2 9 -07- 1997 ----------------------------\ Vsem občankam in občanom čestitke ob praznovanju DNEVA DRŽAVNOSTI V VODSTVO OBČINE VIDEM ___________________J Letos že tretjič zapored so na pomlad V osrčju Haloz pri Ivanu Beru dozorele jagode sorte MAKMOKADA. Na petindvajsetih arih je posadil 1500 sadik, jih skrbno negovat V rastlinjakih in še V zadnjih dneh junija potrga! Ves spomladanski pridelek. IZ VSEBINE: * Županova beseda * Obiskal/ smo KS Leskovec * Krajevna skupnost Dolena * Razvojne naloge v KS Podlehnik * Po 20. letih vodovod za Šturmovčane * V juniju sanacija divjih odlagališč * Sv. Avguštin v Halozah * Predstavljamo plesalko Matejo Krajnc PRILOGA Uradne objave občine Videm NAŠ GLAS H JE VAŠ GLAS HAScmlAS . Jg vaš glas Spommme in mm! Druga številka drugega letnika NAŠEGA GLASILA prihaja k Vam V prazničnem predpočitniškem in preddo-pustnem času, da bi prinesel kaj zlatih ječmenovih barv, sladkega Vonja po senu in bujno st zelenila gozda in pšeničnih polj. Obilica novic iz naših krajevnih skupnosti, šolska problematika, nekaj poezije, Veterinarski nasveti in še marsikaj je uredniški odbor spet prisililo, da je pripravil zajetnejšo pričujočo številko za branje in opremiI s fotografijami za Vaš estetski užitek ob tem. Pa tudi križanka bo marsikoga razveselita, še bolj pa V naslednji številki, ko bo izžreban za nagrado. Vabimo Vas ponovno, da se oglašate s svojimi prispevki o rečeh, ki Vam leže na srcu, pa bi bilo dobro, da bi še komu povedali. Županova beseda Spoštovani občani in občanke! I Veliko delo smo v naši občini že opravili v prvih mesecih tega leta in sami ste s tem že verjetno dobro seznanjeni. Vodstvo občine si je tudi v tem tretjem letu mandata zadalo veliko odgovornih nalog, seveda pa je s skromnimi sredstvi vse želje in potrebe vas občanov težko izpeljati. Letos je naša občina tudi uradno dobila svoje simbole: grb in zastavo, poleg tega pa tudi občinski praznik, ki ga je občinski svet določil na god farnega zavetnika sv. Vida. Letos junija sicer občinskega praznika še nismo praznovali, saj bi to svečanost radi opravili ob odprtju novih občinskih prostorov, takrat pa predstavili tudi simbole naše občine. Radi bi to slovesnost izpeljali še pred koncem letošnjega leta, prihodnje leto ob Vidovem pa bi lahko praznovali še drugi občinski praznik. h Ne bi pa vam rad samo obljubljal, kaj bomo novega odprli, rad bi tudi opozoril tiste občane, ki še niso poravnali vseh obveznosti iz sklenjenih pogodb za komunalno infrastrukturo. Na tak način zavirajo I delo na področju nekaterih investicij, zato bi še vse dolžnike prosil, da obveznosti poravnajo v teh dneh in se na tak način izognejo prisilni izterjavi. Seveda smo se v občini odločili, da bomo z novimi investicijami začenjali šele takrat, ko bodo plačani vsi zneski po pogodbah. Na drugi strani pa je največ nezadovoljstva v občini zaradi neurejenih in še neasfaltiranih cest, čeprav občina za to nima na voljo veliko sredstev. Radi bi ustregli vsem, še najbolj pa občanom v hribovitih predelih in tistim, ki živijo ob mejnem prehodu Gruškovje. Moram reči, da so prebivalci ob meji upravičeno nezadovoljni, saj jim država do danes ni skoraj v ničemer pomagala, v občini pa se trudimo, da bi se težave s prehodi preko meje bolj poenostavile. Pred tedni opravljena modernizacija na lokalni cