovina ni življen-
^^^atorji, ki so v
Dworl Г' KGfanver, Young, hak, Frear in Malone.
ska n'^r	da je Cleveland-
гарог ^ ^ preiskovahii sti v	znanih osebno-
teni _ črncev, ki so zaple-. ''^postavne loterijske igre, Proču ^k^P^ozija v avtomobilu ena »	v kateri je bila
® jena ^ iibita, druga pa ra-Prti X zmerom nerešena. Za-nočejo go-
"astoiri«^	STOzi
masnim!	takordkoč
»wni aretacijami.
Južne Amerike se polteh	orkan HUda, ki ®P'aziti Florido in Ba-otoke.
Indijske delavske unije naj bodo samo indijske!
NEW DELHI, Indija, 12. septembra—Indijsko industrijsko delavstvo je zaključilo svoj občni zbor. Na občnem zboru se je sprejela splošna resolucija, da naj tudi indijske delavske unije ostanejo samostojne brez tujega vpliva, naj pa delajo po naukih pokojnega Mahatma Gandhia. Indija je zase. Ne more iti po vzorih Sovjetske zveze ali Kitajske, ali britanskih delavskih unij. Tudi ne more posnemati delavske unije. Združenih držav.
Druga sprejeta resolucija gre"^
Ko	—ailici isivc? ICI/iU-
skem -^hikawa na Japon-^rske^ ^kih 5000 članov levi-^riz<% delavskega gibanja 2^. oucne demonstracije, bilo y poročila povedo, da je tako	ranjenih 13 oseb,
lavci T ^|'®Чо, kakor med den ti tiporaw ^ ^ protest pro-Hiep: zemlje kakih 150 far-inia povečanje letališča, ki ki bi n * Т^^Ц^^о tudi za letala, ®®ila atomske bombe.
^ Filadelfiji je areti-]Wrs. Milton ttiUjla ' ^ katerih domu je Ostfei , ^^avno Doris Jean ifzakonca sta ob-galno ' ^ odgovorna za ile-Jis J ^P^racijo, na kateri je Do-bogafn ^treicher umrla. Tudi l&Irg 11 umrle mlade žene, Žen^.	R. Silver je obto-
Ијеђ. ^ zločina, češ da je pri Se ^ Pomagala, ker je želela, da liclsto^ njeno hčerjo in po-^treicherjem razdere.
Žila ^®lika porota je obto-stavbenika V dav"^-*''	da je utajil
(»krog^^lll^P'^javah za tri leta je ^^'0,000 dohodkov in da
kraič^"**^ blagajno s tem pri '^jsal za $98,000.
bližini
Velike ameriške letal-
za tem, da se industrijsko skori-sti indijska delovna moč, ki gre v milijone in milijone, na drugi strani, da se odpravi brezposelnost in nepopolna zaposlenost.
Tudi Indija gre po gospodarskih načrtih, ki so predvideni za dobo petih let. Delavske unije zahtevajo, da se postavijo delavska samostojna stanovanja, da se posveti vsa pozornost srednji industriji; da se bogastvo pravično razdeli; da se izvrši agrarna reforma; da delavstvo sodeluje pri vodstvu podjetij, surovine pa naj se porazdeljujejo enako po načrtu; cene kmetijskim pridelkom naj se določijo z zakonom; z zakonom naj se odstranijo vse zapreke v miru, ker tudi delavstvo je interesira-no, da vlada v mladi indijski industriji mir.
"Indijska socializacija" je v tem, da delavci zahtevajo podr-žavljenje naravnih zakladov, pa tudi v tem, da se ljudski izobrazbi posveti splošna državna paž-njQ z obveznim šolskim poukom.
Pri indijskih delavskih unijah so zastopniki glavne indijske politične stranke, kongresne stranke' 'ugotovili, da je program po-itične stranke, "kongresne stranke," ugotovili, da je program politične stranke in delavskih unij bistveno isti, obojni pa sloni na delu Mahatma Gandhia, ki je bil vse svoje življenje zoper vsako uporabo sile in za princip, da mora vsak Indijev verovati vase in v svojo osebno svobodo.
Sovi'	Churchill in nje-
Lady ChurchiU sta Svojft ^i^^ajala 47. obletnico ^Ža ^ ^kona. žena slavnega ^*ka je nekoč na vpraŠa-v . j® smatrala za svojo vlogo kot zakonska ^	odgovor: "To,
јл _ Winston vedno jedel, kar
UiožT'	ReWa je tudi, da
nikoli smatrala za lepe-^ je ba "zanimiv-
Manj voznih dovoljenj!
LOS ANGELES, 12. septembra — California stoji navadno na prvem mestu, ko gre za smrtne avtomobilske nesreče, če gre za pomembnejše ameriške praznike. Oblast, ki izdaja vozna dovoljenja, se je sedaj odloćHa, da bo pri izdaji bodočih dovoljenj bolj previdna. Število motornih vozil se je od leta 1939 več kot podvojilo. Poskočilo je od 26,-000,000 na 56,000,000. Še tako dobri cestno-policijski predpisi ne pomagajo nič, če ni za volanom izvežbanih in previdnih voznikov. Oblasti bodo napravile načrt za preskušnje, ki jih bo moral napraviti vsak voznik, ki se bo potegoval za vozno dovoljenje.
Tito in Washington
WASHINGTON, 12. septembra—Jugoslavija je sklenila s Sovjetsko zvezo novo trgovinsko pogodbo o izmenjavi jugoslovanskega in ruskega blaga. Tega blaga se bo med obenta državama izmenjalo letno za $70,-000,000. Jugoslavija bo prodala Sovjetski zvezi boksit, svinec, tobak in lan, Rusi pa bodo prodali Jugoslaviji premog, koks, olje in bombaž. Rusija hoče pridobiti Jugoslavijo tudi na ta način, da ji bo dala v prihodnjih treh letih kredit v višini $54,-000,000, v bodočih letih pa posojilo vsako leto $30,000,000, to posojilo pa je obrestovati po dva odstotka.
Jugoslavija je zaprosila Washington za $40,500,000 gospodarske pomoči.
V novi trgovinski pogodbi se je Jugoslavija zavezala, da bo dobavila Sovjetski zvezi svinec in boksit, fa predmeta pa se smatrata зл strateško vojni material. Ameriški zakon o pomoči tujini prepoveduje ameriško pomoč tisti državi, ki prodaja strateško važno blago kaki komunistični državi.
Državno tajništvo v Washing-tonu je danes javilo, da se vprašanje študira.
Ogledalo Amerike
Amerika je znana po raznih dobrodelnih in kulturnih ustanovah. Izračunali so, da znaša premoženje vseh teh ustanov 5 milijard dolarjev, letno pa se izda za kulturne in dobrodelne namene 308,000,000 dolarjev. Med ustanovami stojita v ospredju ustanovi Ford in Rockefeller.
#
Družba General Motors ima v Chicagu gospodarsko razstavo, ki prikazuje uporabo in moč električne sile, seveda v praktičnih produktih. Pravi produkt te družbe avtomobili vseh vrst ne pride v poštev. Na en sam dan je to razstavo obiskalo 173,-539 oseb, skupno že preko milijona. Zanimanje za gospodarstvo . . .
Redne seje
Redna seja društva Collin-vvoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. Članice se vabi, da se je gotovo udeleže.
Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v na vadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vabi se vse članstvo, da se je udeleži.
NAJLEPŠA, PA TUDI NAJBOLJ IDEALNA ŽENSKA
V	Ameriki volijo vsako leto "Miss America." Amerika ima za vsake volitve take priprave kot nobena druga država. Predno kdo končno kandidira za političnega ali drugega kandidata, mora iti preko "primarnih volitev." Če pri teh propade, je izgubljen tudi pri pravih volitvah.
Tudi ko gre za volitev Miss Amerika, gre za neke primarne volitve, za katere pa se rabi drug izraz, enako latinska tujka "preliminarne," kar pomeni v bistvu isto. Ne smemo si predstavljati, da se neko dekle postavi s svojo lepoto, pa misli, da je vse končano. Sodniki preiščejo jetra in obi-sti, tudi kaj zna, na katerem polju se duhovno udejstvuje prav po načelu, da "zdrav duh v zdravem in lepem telesu."
Za Miss America za leto 1956 je bila izvoljena Kay Ritchie, rojena v Nebraski, s stalnim bivanjenn v Colorado. Dovršila je visoko šolo, se ukvarja z. dramatiko, pravi pa, da je za njo Shakespeare pretežak.
In primarne, oziroma preliminarne volitve? Predno so v Ameriki zbrali zadnje kandidatinje iz 48 držav, je pri preliminarnih volitvah pogorelo čez milij«^ tekmovalk . . .
*
V	San Pellegrino v Italiji so volili "idealno ženo." Ta naslov si je priborila 25 letna Mar Franco Lao iz Uru-guaJa, poročena, žena arhitekta, mati otrok, ki se je izkazala: Da obvlada pet jezikov, da ljubi šport in literaturo, poleg tega pa so ji priznali, da je bila med 17 tekmovalkami — najboljša kuharica.
Predavanje in slike
Danes popoldne ob dveh se vrši v sobi št. 36 v prostorih glavne knjižnice program, pripravljen posebno za ljudi, ki so stari nad 60 let. Vstopnina k programu je prosta. Skupina teh ljudi je organiziranih v klubu "Live Long and Like It." Skupaj se snidejo po enkrat na teden v prostorih knjižnice, kjer se vršijo zanimive razprave in družabni sestanki. Danes bo predavala Mrs. Josie Zakrajšek, glavna tajnica Progresivnih Slovenk. Tema njenega predavanja bo "Potovanje po Jugoslaviji. Govož" bo spremljala s kazanjem slik v barvah. K programu je vabljena splošna javnost in ko gar zanima, posebno one nad 60 let stare, se lahko pridružite klubu kot člani.
Znižanje dohodnine
WASHINGTON, 12. septembra—Demokratski predlog, da se zniža osebna dohodnina za $20 na glavo vsakega davkoplačevalca in $20 na vsakega družinskega člana, ki je materialno odvisen od davkoplačevalca, je v prejšnjem kongresu propadel.
Iz okolice predsednika Eisen-howerja se je napovedalo, da bo prišel že pred prihodnjim kongresom v januarju 1956 Eisenhower sam s predlogom, da se osebna dohodnina zniža za 33 dolarjev na glavo davkoplačevalca in člane njegove družine.
V spodnji zbornici so danes iz-nesli predlog, da se to znižanje osebne dohodnine poviša celo na $50, na glavo davkoplačevalca, kakor tudi na vsakega od njega odvisnega člana družine.
K vprašanju se je oglasil republikanec Daniel Reed, ki je opozoril Amerikance naj se ne prenaglijo z znižanjem osebne dohodnine. Reed se zavzema za močnejšo ameriško oboroženo silo, boji se pa, da bi v Ameriki ne prišli do "smrtnega sovražnika gospodarstva"—do inflacije.
v kolegiju
Te dni je odšel v Marietta, Ohio, kjer je vstopil prvo leto v Marietta kolegij, Anthony Zig man, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anthony Zigman iz 835 Sable Rd.
v MOSKVI SE SESTANKI: MOlOTOV IN BRENIANO, KONRAD ADENAUER IN BULGANIN
AMERIKANa V MOSKVI;
TUDI CHURCHILL SE JE JAVIL
MOSKVA, 12. septembra—Nemška delegacija je priredila včeraj zastopnikom sovjetske vlade prijateljski sestanek. Ta sestanek je bil družabnega značaja, trajal je več kakor dve uri. Razpoloženje na sestanku je bilo odlično, sestanek se je tudi filmal. Toda resna vprašanja, ki se tičejo Zapadne Nemčije in Sovjetske zveze, so bila na dnevnem redu danes na sestanku naj prvo med obema zunanjima ministroma Nemcem Brentano in Rusom Molotovom, popoldne pa med predsednikoma vlad Konrad Adenauer-jem in Nikolajem Bulganinom. Napoved je bila ta, da če ne bo nobenega uspeha v vprašanju zedinjene Nemčije in vrnitve nemških vojnih ujetnikov, nemška delegacija jutri v torek 13. septembra odpotuje iz Moskve.
Tudi če bi ne bilo uspeha.v"
glavnih vprašanjih, bi se v Moskvi le nekaj doseglo. S sovražnostmi se ne pride nikamor'. To je sprevidel tudi predsednik za-padnonemške vlade Konrad Adenauer, ki je že povabil sovjetsko vlado, da naj obišče pre-stolico Zapadne Nemčije Bonn in ki se je javil za pripravljenega, da se med obema državama ustanovijo »diplomatski, čeprav omejeni odnošaji. Torej Rusi bi imeli v Bonnu svojega, Nemci svojega diplomatskega zastopnika v Moskvi, četudi z omejenimi pooblastili.
Vprašanje zedinjene Nemčije, rusko in nemško stališče k temu vprašanju sta znani stvari. Nemci trdijo, da je v Sovjet^iici zvezi še vedno 90 do 100 tisoč vojnih ujetnikov, ki morajo domov. Tudi na današnjih sestankih je Moskva Nemcem pojasnila, da teh vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi ni in ima le tiste Nemce, ki so bili obsojeni kot vojni zločinci.
Na današnjih sestankih se je obnovilo vprašanje Vzhodne Nemčije, ki naj se enako pogaja kot Zapadna Nemčija za Nemce. Kancler Konrad Adenauer te vzhodnonemške vlade ni priznal.
Churchill se je oglasil
Razdeljena Nemčija, razdeljen Berlin med Sovjetsko zvezo in tri zapadne velesile ima za posledico politični glkvobol. Ameriški predsednik Eisenhower je izdal knjigo "Crusade in Europe" in v tej knjigi pravi, da bi morali zapadni zavezniki zavzeti več Nemčije, kakor so jo zavzeli, če pa niso šli preko reke Labe, je bil vzrok v tem, ker niso hoteli priti do spopadov z Rdečo armado.
K vprašanju se je oglasil tudi bivši predsednik britanske vlade, ki je v zadnji svetovni vojni vodil to vojno za Veliko Britanijo. Vprašanje je važno ravno radi sedanje konference v Moskvi. Winston Churchill je dejal:
"Če bi bili naši ameriški prijatelji poslušaU opomine, ki smo jih dajaU jaz in drugi, bi bile za-padnozavezniške vojske zavzele celotni Berlin, na vsak način pa še zavzele več nemškega ozemlja. Ker se ni to zgodilo—imamo sedaj povojne težave med Vzhodom in Zapadom, ko gre za nemško centralo Berlin in za deljeno, oziroma zedinjeno Nemčijo."
AmerikancI se oglašajo
V Moskvi je imelo pet ameriških senatorjev danes privatni sestanek s presednikom sovjetske vlade Nikolajem Bulganinom in glavnim tajnikom komunistične stranke Nikito Krušče-vim. Dobili so tudi dovoljenje, da obiščejo sovjetsko elektrarno, ki je gnana na atomski pogon.
Ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen je z drugimi poslaniki to elektrarno že obiskal. Elektrarna leži 66 milj južnoza-padno od Moskve, poslaniki so se peljali do tovarne v lastnih avtomobilih. Podjetje ima dvoje poslopij. Prvo služi atomski produkciji elektrike, drugo proizvodnji elektrike na dosedanji način. Poslaniki so lahko ugotovili, da so vsi stroji, oprema sploh ruskega izvora napravljeni po ruskih načrtih. Elektrarna na atomski pogon porabi na dan 30 gramov urana, kar predstavlja enako moč od sto ton premoga. Njena kapaciteta znaša 5,000 kilovatov; je pa v gradnji še druga tovarna, ki bo produci-rala na leto 200,000 kilovatov električne energije.
Poslanik Bohlen svari
Ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen je opozoril državno tajništvo v Washingtonu, naj bo previdno ko izdaja potne liste za Sovjetsko zvezo, da ne bo razočaranj. Nekateri člani ameriškega kongresa so se že pritožili, da jim v Sovjetski zvezi razkazujejo le muzeje in grobnico Lenina. Bohlen pravi, da obstojajo še vedno omejitve pri obiskih tujih turistov in naj si Amerikanci ne predstavljajo, da si bodo lahko vse ogledali, kar bodo hoteli.
Vtisi senatorja Sparkmana
V Moskvi se nahaja tudi ameriški senator Sparkman iz Ala-bame, ki je bil leta 1952 demokratski podpredsedniški kandidat. Senator Sparkman je o svojih vtisih v Sovjetski zvezi govoril tudi preko televizije. Njegovi vtisi so tile:
Ruske tovarne delajo; obiskal je tovarno avtomobilov in je delo v tovarni napravilo na njega dober vtis. Rusko ljudstvo in ruske oblasti so do Amerikancev prijazne. Sparkman pa pravi, da mora biti ameriška zunanja poli' tika v novih odnosa jih do Sovjetske zveze previdna, ameriška oborožena sila pa močna.
1/1Ш
DR. ANTHONY F. VICHICK
Včeraj popoldne je preminil na svojemu domu poznani zobozdravnik Anthony F. Vichick, star 50 let, stanujoč na 141 E. 196 St. Zobozdravništvo je prak-ticiral 22 let, zadnjih 20 let na 791 E. 185 St. Študije zobo-zdravništva je dovršil leta 1933 v Loyola kolegiju. Bil je član clevelandskega in čikaškega zo-bozdravniškega društva in moške družbe Gilmour Academy.
Tukaj zapušča soprogo Rose, rojena Darow, sina Donald, hčer Diana, tri brate. Frank, John in Joseph v East Chicago, Ind., dve sestri, Mrs. Mary Golubski in Mrs. Margaret Zupančič ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zaveda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9.30 uri ter
nato na pokopališče Calvary.-
»
MIKE BOROVAC
Na svojemu domu je umrl snoči Mike Borovac, stanujoč na 919 E. 129 St. Star je bil 57 let. Bolehal je zadnji dve leti. Doma je bil iz sela Zaluznica, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Delal je kot avtni mehanik pri Groff Tripp Co. Bil je član društva sv. Sava št. 1 SPZ.
Tukaj zapušča soprogo Angelo, rojena Vukmirovich, šest otrok: George, Mrs. Zora Schlappal, Vladimir, Mrs. Nadine Svilar, Milicent in Daniel, šest vnukov in sestro Mrs. Kata Hrkalovich. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na rusko pravoslavno pokopališče.
#
JULIANN TUŠEK
Pogreb male Juliann Tusek, ki je zgubila svoje življenje v avtni nezgodi, se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
MAROKO—
PRED ZATIŠJEM?
PARIZ, 12. septembra—Med bivšim sultanom Mohamedom Youssefom, ki živi sedaj v pregnanstvu na francoskem otoku Madagaskarju južnovzhodno od Afrike, popreje pa je bil na otoku Korzika v Sredozemlju, in francosko vlado se je dosegel sporazum glede Maroka. Francoska vlada je danes raztrosila po vseh krajih Maroka letake, v katerih je vsebina doseženega sporazuma, obenem pa grožnja, da bodo Francozi vsak nadaljni upor zadušili v krvi.
Težave v NATO
PARIZ, 12. septembra—Grčija in Turčija sta članici Severno atlantske zveze (NATO). Med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo obstoja skupna obrambena pogodba. Naperjena je proti Sovjetski zvezi. Med Grki in Turki obstoja hud spor radi otoka Cipra v Sredozemlju. Grški kraljevski par je obiskal Beograd in se tam porazgovoril o razmerah med Grčijo in Jugoslavijo. Koliko je vredna ena in druga država Turčija in Grčija v NATU, če sta med seboj sovražni—se sprašuje poveljnik NATA ameriški general Gruenther? Otok Ciper ostane še nadalje pod oblastjo Angležev. Ti pravijo: Tudi Turčija ima pravico do Cipra, ker je bil pred letom 1914 otok njen. Grki pravijo, da pripada otok Ciper Grčiji, ker je večina prebivalstva grškega pokoljenja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued t-very Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______
-------$12.00
-----7.00
--4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
MAČKA OKROG VRELE KAŠE...
(2)
Slovenski rod, ki se je naselil v Ameriki pred prvo svetovno vojno po ogromni večini ne more imeti prave slike o državi Jugoslaviji, razen po zemljevidu in kolikor je bral o njej.
Drugi manjši val slovenskega naseljevanja v Ameriko je šel v razdobju po prvi in pred drugo svetovno vojno. Nekatere je že zajela jugoslovanska šola. Srbohrvaščina, spoznavanje Jugoslavije, je bilo predmet šolskega pouka. Gre zopet za naseljence, ki so imeli praktično priliko, da so si ogledali novo državo Jugoslavijo z lastnimi očmi, bodisi, ker so bili pri vojakih; slovenski vojaki vojaških dolžnosti niso opravljali doma; bodisi, da so bili orožniki, ali pa so s trebuhom za kruhom šli po državi. Ta rod je imel priliko, daje dobil boljše poznanje o Jugoslaviji.
Zapisali smo primero, da kjer sta dva Slovenca, gre za tri politične stranke. Rod, ki se je naselil v Ameriko po prvi svetovni vojni, je imel doma v narodni Jugoslaviji, v kateri so se tudi Slovenci kolikor toliko svobodno politično razgibali, prvič v zgodovini, priliko, da je opazoval to politično življenje. Ne bo tajil tudi danes, da ko je šlo za vlado, je šlo tudi za opozicijo. Doma je veljal princip, da kar je bilo na vladi, je bilo za pristaše vladinih strank absolutno vse dobro, kar je delala vlada za opozicijo pa absolutno vse zanič. To politično orientacijo smo prinesli tudi s seboj. Kako vse drugače je drugod, na primer v kongresu v Washingtonu ali v parlamentu v Londonu. Že sama zdrava pamet nas uči, da ne moremo nikdar trditi, da je nekaj absolutno dobro, drugo pa absolutno slabo. Če naj bo politika zdrava in koristna, mora biti življenska. Tako gledajo na njo politično zreli in vzgojeni narodi. Je torej spričo naših političnih skušenj nujno tudi za nas tu v Ameriki, da na novo Jugoslavijo nekdo gleda kot na absolutno dobro, drugi zopet kot na absolutno slabo—je pač tako.
V zadnjem času je šlo veliko število Slovencev na obisk v stari kraj. Po povratku so se nekateri oglasili z dopisi po časopisih, pa so večinoma opisovali ožji krog svojih sorodnikov, potovanja in so bili vsi ti dpisi skoraj enaki. Brali smo tudi kritike teh dopisov. Češ, da naj povratniki povedo kakšno je splošno življenje v starem kraju, kaj so videli dobrega, kaj so videli slabega. Večina v to jabolko ni vzriznila. Velja, "da mačka okrog vrele ka-še!"
Brali pa smo možate dopise, žal premalo, ki so v kratkih besedah skušali opisati stanje kot je. Tukajšnji Ameri-kanci, ki bi radi vedeli za izvore raznih pomanjkanj v Jugoslaviji in ki so navezani le na angleške vire v pisani besedi, so se možato spraševali kje je vzrok, priznali pa tudi, da ga sami ne najdejo. Mi bi naj prvo opozorili na to, da ima vsaka slovenska družina v Ameriki, pa tudi posameznik pisma iz domovine, pa naj jih prebere tudi ko bere te vrstice. Svojim sorodnikom bo hajbrže največ verjel.
Nam gre za prikazan je položaja, ki je bil in ki je. Iz ozemlja sedanje Jugoslavije se je izselilo v raznih dobah največ Slovencev in Hrvatov, manj pa Srbov, največ zopet v Združene države. Zakaj smo se izseljevali? Ne samo ker nam ni dišala vojaška suknja, ker so bili doma v družinah prepiri in podobno, temveč tudi radi tega, ker smo se morali, ker nismo imeli doma nobene gospodarske bodočnosti. Če pa je šlo iz ozemlja sedanje Jugoslavije ven v tujino največ Slovencev in Hrvatov, manj pa Srbov, je to neizpodbiten dokaz, da je bil in je socialni položaj med Slovenci in Hrvat v starem кгајч slabši kot pa je položaj Srbov. Z drugimi besedami—zemlja, na kateri bivajo Srbi, svoje ljudi lažje preživlja kot pa Hrvatska ali Slovenija. Zemlja se ne bo spremenila čez noč, splošne razmere se enako ne bodo. Zemlja s svojim bogastvom, pa tudi s svojo revščino ostane to kar je. Nekaj se da iz nje izsiliti. Toda iz Krasa ne bomo napravili rodovitnih polj. Kmalu po zadnji vojni je šla po Jugoslaviji parola "za zadruge," za ribarske zadruge, tudi na Krasu. "Zadrugo imamo, sedaj nam pa dajte še vodo in rib!" so dejali. L. C.
PROSLAVA S.N.P.J. IN DRUGE NOVICE IZ CALIFORNIJE
FONTANA, Calif.—Ker sem dobila pobudo v mojem prvem dopisu, se zopet danes oglašam.
Najprvo naj poročam kako smo proslavili Delavski dan. Bilo je prav lepo vkljub vročini, ki je dosegla 110 .stopinj. Prišlo je veliko ljudi na našo proslavo S.N.P.J. Dneva, ki se je vršila kar tri dni. V nedeljo je bil prvi koncert tukajšnjega novo ustanovljenega pevskega zbora, ki je zelo lepo zapel angleške-'in največ slovenske pesmi. Posebno mi je ugajala pesem "Kje je moj mili dom, kjer so me zibali mamica moja." To je včasih tako lepo prepeval Mr. Anton Subelj v Clevelandu. Pevci tega zbora so večina tukaj rojeni a so se v prav kratki dobi prav dobro naučili slovenske pesmi.
Fontana je tukaj nekaka metropola na južno-vzhodu kot je Cleveland, Ohio, na vzhodu. Sem prihaja vedno več slovenskih družin, ki si tukaj kupijo domove. Posebno je veliko starejših ki pridejo sem radi bolj zdravega podnebja. Zrak je tukaj čist in suh. Tudi iz Clevelanda se jih je že veliko preselilo sem in še zmeraj prihajajo. Nekaj naročnikov tega našega lista me je naprosilo, da se naj večkrat oglasim, da bodo tudi drugje, posebno v Clevelandu, vedeli kako je tukaj.
Naj še tukaj malo opišem kako me je vedno veselila šola, da bi si pridobila višjo izobrazbo, ali ker sem bila gruntarska hči, moj oče ni videl potrebe za šolo. Rekel je učitelju, da za dekleta ni treba šol ampak samo za fante, da postanejo duhovniki. Tako so govorili očetje pred petdesetimi ?eti. Meni je umrla,ftiati komi je bilo komaj 10 let, ko mi je bi-
Zahvala Progresivnih Slovenk krožka št. 3
EUCLID, Ohio—Praznik Delavskega dne smo praznovali na izletniških prostorih S.N.P.J. v zelo prijetni in veseli družbi.
Marsikateri se je že izrazil, da je bilo vse tako živahno in veselo na našemu pikniku. Kako ne bi bilo, saj so člani pevskega zbora Slovan z našimi članicami tako lepo prepevali, da nam je bi-'o kar žal, ko smo se morali podati domov zaradi pozne ure. Sem gotova, da kdor nosi pesem v svojem srcu, ta nima prostora za zlo in sovraštvo.
V imenu našega krožka se iskreno zahvalim vsem, kateri ste S3 udeležili našega piknika. Z vašo navzočnostjo ste zopet pokazali, da cenite naše delo.
Prav lepa hvala vsem delavkam, katere ste z vašo prijaznostjo stregle na.šim gostom. Da je bila postrežba vsestransko zadovoljiva, so nam priskočili la pomoč trije fini natakarji in ti so John Troha, Krist Lokar in Joe Durjava. Hvala lepa, fantje.
Naše zavedne žene kar ne mirujejo. Pripravljajo se že sedaj za bazar, katerega bomo priredile 30. oktobra. Takrat boste 'meli priliko, da si nabavite različnih stvari za božična iarila.
Imamo tudi krasne božične razglednice, katere si lahko nabavite pri našemu krožku.
Pri krožku imamo tudi nekaj bolnih članic. Želim vam ljubega zdravja, da se boste zopet veselile med nami.
Na zadnji seji smo zopet sprejele med nas dve novi članici. Dobrodošle! Prepričana sem, da se boste počutile prav domače med nami, saj smo si vse prijateljice in gledamo, da je vse naše delo v dobrodelne in koristne namene. Tiste, katere še niste naše članice, pristopite k nam, da;
lo 15 let pa mi je umrl še moj oče. Mene ni nikoli veselilo delati po gruntu. Po očetovi smrti sem šla z neko prijateljico služit v Ljubljano. Po štirih mesecih službe v Ljubljani sem se odpravila v Ameriko. Takrat sem imela dva brata v Clevelandu, ki sta bila še oba lejdik in na bor-du. Tako sem po treh dneh šla služiti. Ko bi me moja brata poslala tedaj v šolo, bi jima bila hvaležna do smrti. Vseeno sem se naučila sama od sebe, da znam čitati in pisati angleSko. To mi je največje veselje danes aa starost. Imam štiri slovenske Ifiste in več magazinov. S tem se kratkočasim, kot tudi s pisanjem. Za "Glas naroda" delam že od leta 1912. Potom G. N. sem se seznanila z rojaki po vseh državah in Kanadi in kateri rojak pride v Californijo, je dobrodošel v naš dom. Jaz in moj soprog ljubiva druščino.
Ako kateri mojih faranov iz Ajdovca, katerih je največ v Clevelandu in okolici, pride v Californijo, vabim, 'da pride nas obiskati. Zelo bom vesela videti moje farane.
Tukaj zdaj že en celi teden vlada huda vročina čez sto stopinj. Grozdje prav lepo kaže letos. Sedaj že zori in tako tudi drugo sadje, katerega je tukaj dosti. Jaz se sadja v polni meri poslužujem, tako tudi sočivja. V Californiji je celo zimo dosti svežega sočivja, ker vse po dvakrat na leto sejejo. Torej za danes naj zadostuje, pa se še drugič kaj več oglasim. Pozdravljam lepo vse čitatelje tega lista in uredništvo, posebno Mr. Lun-ka, katerega- osebno poznam.
Frances Lukanich.
зе boste z nami veselile dela, katerega izvršujemo. Za dne 5. oktobra ob 10. uri dopoldne smo povabljene od niuminating Co. na takozvano kuhinjsko demonstracijo (Kitchen demonstration). Prosim, priglasite se v velikem številu. ■
V nedeljo, 18. septembra se odpeljemo na izlet v Detroit, Mich. Ob 6. uri zjutraj nas bo bus čakal pred Ameriško jugoslovanskim centrom na Recher Ave. Prosim vse, katere boste šle z nami, da pridete pravočasno. Na svidenje!
Mary Kobal.
MOJJDA šE NE VESTE . . .
... da je največja globina Jadranskega morja 1330 metrov ...
... da je najvišji višinski observatorij v Kolumbiji na višini 6000 metrov ...
... da je največje sladkovodni kanal na svetu, Baland, v ZDA, •v bližini Niagarskih slapov. Globok je 9 metrov in lahko plovejo v njem ladje do 2000 ton nosilnosti ...
... da je otok Formoza, ki ga hočejo osvoboditi Kitajci kuo-mintanških čet, oddaljen samo 160 km od kitajske kopne zemlje ...
SMRT V NARASLEM POTOKU
Gospodinja Antonija Skubic iz Meniške vasi pri Dolenjskih Toplicah se je 27. julija po kosilu odpravila plet korenje. Na njivo je morala preko potoka Ra-dešca, ki je zaradi deževja močno narasel. S čolnom se je podala preko potoka pri Rodinovem mlinu v Selih. Ker je šla preblizu jezu, jo je tok zanesel čez jez, pri čemer je padla v potok. Iz vode so jo potegnili 800 metrov nižje od kraja nesreče, vendar e bila žc vsaka pomoč zaman.
SADNI ČAJI-ZDRAVILO
Sadne čaje v mnogih deželah zelo pogosto imenujejo vitaminske čaje, ker jih izdelujejo v glavnem iz raznega sadja, predvsem divjega, v katerem je mnogo vitaminov. Izdelujejo pa jih tudi iz plemenitega sadja. Iz gozdnega, divjega sadja izdelani čaji pa so med proizvajalci in potrošniki bolj priljubljeni, kar je tudi razumljivo.
V divjem sadju je več vitaminov in provitaminov, organskih kislin, pektina ter drugih koristnih snovi. Pred kakimi 20 leti nam je bilo nerazumljivo, zakaj nekatere tovarne sadnih sokov in marmelade zahtevajo tako velike količine divjega sadja in zakaj so plačevale skoriševe sadeže, divja jabolka, sipek in nekatero drugo gozdno sadje dra-že kakor plemenito. Šele pozneje smo izvedeli, da jim je bilo potrebno za popravljanje ("oplemenitenje") kakovosti neprevretih sadnih sokov "tekočega sadja," pridobljenega iz njihovega plemenitega sadja, iz sadovnjakov v krajih, kjer često dežuje, kjer nikoli ni vročega sonca, kjer je zmeraj vlažno in mračno. Sadje pa je pravo skladišče koncentrirane sončne ener-kije, prava "sončna hrana."
Nekateri vitaminski čaji so dragi, čeprav gre pravzaprav za odpadke, ki jih dobimo pri izdelovanju sadnih sokov. V začetku so jih metali na smetišče. Šele pozneje so jih začeli predelovati. Divje in plemenito sadje, predvsem jabolka, hruške, sko-rišne sadeže, nešplje, kutine in drugo sadje najprej operemo, potem pa s stroji narežemo in v stiskalnicah iztisnemo iz njega sok. Kar' ostane, posušimo ali fermentiramo, morda tudi opra-žimo in še toplo zapakiramo, da ohrani prijeten vonj, da se ne napije vlage in ne pokvari. Najbolje je, če sadne čaje hermeti-čno zapakiramo, ker ostanejo tako dolgo nespremenjeni.
Naši kmetje, zlasti pa kmetice, bi imeli mnogo več koristi, če bi zbrali takšne čaje in izdelovali sladko sadno vino, kakor da kuhajo iz vseh vrst sadja žganje. Najcenejše in najboljše sadne čaje dobimo iz trpkih divjih in poldivjih gozdnih jabolk, hrušk, šipka, drenulj, malin, ro^ bidnic, jagod in drugih sadežev.
Druga svetovna vojna, nam je med drugim prinesla veliko pomanjkanje raznih prekmor-skih pridelkov, posebno kave.
čaja, čokolade in kakaa, ki jih uživajo milijoni ljudi. Prva leta po vojni v mnogih deželah teh pridelkov tropičnih področij ni bilo moč dobiti. Ljudje so iskali nadomestke. In tako so začeli kot enega izmed nadomestkov za kitajski čaj uporabljati tudi razne aromatične rastline iz naših krajev. Med prvimi je bil ši-pek. Po drugi svetovni vojni pa si vse države prizadevajo, da bi zgradile tovarne za precejanje neprevretih sadnih sokov. V nekaterih deželah pride na prebivalca nad 100 litrov sadnih sokov letno.
Zadnjih nekaj let posvečamo tudi pri nas tej panogi predelovanja rastlin čedalje večjo pozornost. Zgradili smo že več manjših in večjih precejevalnic sadnih sokov. Mi imamo zelo dobro sadje, obilo najrazličnejšega plemenitega in divjega sadja, torej vse pogoje za razvoj nove panoge narodnega gospodarstva. Seveda bo s proizvodnjo tekočega sadja nastalo vprašanje odpadkov. Zato se vsiljuje potreba po njegovi predelavi v takšne izdelke, ki bodo ustrezali higienskim in estetskim pogojem in ki bodo dostopni vsem kot cenen ljudski čaj. Ti izdelki morajo biti vsekakor poceni, saj so izdelani iz odpadkov. Brez pomena niso, čeprav je sadni sok stržen sadja. V olupkih je zelo mnogo pektina in drugih koristnih sestavin, ki delujejo tudi kot zelo koristno zdravilo proti obolenjem na prebavilih, zlasti pa so učinkoviti proti otroški driskL Poletne črevesne okužbe so zelo pogoste. Tudi v mnogih naših krajih so bile glavni vzrok velike umrljivosti otrok.
Z uporabo pektinskih in tanin-skih rastlinskih delov in nevarno otroško bolezen znatno omilimo, pa tudi ozdravimo. Razen tega v tem čaju ni kofeina, kar je zelo važno za ljudi, ki ne smejo piti kitajskega čaja, kave aii drugih tekočin, v katerih so pu-rinski derivati.
Sadnega čaja seveda ni treba kuhati. Pripravimo ga takole: žlici čaja dolijmo v čisto posodo 2 del vroče vode. Posodo takoj pokrijemo in pustimo tekočino stati 10 minut, potem pa jo odcedimo in osladimo. Ce hočemo imeti močnejši čaj z več ta-mina in kisline, ga moramo pustiti dlje stati.
— ("Ljudska pravica")
NIKOTIN ZAVIRA KRVNI OBTOK
Najbolj je škodljiv dim prve zjutraj pokajene cigarete
Na zasedanju mednarodnega društva za profilaktično medicino v Poreču ob Vrbskem jezeru je govoril dnajski profesor Fel-linger o novih dognanjih na področju vpliva nikotina na ožilje. Njegov sodelavec dr. Kaindl je odkril metodo, po kateri meri nihanje krvnega obtoka, in izdelal poseben aparat, tako imenovani reograf. Njegov aparat je pokazal, da zadostuje že ena cigareta, da pade pretakanje krvi po udih za četrtino in da postane normalno šele čez tri četrt mre. Če človek tobačni dim in-halira, se začne šibkejši krvni obtok že, ko potegne vase dim tretjič. Najbolj pa je škodljiv dim prve zjutraj pokajene cigarete.
Koliko skrči nikotin glavne žile okrog srca, na človeku ni bilo moč ugotoviti. Poizkusi na živalih pa so pokazali, da se žile pod vplivom nikotina znatno skrčijo. Iz vseh poizkusov so zdravniki povzeli, da večina poklicnih in drugih obremenitev našega vsakdanjega življenja ne more škoditi srcu in ožilju tako kakor nikotin. Boj proti temu sovražniku človeškega zdravja bi moral biti na prvem mestu, kadar govorimo o profi-laksi ali preprečevanju bolezni. Tudi primarij Rosenauer iz Lin-za je rekel, da so motnje v krvnem obtoku postale že prava ljudska bolezen.
Škodljivost velemestnega araka
Prof. Symanski iz Saarbruc-kena je govoril o zvezi med industrijo in rakom na pljučih, ki ga ne kaže pripisati samo kaji. Delno ga je treba pripisati tudi nezdravemu okolju. Najbolj škodujejo pljučem razni izpuhi slabo delujočih motorjev, kovinski prah ,hlapi mazilnega olja itd. Prof Symanski se je zavzemal za večjo higieno zrak v velemestih. V štirih mestih Posarja, kjer je zelo razvita železarska industrija, so ugotovili, da je v enem letu izpuhtelo skozi tovarniške dimnike v zrak 30,000 kg. drobnega železnega prahu in je v teh mestih umrljvost za rakom na pljučih trikrat tako velika kakor na podeželju.
Debeli' ljudje preveč jedo
Prof Bansy iz Hamburga je obravnaval vprašanje debelih ljudi. Po njegovem mnenju gre pri debelih ljudeh v veliki meri za bolezni v krvnem obtoku ter za sladkorno in druge bolezni. Gradivo velikih nemških zavaror valnic kaže, da je umrljivost med debelimi ljudmi za 50 do 70% večja kakor pri ljudeh normalne teže. Organizem debelega človeka sprejema več kalorij, kakor jih potroši. Izvzemši redke primere so debeli ljudje sami krivi, ker preveč jedo, čeprav skoraj vsi to zanikajo. Nadalj-
nje raziskave so pokazale, da je v možganih središče lakote, o so delali poizkuse na živalih ш to središče poškodovali, so po stale živali iznenada silno po žrešne in lene. Pomen notranje sekrecije nikakor ni tako ve' kakor so strokovnjaki doslej, o mnevali. Zamaščenost torej m posledica notranjih vzrokov y človeškem organizmu,^ ma-rvec zunanjih; človek preveč je in s® premalo giblje. Debeli	'
morali manj jesti in se več gi ^ ti, če bi hoteli shujšati.
DVORANA SLAVE IGRALCEV BASEBALLA
Nekako v sredini države NeW York, kakih 200 milj severozahodno od New Yorka samega, leži vas Cooperstown. V tej va si je 1. 1839 dvajsetletni Abne
Doubleday zamislil baseba ■
1 iq4Q za
V Cooperstownu so 1. ,
stoletnico tega pomembnega dogodka, prvič odprli vrata ^ rodnega muzeja za baseba Dvorano slave. Odtlej je in Dvorano slave obiskalo že na pol milijona ljudi iz vseh de o sveta.	.
Muzej je zgrajen v ameriškem kolonialnem slogu. Obiskoval^^ ki vstopi, najprej pritegnejo a ta imena tistih igralcev, ki našli ovekovečenje v Dvor^ slave. Nad kaminom visi si Abnerja Doubledaya v genera^ ski uniformi, po prostoru pa s pod steklom razstavljeni pre ^ meti, ki imajo svoj pomen v zgo dovini baseballa: zgodnji uniforme, rokavice,	_
oprema. Vmes je n. pr. kij, s ^ terim je Babe Ruth odsegel svo^ šestdeseti "home run," kar je danes nedoseženi rekord, ^ predmeti, ki so v zvezi s slav^ mi imeni, kot so npr. Joto ■ McGraw, Ed Collins, Ту CobD Connie Mack.	-
Eden izmed prvih, ki ^ doletela čast, da je dobil mes o Dvorani slave, je bil Georg^ Wright, ki se je rodil 1. 1°^ New Yorku.
Vsako poletje odigrata glavni ameriški moštvi
baseballa v Cpoperstownu.
običajno privabi kakih 8,000 g dalcev. Iz izkupička igre po® gajo vzdrževati muzej.
(Common Cou"'
nci"'
POTRES V EGIPTU
CAIRO, 12. septembra-^' verni Egipt je zadel danes potres. Posebno sta bili pri^a ^ ti mesti Cairo in Alexandria^ Cairu se je ob potresu šolsko poslopje ravno v času s skega pouka. Osem učencev J bilo ubitih, koliko pa ranjeni > še niso mogli točno ugotoviti-
IZ ROK V USTA
T^gjZ'
Ameriški standard je _ . g prosen. Anna Coleman, ki ^ svojimi peterimi otroci na 2 E. 30 Street, se je znašla v ^ tičnem položaju. Možu k. nu, ki je redno zaposlen, j® do iz njegovega žepa u^ra njegov tedenski ček. Za Coleman, ki v januarju je še novorojenčka, je bila ba tedenskega čeka tako hu da si je morala pri prija*^®^' sposoditi denar do prihodnjega tedenskega čeka.
NAJMANJ NEPISl>IENlfl
Zanimiva je statistika, ki ve, kako je v Sloveniji desetletja padal odstotek " ^ pismenih. Leta 1880 jih je j' 45.6/f, leta 1890—25.5, 1918 le še 10.8.
Pred drugo svetovno
še
leta 1931, je imela Slovenija ^ vedno 5.1 Tr nepismenih, po P j pisu leta 1948 pa še koi^^ 2.43'■f, kar je najnižji odsto . nepismenosti v Sredrtji
Evropi'
NAJDALJŠI SONČNI MRK
2. junija letos so se znanst^® niki vsega sveta zbrali na nih, da se s posebnimi r^enti opazujejo sončni mrk. na je pokrivala sonce polnih ® dem minut. To je bil najd&U sončni mik v zadnjih 1250 I®*-'

ENAKOPRAVNOST
BTRAN S
IZSEUENISKI TEDEN
sk	organizacije izseljencev povratnikov in Koordinacij-
ega odbora, katerije organiziral proslavo "Izseljeniškega ledna" "SMlaviji. ki je bil od 4. do 11. septembra, je Predsednik Re-I e Josip Tito osebno naslovil sledeče pozdrave udeležencem os ave, članom naših Izseljeniških Matic in našim ekonomskim "seljencem nasploh:
prijatelji in tovariši,
v okviru prosla-obletnice osvoboditve na-proslavlja pri nas
J en, bi hotel predvsem da '-oplo dobrodošlico vsem
taw naše krvi,' kateri so se
pot	na dolgo
eniHn ^ obiščejo svojo rodno slflv ' udeležencem pro-"^ših Izselje-
*4 Matic i„ vsem ljudem ju-««va„skega porekla, kateri katpj-i	deželah sveta in
starT/''	ljubezen,svoji
кЉп	najtop.
^ pozdrave in želje.
naših ekonom-Pran,	izražen na-
"asi zemlji v teku Narod-
je res-e
ko je res prodirali	Jugoslavij
moralna	ko je vsaka
P°*wč
v svet in ko je vsaka aterijalna pomoč ^oisVi un"""" narodom in njeni naši dobrodošla,
so isti
n^Si л .	vvAv/oio-, ou ibL
%	V svojih no-
dokazal	P° vojni.
Pomoč	prilikah, •■ojakov 1-^v ™ milijona naših
sveta '	v raznih deželah ^žen\ '^^J^čjem številu v
Капан;	"^žavah Amerike,
ke ip ,	deželah Južne Ameri-
števano "a® še kako upo-m koristna.
moraw	je poleg
osebne	največje
to že
jega^ udi največji del svo-
hitrejši
di. 2at ^(Iravje tukajšnjih Iju-ostali T vedno bili in bomo stran, 7^1®žni bratom in se-vjjb ski	se vrnili, da ži-
to..: pno Z nam.i in pnim, ka-
de, 2a ^ do svoje rodne gru-časa	pomoč za
tei ali P po njej, izraženi v
" °ni obliki.
jaz bij kovinar sem tudi sli v s- ^ • ^'stimi, kateri so od-
Wiom% T,^	^
^^ših Ч' °®iom, katerega v jih ni JJ^'^a-šnih vaseh in kra-
^ »rečavJ!'	=Gm poznal
ske izg 1 •	naše ekonom-
delii 2 n ^ raznih deželah, likih t hudo in dobro v ve-čutii	doživljal in ob-
Ijudje	°ni, zato so mi ti
mukepolnim živ-tega у_л delom blizu. Vsled ^'shm, da dobro rake, ^gv njihove mešane občut-®''®dini'^^^ rojstnem kraju in izšli M	iz katerega so
ov odnos do stare in
do nove domovine, v kateri živijo s svojimi družinami.
V povojni dobi sem imel ponovno priložnost srečati posamezne naše izseljence. Mnogi, ki ne morejo priti, ki pa imajo pravtako topla občutja do svoje rodne grude ali za kraj svojih prednikov, mi pišejo o sebi in svojem življenju, o svojem veselju in skrbeh in o svoji ljubezni do stare domovine. Mnogi med njimi so v novem okolju začeli novo življenje, kjer imajo družine, vendar so svoje sinove in hčere ter vnuke učili in učijo ljubezni do starega kraja.
Bili so časi v preteklosti, ko resnično ti ljudje naše krvi niso radi govorili o svojem poreklu in o zemlji, od koder so prišli, ker politiki versajske Jugoslavije niso dovolj skrbeli za njen ugled, kakor tudi ne za boljše življenske pogoje njenih narodov. In ko je Jugoslavija zaradi tega in takega dela, razjedena od izdaje in pete kolone v aprilskih dneh 1941. leta razpadla— so naši izseljenci lahko edino pripognili glavo, da molčijo celo o stari slavi, katero so naši narodi pridobili z junaško borbo skozi vso zgodovino, v tej večni do te vojne neizpolnjeni težnji po svobodi in resničnem ujedi-njenju.
Na srečo je to trajalo malo časa. Bile so sile, ki se niso sprijaznile s suženjstvom in iztrebljenjem naroda, kakor se tudi do vojne niso sprijaznile v borbi za pravice delavnih ljudi, z izkoriščanjem in brezpravnostjo. Te napredne sile so vodile narode Jugoslavije k vstaji in Revoluciji in o tej borbi največkrat lačnih in bosih borcev, se je slišalo po vsem svetu. Borba narodov Jugoslavije je postala v zasedeni Evropi zgled, kako se tudi majhen narod, poleg vseh težav, pretenj in terorja lahko upre desetinam in desetinam divizij sovražnikove vojske, če se zaveda, da ležita v svobodi in enotnosti njegov cilj in njegova moč. Narodi Jugoslavije so visoko dvignili svoje glave, katere je hotel okupator odsekati, a naši izseljenci so z dvignjeno glavo podpirali borbo s tem, da so širili resnico o njih in govorili s ponosom o sebi kot oljudeh iste krvi.
Mi smo tudi v povojnem času čuvali ugled in mir, katerega so si naši narodi priborili s svojo borbo. S skrajnimi napori smo delali na obnovi uničene, opusto-
Keep Cool With Soap and Water
for That's the magiv word lil,.	That's the way we
likn » jGok. That's the way we in	Everything else fades
" 'mportance.
Kafu	not be cool, asks
Potter, Procter & aiifT ■ ® beauty and grooming authonty? It's easy if you try.
ban?	all over, a fragrant
■With {" tepid water is the thing, f~ " of good suds-from your Warm u '^O'nplexion soap. A is more cooling and Mi= Л ^ than a cold one, says арЛ* Potter, and she warns too vigorous scrubbing кКл towel drying. Take it easy rfoi!	Lather your skin to
cleanliness, but don't It) and when you dry, pat t rub. A generous slath-B of cologn« after a bath
keeps your akin feeling cool, and' a dusting of powder help* to keep it dry. And don't discount the importance of fragrance. A lovely scent can make you forget the temperature outside.
Keep a cdol head by washing your h^ir often. Choose a style that doesn't need much setting^ like the new short, natural looking coifs, then keep it fresh and clean with frequent shampoos. Wear a minimum of make-up. Clean it off and renew it several times a day. Keep your legs smooth and free of hair, and your feet comfortable with repeated applications of foot powder. Wear cool colors. They look cool and make yo» feel teoL
You just can't be too clean in summer. It's your best bet for keeping cool.
šene in' zaostale zemlje, narodi Jugoslavije so se tako ponovno pokazali kot primer, kako je treba graditi v miru, pravtako kakor so se pokazali med vojno kot primer, kako se je treba boriti. Vzrastlo. je in raste na stotine in stotine novih tovarn, hi-drocentral, termoelektrarn in rudnikov, vrtajo se novi izvori nafte in odpirajo nova bogastva katera v sebi čuva naša zemlja, grade se nove ladje, ceste in železnice. Točno je, da tako ogromno delo terja tudi gotovo žrtve, samoodpovedi in največje napore, vendar je resnica tudi to, da mi napredujemo, da danes Jiaši ljudje niti v enem kraju države ne umirajo od lakote in ne gredo v tuje kraje za kruhom. Na svoji zemlji gradijo sebi novo življenje.
Verujemo, da nas razumejo oni ljudje naše narodnosti, kateri se s svojo ljubeznijo do starega kraja vračajo k nam. Morda tukaj niso takoj in vedno naleteli na pogoje, katere so imeli v deželi, iz katere so prišli. Mi smo se predvsem trudili, da ustvarimo take pogoje, da ostane vrednost viška dela naših ljudi v naši zemlji, da v veliki večini sami predelamo svoje surovine. Mi smo pri kraju z našo osnovno kapitalno izgradnjo, mnoga naša podjetja že delajo in dajejo znaten doprinos skupnemu narodnemu dohodku. Sedaj postopoma posvečamo vedno več pažnje hitrejšemu dvigu življenskega standarda naših delovnih ljudi in proizvodnji predmetov široke potrošnje. Dejstvo je, da je življenski standard naših ljudi vzeto v celoti, že znatno večji kot je bil pred vojno, da bo sedaj vse hitreje rastel in da bi bil že znatno višji, če ne bi poleg dedovane zaostalosti in drugih velikih težav, bili izpostavljeni raznim elementarnim nesrečam, radi katerih smo morali v skoraj vseh povojnih letih uvažati žito, maščobe in sladkor, katere smo pred vojno izvažali.	,
Ako danes zmagata v svetu razum in dobra volja, če dovede perspektiva miru in dobrih odnosov med narodi in državami tako daleč, da med seboj tesno sodelujejo in živijo brez želje do tujega, hodijo po svoji poti in se ne umešavajo v tuje stvari, bo lahko človeštvo in z njimi tudi naša zemlja prispevala manj sredstev za oborožitev in več za boljše življenje. To boljše življenje bo zahvaljujoč se temu hitreje ustvarjeno.
Narodi imajo pravico do miru, zato ga tako vztrajno zahtevajo in posamezniki, kateri iz kakr-šnega-koli vzroka želijo drugače, se morajo pred splošno trdilo voljo ukloniti.
Naša dižava bo ostala tudi vnaprej borec za mir, za miro-
ljubno sodelovanje in aktivno koeksistenco, v kateri je že, skupno z ostalimi velikimi in malimi narodi, kateri imajo iste težnje, ustvarila lepe rezultate. Mir se danes prikazuje izmučenemu človeštvu ne kot neizpol-njiva želja, pač pa kot pravica, o kateri odločajo narodi in ne posameznik.
Ali je potrebno podrobneje govoriti o tem, kaj pomeni perspektiva trajnega miru za vse narode sveta v sedanji atomski dobi? Razume se, da ni potrebno, ker vsakdo pozna vrednost življenja, kadar stoji pred možnostjo uničenja. Vendar, če je volja za utrditev tega miru ona vez, ki naj v bodoče poveže vse narode sveta, ne oziraje se na njihov notranji sistem, potem je potrebno govoriti in ne samo govoriti temveč uporno in stalno iskati nove načine spoznavanja, zbliževanja in sodelovanja med narodi raznih držav. To povdar-jam, ker vidim v naših ekonomskih izseljencih možnost za ustvarjanje močnejših medsebojnih vezi med našimi narodi in narodi držav, v katerih oni živijo. Oni naj bi bili to kar spaja, to kar bo doprineslo k zboljšanju medsebojnega spoznavanja naših narodov in držav. Da bi jim bilo to mogoče, bi morali po eni strani biti vzgled lojalnosti in spoštovanja do zemlje, v kateri živijo, potrebno je, da so njeni zavedni in dobri državljani, z druge strani pa morajo biti točno in pravilno obveščeni o današnjem življenju v njihovi Stari domovini. Ne mislim s tem, da bi morali biti propagandist našega družbenega sistema, ker smatramo, da ima vsaka država svojstveno pot razvoja; tukaj mislim na vse ono, kar sestavlja življenje naroda, iz katerega so ti ljudje izšli.
Kakšne so oblike in možnosti za krepitev teh vezi in za aktivnost naših izseljencev v nakazani smeri? V glavnem je to kar je bilo do sedaj, samo širše vzeto, globlje dojeto, bolj razumljivo, bolj organizirano in trajno vzdrževano. Z dopisovanjem s sorodniki in prijatelji v naši državi, preko pravilnega pisanja v izse-Ijeniškem tisku in obveščanju naše javnosti o življenju izseljencev, preko knjig, brošur in radija, preko ohranitve našega jezika in učenja naših jezikov v mešanih družinah, preko medsebojnih gostovanj folklornih grup in posebno še preko Izseljniških Matic in preko posameznih in skupinskih obiskov v naši zemlji, se bodo vsi dobronamerni ljudje naše krvi v izšeljeništvu še bolje spoznali z našim življenjem in našimi stremljenji in na ta način lahko še več delali za zbližan je med nami in zemljo, v kateri živijo. Na ta način bodo tudi oni trajno in bolj izrazito očuvali tudi
MONKEY BUSINESS!
■ГРнехс/отебТров
C0IN6 IN MftNV 6IW>\e»E BANI® ISA WONKEV BITE.'.' THEIR TOOTH PRINTS CLEAI?LVeH(3W THE TELLER WHETHER THE COIN 16 TKUB -OR
coattTBifFen !



STRAW STORY
_ TRAW WAS ONCE THE COMMON FLOOR COve*INe РЛ COTTASES ANO CASTLES П WAS MOST OfPCULT TO LOCATE ANNTHINS THAT FELL INTO THg MATTED MASS THE ST7A* №CAME APTER LON£ USE HENCE THE mXPTESSION.'TO LEAVE NO STRAW UNTURNEP- (TO LOCATE THE LOST OBJECT).
ono posebno obeležje, katero odlikuje naše narode in bodo lahko tudi na očividni stvarnosti vzgajali svoje otroke v ljubezni do domovine in ljudstva, iz katerega izhajajo.
Vse to je potrebno, dragi moji tovariši in prijatelji izseljenci, zaradi Vas in naše zemlje. Naša država je po številu prebivalstva majhna in predstavlja milijon ljudi naše krvi izven njenih meja znaten njen del. Kaka velika država morda ne bi niti polagala toliko pozornosti na take skupine svojih ekonomskih izseljencev, ali pa bi se trudila, da jih izkoristi v druge svrhe.' Medtem želimo mi, da bodo vsi naši izseljenci in to v naši ali v drugih državah, nosilci onih najvišjih idej miru, mirnega dela in sodelovanja med vsemi narodi sveta. V tem smo bili doslej in želimo da bomo tudi v prihodnje za primer drugim. Navkljub vsem težavam so to mogli doseči naši narodi, zahvaljujoč se predvsem svojemu edinjstvu, radi katerega so odstranili in odstranjujejo vse, kar jih je v preteklosti razdruževalo. Nacionalnega vprašanja, nacionalne mržnje, verske nestrpnosti in
raznih drugih razlogov za medsebojna prerekanja ni več pri nas, složno delo in enaka skrb za vse kraje in ljudi je osnova našega napredka in bodočnosti. Bila bi naša želja, da bi v malem tudi naši ekonomski izseljenci dobili tak medsebojni odnos in da bi izločili iz svojih vrst one, kateri so iz osebnih in sebičnih razlogov sovražno razpoloženi napram naši zemlji in našim narodom, da bodo kot javni delavci primer ustvarjalnega dela pri skupnih medsebojnih odnosih a kot posamezniki, da bi se vedno zavedali porekla in vrlin, ki krasijo naše narode.
Če bomo tako delali in živeli za take cilje, bomo doprinesli naši zemlji še več ugleda, kot ga že uživa po svetu. Naš narod, številčno majhen, bo ostal v zgodovini velik vsled idej, za katere se bori, a to so ideali, katere je povzelo že vse človeštvo. Tudi v bodoče bomo storili vse, da se ljudje naše krvi, državljani dru-
IŠČE SE
stanovanje s 3 ali 4 opremljenimi ali neopremlj enimi sobami s kopalnico. V okolici E. 40 in E. 55 St., med St. Clair in Superior Ave. Se plača od $40 do $90 mesečno. Pokličite EX 1-4554
LerS	OHIO
SERPENT MOUND
ZANE'S TRACE
CAMBRIDGE
ZANESVIILE
lANCASTERji?
WHEEUNG
BAMN&RIQG
CHIILICOTHE
SOHIO
ABERDEEN
Ebenezer Zane would certainly be amazed at what he would see if he could return to this earth today and be taken by modern automobile on good paved roads from Wheeling, West Virginia, through Cambridge, Zanesville, Lancaster, Chillicothe, and Bainbridge to Aberdeen on the Ohio River.
This route would follow closely Ohio's flrst road, Zane's Trace, which was cut through the Ohio Country wilderness by Zane back in 1797. Zane would recognize but few of the old landmarks, such as the crossings at Muskingum and Scioto Rivers, Mount Pleasant at Lancaster, Mount Logan at Chillicothe, and Serpent Mound near Locust Grove.
Ebenezer Zane, a Virginian, received a grant from Congress in 1796, which was one square mile of land at each of the crossings of the Muskingum (Zanesville), the Hocking (Lancaster), and the Scioto (Chillicothe) in exchange for cutting a road from Wheeling to Aberdeen opposite Limestone, now known as Mays-ville, Kentucky.
ZANESVIILE Y-BRIDGE
Zane's Trace was merely a trail for horsemen, which followed the old Mingo Trail of the Indians from Wheeling to the crossing of the Muskingum. Zane's party consisted of his brother, Jona-thon Zane, John Mclntyre, Joseph Worley, Levi Williams, and an Indian guide named Tome-pomehala.
Ohio motorists of today, in traveling this route, will see such points of interest as the famous Y-bridge at Zanesville; the home of General Philip Sheridan at Somerset; Mount Pleasant, called by the Indians, "The Standing Stone", and the birthplace of General William T. Sherman at Lancaster; the Tarlton Cross Mound near Tarlton; the Mound City National Monument and Adena, the home of Governor Thomas Worthington, at Chillis cothe; the scenic hill country around Bainbridge; Fort Hill, a prehistoric Indian fortification north of Sinking Springs; and Serpent Mound, a few miles off this route on route No. 73 near Locust Grove.
gih držav, bodo lahko ponašali z delom in deli v dobro naših narodov in vsega sveta, želeli bi pa, da bi se tudi mi lahko ponašali z delavnostjo in uspehi teh ljudi jugoslovanskega porekla. Prav tako bi želeli, da bi v vrstah naših ekonomskih izseljencev, ker novega dotoka kot je preje bil ne bo, zrastejo v ponos naši zemlji še mnogi slavni ljudje, kot so Tesla in Pupin, kakor so vidni književniki in umetniki v Ameriki—Adamič, Kristan, Baloković, Kunčeva in drugi, kateri so posvetili svoje življenje dobrobitju človeštva in prenesli ime Jugoslavije in Jugoslovanov širom sveta.
V imenu vseh naših ljudi Vam želim mnogo uspeha in vso osebno srečo pri delu, ki ga vršite v korist naše domovine in domovine, v kateri živite."
hiše naprodaj
LESEN BUNGALOW
s 4 sobami in kopalnico, se proda. Klet pod vso hišo, garaža in fornez na plin. Se proda tudi s pohištvom vred.
Vpraša se na 15827 ARCADE AVENUE
PRODA SE
Na East 68. cesti blizu Bliss Ave., poslopje v zelo dobrem stanju, tri stanovanja in trgovski prostor. 3 fornezi na plin, polno-podkietena in garaža za dva avta. Dober dohodek. Se proda zelo poceni in dobi se tudi zalogo in opremo trgovine.
Na Eddy Rd., blizu Bishop Rd. se proda nov, dobro zgrajen, zidan veneer bungalow. Rekreacijska soba. Lota 100x300. Cena zmerna.
Za podrobnosti se obrnite na:
JOHN KNIFIC
REALTY 820 EAST 185th ST., IV 1-7540
PRODA SE
Hiša s 4 sobami, od Grove-wood Ave., s pohištvom vred; velika lota s sadnim drevjem. Cena $12,500.
Severno od bulevarja. 6-sobna Colonial hiša, klet pod vso hišo in garaža. Cena $15,300.
Od E. 185 St. Hiša za dve družini, po 5 in 5 sob. V izvrstnem stanju.
6-sobna hiša blizu Euclid Beach. Mesečni dohodek $100. Cena samo $5,500.
Za podrobnosti pokličite
JOHNNY VADNAL
če želite kupiti ali prodati zemljišče, se obrnite na
J. P. REALTY
496 EAST 200th ST., IV 1-8500
-J
O
o
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročilo hitro zgo+ovoljeno Se priporočamo drus+vom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
><>00<X><><><><><><>0<<>0<><><><>0<C>-<>0<4><><><VC><><>000<><><>0<>C><>0<><><><><><><><><>0<.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Oče!"
Od sramu in togote so mu stopile potne srage na čelo.
S sklopi ob zidu se je oglasil znan meketajoč smeh:
"Hehehe! Ali vam nisem rekel, da vašega sina niso odpeljali, da ga boste videli, če poj-dete z menoj? Hehehe! Samo meni se mora zahvaliti, da ne stopa zdajle uklenjen proti Ljubljani."
Slaba bi predla podlemu lažnivcu, če bi oče ne prestregel razjarjenega sina. Kakor podlasica je Grošl smuknil skozi vrata in jo ubral po trgu navzgor. Z zlobnim nasmehom je razmišljal po poti: k Rormanu grem, k lepi Metki, naj velja, kar hoče. Poplačam jo za njeno nekdanje predrzno vedenje proti meni. He-he! Dekleta bo zanimalo, kje je njen ljubček sinoči prenočeval. Saj vem, da je sama kriva, če je dečko padel najslabši novomeški vlačugi v naročje. Sta že imela kakšen ljubezenski prepir-ček med seboj. Ali jo bo zabolelo! Hehe! Večjega veselja bi si ne mogel privoščiti. ..
Oba Papeža, oče in sin, pa sta se molče napotila v nasprotno smer. Kakor da sta se dogovorila, konec trga nista obrnila korakov proti Ulici sv. Jurija, ampak zavila v ulico Pri mesnicah in od tod naravnost na Loko, kjer ob tem zimskem jutru ni bilo žive duše, da bi ju motila. Zmrzli sneg jima je škripal pod nogami, ko sta drug za drugim korakala po ozki gazi Krki navzgor: oče napfej, sin za njim.
Ob vzhajajočem soncu se je iskrilo ivie na grmovju in na drevju. V Krki se je bleščal sončni odsev kalio:- zlata cesta. Ob bregu se je delale, n? vodi tanka plast ledu. Mehke snežne blazine so se lesketale po skalovju
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
nad bregom. France Papež se je ustavil in s pogledom objel lepoto zimskega jutra.
"Kako čudovito lep je svet!" je rekel.
"In kako poln grdobije!" je s temnim pogledom predse dostavil sin. Lepote ni hotel videti.
"Tudi grdobija je potrebna človeštvu," se je nasmehnil oče, "kar je življenju v naravi gnoj, brez katerega ničesar ne uspeva, to je našemu notranjemu življenju grdobija, žalost, gnus, ki se te dotakne. Ob takem doživetju spoznaš vrednost dobrote in lepote in se z novimi močmi zaženeš, da jih dosežeš. Le tako notranje rasteš."
Sin je nekoliko presenečen pogledal očeta. Potem je zanič-Ijivo skomignil z rameni, češ: Kar govori in modruj! Vse tvoje govoričenje ne izbrise moje nesreče.
Obrnila sta se in se molče vračala po isti poti.
Zdajci je Jak, ki je stopal spredaj, obstal in z roko zadržal očeta. Stala sta za grmom na ovinku, ko je—ne da bi ju opazila—prihitela od mostu navzdol Metka in naglo zavila po gazi proti zasneženemu perišču. Preden sta se oče in sin zavedela, kaj se godi, je dekle—izginilo v bleščeči se vodi. ..
Za trenutek sta okamenela, potem sta se zagnala po stezi, odklopila čoln, privezan na pe-rišče, skočila vanj in že sta z vso močjo udarjala z vesli po vodi. A zaman sta s pogledi prodirala v strašno globino.
Chicago, m.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 1 small child, need 2 bedroom, 4 or 5 room unfurn-shed apartment. N., N.W. or Suburb. , Moderate rental.
uptown 8-4892
BUSINESS OPPORTUNITY
Wonderful opportunity — RESTAURANT in Maywood business district. Seats 21. Modern. Ideal for couple. Selling due to other interests. See to appreciate.
Fillmore 3-9795 Sunday — Linden 4-4114
Owner retiring — CONFECTIONERY and TOY SHOP and VARIETY SALES — A real money maker for couple. Nice living quarters. 4 rooms and bath.
Bittersweet 8-7697
LIQUOR STORE — Known as Zimny Liquors with living quart-ters, 150 ft. frontage on busy highway, also extra income from cottage. By owner.
FUIton 5-3594
GRILL AND DELICATESSEN ■ Wonderful location. Doing a big established business. $65,000 yearly gross. A real buy with a small down payment. Balance on easy terms. Is a hustler.
SAcramento 2-9072
GIFT AND CARD SHOP — Well established business. Northeast. Selling due to illness. See to appreciate.
HOllycourt 5-3508
Fine opportunity to buy CLEANING AND SHOE REPAIR SHOP Well established lively business. Gross $25,000 year. Selling due to illness of owner.
Victory 2-9713
Real buy — T.V. SHOP — Well established trade. Have other interests. Small investment involved. Have your own business. Living quarters in rear. See to appreciate.
SUnnyside 4-4503
PLEASE HELP US' — We want to keep our 2 little girls with us. We desperately need an unfurnished apartment. Any good location. Prefer N. or N.W.
Please phone EStebrook 8-7508
HELP WANTED MALE
A GOOD PLACE TO WORK!
Immediate Opening for
SKILLED MACHINISTS Turret Boring Mill and Lalhe Hands For Day or Night Shifts
Must have tools, read and speak some English.
Good transportation.
Near Lake St., Milwaukee Ave. and N. Sangamon bus at door.
PYOTT FOUNDRY MACHINE CO.
308 N. Morgan MO 6-0294
Emplyoment Office Open Daily Saturdays Till Noon
FEMALE HELP WANTED
URGENTLY NEEDED!
REGISTERED NURSES
FOR 3 SfflFTS
3 p. m. to 11 p. m. 7 a. m. to 3 p. m. 11 p. m. to 7 a. m. In very modern new Hospital. Permanent positions.
Apply in person.
COMMUNITY MEMORIAL GENERAL HOSPITAL
Willow Spring Road «1 51tt Si. La Grange, Ш.
PHONE:
FLeetwood 2-1200 Mr. J. G. SMITH Between 9 and 4
"Tukaj je! Tukaj . . . Tukaj!" jima je nekdo kričal z mostu in kazal z iztegnjeno roko pod most.
Res je tam za nekaj trenutkov zamotovilila roka vrh gladine. Pognala sta čoln na tisti kraj. Nekaj svetlega je plavalo v temnozeleni globini. Jak je strgal zimsko suknjo s sebe, da ga ne bi ovirala, in že se je potopil v ledenomrzlo vodo.
Papežu se je zdelo, da ga celo večnost ni bilo nazaj. In vendar se je že nekaj trenutkov pozneje pojavil nad vodo in privlekel Metko za roko s seboj. Ko je zajel sapo, je pograbil onesve-sčeno dekle za lase, da je ostala njena glava nad vodo, in bil je j nekaj sunkih pri čolnu ter se prijel zanj.
"Kar veslajte do stopnic!" je velel očetu ves zasopel.
Vsa soseščina je bila že na mostu in več ljudi jim je priteklo na stopnice poleg mostu naproti. Zanesli so Metko v mitnico, jo položili na klop in Papež in mit-ničar sta se trudila, da jo obudita z umetnim dihanjem.
"Morda ne delata prav? Zakaj ne pride zdravnik?" je obupoval Jak.
"Saj že gre!" se je oglasila mitničarjeva žena od okna.
Res je takoj nato stopil doktor Pober skozi nizka vrata.
"Prav, prav! Kar nadaljujta!" je pohvalil oba samaritana.
Jaku se je zdelo, da je zdravnik mnogo prepočasi slačil kožuh.
Nestrpno mu ga je iztrgal iz rok in ga vrgel na stol.
"Ali še živi?" ga je vprašal s tolikšnim strahom v glasu, da ga je zdravnik, ki se je sklonil nad utopljenko, začudeno pogle dal in odgovoril:
"Upajmo, da se nam posreči jo obuditi. Ljudje, zdaj pa kar ven! Dovolj nas je, da storimo, kar je potreba," je odločno nagnal radovedneže iz mitnice. "Vi pa stojte pri peči, mladi mož, da se ogrejete," je zapovedal Jaku.
Slušali so ga vsi. A zunaj pred mitnico so še postali in premle-vali dogodek. Takrat je z vozom pridirjal po mostu poganski oskrbnik Belingar, ustavil konja in vprašal zbrane meščane, kaj se je zgodilo. Povedali so mu.
"Ali ste poklicali zdravnika?"
"Smo. Saj je notri."
Belingar je skočil z voza in prosil najbližjega meščana:
"Prosim, držite mi konja! Tudi jaz sem prišel po zdravnika."
Chicago, Ш.
FEMALE HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — To take complete charge of home in Hammond with 2 adults and 2 boys, 7 and 9. Own room and TV.
Call collect ■ WEstmore 3-0375 or WEstmore 2-8756
Nice home needs EXPERIENCED HOUSEKEEPER — Assist with care of children. Own room. Good Dav.
ANdover 3-3430 9 to 5
HOUSEKEEPER — 40 to 55; stay; pleasant personality, likes children and able to care for house; employed couple; 3 small children; references; good wagee.
Whiting 3997 collect
REAL ESTATE
ELMHURST — Tri-level, patio, panel basement, room for expansion. Near school and transportation. Corner lot. Well landscaped. Can be seen after September 25th.
Call — DEarborn 2-3179
MARQUETTE PARK — $16,800 6 room brick bungalow. All newly remodeled and decorated. New automatic hot weater heating system. 2 car garage.
PRospect 6-1930
BLACKHAWK HEIGHTS — 5 room brick ranch, full basement, garage, large lot, nice residential section, close to transportation, schools and shopping district.
lie Mohawk Drive Hinsdale 4034
Stopil je v mitnico in se kmalu vrnil v spremstvu doktorja Poberja. Iz množice, ki je stala pred mitnico, se je prerila do voza stara Gričarica, prijateljica pokojne Marjete Gosarke.
"Gospod doktor! Kaj je z dekletom ?"
Zdravnik, ki mu je bila stara zeliščarica dobra znanka, se je nasmehnil in pokimal:
"Živi." Zlezel je na voz in Belingar je pognad konja, da na trgu obrne.
Iz mitnice je stopil Papež in zaklical, da so čuli vsi, ki so stali naokrog:
"Gričarica! Prosim, stopite k Rormanovim po topla oblačila, da se dekle preobleče! Pa povejte, da je ne bo nazaj, ker jo odpeljemo k nam in ostane kar pri nas! Rešili smo jo zase," je pristavil s svojim značilnim hudomušnim mežikanjem in odšel proti domu, da prinese za sina suho obleko in perilo in naroči ženi, naj pripravi toplo posteljo. Na ovinku je srečal poganski voz in zamahnil je doktorju z veselim smehom.
Doktor Pober je ves zamišljen odzdravil . . , Da, tu je šla smrt tik mimo mladega življenja, a tam na Pogancah je drugače. Tam bo trda borba z njo! Vse kaže, da je mlada gospa Langerjeva podedovala staro rodbinsko bolezen. Sicer jo taji in skriva . . . "Ampak mene, zdravnika, ne bo preslepila. Najraje bi govoril z Langerjem. A kaj, ko mi je prepovedala, ker se boji, da se ne bi razburil. Mož res ni v dobri koži. Temeljito si je pokvaril srce," je razmišljal zdravnik po poti.
Na Pogance so se vselili hudi časi. Prehlad, ki si ga je Iza nakopala ob nastopu mraza, se je izprevrgel v pljučnico.
"Pljučnica tu, pljučnica tam," je godrnjal doktor Pober proti Manici, ki se skoraj ni ganila od svoje ljubljenke.
"Ali ima Metka tudi pljučnico?" je vprašala starka.
'Seveda, kopel v Krki ob takšnem letnem času ne more biti nekaznovana."
Toda medtem ko je Metka svojo bolezen s pomočjo in nego skrbne Jakove mame kmalu premagala, je poganška graščaki-nja ležala še tedne in tedne—saj se je že drugič v življenju borila s pljučnico.
"Ko ozdraviš, pojdemo zopet na Stari Grad, da se boš kopala v toplicah in se temeljito pozdravila," jo je tolažil mož.
Res je naposled spet vstala. Toda zdravja se ni hotelo vrniti. Zdravnik je bil stalen gost pri Langerjevih. Izina lica pa so ostala vdrta in zelenkasto bleda.
Toplega pomladnega dne so se odpravili na Stari Grad. Vožnja skozi prekrasno pomladno zelenje in cvetje je Izo izprva neizmerno poživela. Z očmi je žejno pila lepoto dolenjske pomladi Globoka v blazine pogreznjena je s pogledom spremljala sveže zeleno gričevje, vasice, polja in travnike, ki so se pomikali mimo okna njene kočije.
Ko so dospeli na Stari grad, pa je bila močno utrujena. Nekaj dni je ležala, potem so jo začeli voziti v toplice. A Iza ni vzdržala več niti tople kopeli niti sonca. Kopel jo je dušila, sonce ji je povzročalo bolečine v glavi. Vrnili so se prav kmalu na Pogance.
Nato je obležala. Ni mogla več vstajati. Bili so dnevi, ko ni smel nihče k njej razen stare Manice, ki ji je stregla. Kadar je bila Iza boljša, si je želela videti svojega otroka. Samo videti. Prinesli so lepo dekletce v Izino spalnico, ampak k postelji otrok ni smel. Kako rada bi bila Iza milovala krasnega otročič-ka! Le enkrat še si ga je želela držati v rokah, stisniti toplo mehko telesce k sebi, poljubiti napeta rožna ličeca, pogladiti zlate kodrčke in čutiti z vsem svojim bitjem: To je moje! Moje!
▲ bala ee je, da otrok ne na-
leze bolezni, in nikoli se ga ni dotaknila, dasi jo je od hrepenenja bolelo srce. Kadar koli so potem otroka zopet odnesli iz sobe, jo je obšel strah: Morda ga vidim zadnjikrat ... In skrivaj je jokala v blazine.
Nekega dne, ko je Langer tožil o pritisku, ki ga je večkrat čutil na srce, pa je Izo pretresla misel: Jaz umrem prav kmalu, on pa tudi najbrž ne bo dolgo živel—kaj bo potem z mojim otrokom? Spomnila se je, da je Langer, preden je šel z brambov-ci od doma, napravil oporoka in določil, da v primeru njegove in ženine smrti prevzame skrb za vse tri otroke njegov svak Klas-senau, graščak v Boštanju ob Savi.
"Potem pride tudi moja Flori-ca v roke tisti brezvestni ženski —Klotildi!" se je ustrašila Iza.
Odslej je mnogo razmišljala o tem, kako naj to prepreči. Naprositi moža, da izpremeni opo-
ČISTA SPALNA §OBA
SE ODDA V NAJEM ZAPOSLENEMU MOŠKEMU. IMA PROST VHOD.
, Vpraša se na
1717 EAST 47th STREET
Restavracija naprodaj
Obratuje že 9 let. Ima vso moderno opremo. $1,000 predvplačila.
Vpraša se na 5303 DETROIT AVENUE
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini iHrakticiralo in se iz-■elUo, dočim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet. določenega doirovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE TeL ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East	Street: vhod
same жа East $2nd Street. Urad je odprt od 9.80 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
roko, ni mogla—saj mu ni hotela priznati, da jo njegova srčna bolezen resnično skrbi. Sklenila je, da sama napravi oporoko in z njo zavaruje vsaj svoj del premoženja pred grabežljivimi rokami sorodnikov Langerjeve prve žene. Predvsem mora rešiti svojega lastnega otroka pred tistimi ljudmi , . .
Nekega jutra v začetku avgusta se je počutUa prav slabo. Pretekla noč, s strašnim napadom, ji je izčrpala vse moči. Ležala je na belih blazinah, voščeno bleda, zaprtih oči. Langer, ki je tiho vstopil, da ji želi dobro jutro, se je ustrašil. Proti volji mu je ušel vzkrik groze:
"Iza!"
Zganila se je in široko odprla velike, vročično svetle oči. Nasmehnila se mu je, ko je pristopil in ji poljubil shujšano zelen-kastobledo ročico.
"Franc!"
Njen glas je bil tanko piste-joč, tuj. Nekaj časa ga je molče gledala. Dihala je naglo. Potem je dejala tiho, komaj razločno.
"Franc, prosim, pokliči oskrbnika Belingarja—za pričo! Ra ^ bi napravila — svojo — opow ko../'
Langerjevo obličje se je stra hovito izpremenilo. Prisrčen smeh je otrdel v spačeno кгш ko največje groze. Vsa kri mu J® izginila z obraza. Bled kakor mr lič je zajecljal:
"Op-p-poroko!"
Kri mu je šumela v gla^i- J trenutku je postal ves rđec in potan . . . Bog! O, bog! Ali je res tako bolna? . . . Smrt* *"' Konec? ... Ne, ne! Njegova I" pa, dobra, pametna žena! • Ne, saj ni mogoče!
(Dalje prihodnjlS)
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAML
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
, 478 EAST 152nd STREET
KE 1-3177 ako ni odgovora, pokličite KE 1-5202
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 WATERLOO
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. lo 9-Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.—Wednesday 9 A.M. to 12 N°

What do you
to show
have


labors

__Lake ж pencil and paper and write down yovtt total income for the last year. Now add op ail your aavxDgs and write fhat вшп next to it.
Are you satisfied with what yot^ve kept for yourselft If no^ here's an excellent way to dp eomething about it.
Go to your company pay office tomorrow and sign up for tbe convenient Payroll Savings Plan. Just tell the people there how much you want to •ave each pay period—it can be as lit-fie «8 a couple of doHais a week. Then бжУП pot that money aside for yoo.
As MMO as enough money aocmnulatee, (bay purchase a U. S. Savings Bond and pass it on to yoo. And if you hang en to those Boiuis, th^yH not only npneent money saved, they'll earn extra money for-yoo.
When held to matvaiiy /9 years and 8 months) each Series E Bond pays an
gJIt Oi Ж, Quiwi—il
dem no* pay for tkU *Mr patiiatle donoHon,
a Labor Day address —to yourself
averse of 3% per year, compounded semiannually. And now, with the automatic extension p-^vilege it will go on paying that same fine interest for 10 more years.
More than eight million wrking people just like yourself are osmg the Payroll Savings Plan to provide for their futures. It will work for you, too. Sign up now.
Want your interest paid as current income? Invest in 3 % Series H.
U. 8. Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $600 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's written notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average 3% pa annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Available through any bank. Annual Emit: $20,000.
ađmrtUing. Тћо Tnaniry DtpcatmMt	'
tht Adotrtitine Comefl and
ENAKOPRAVNOST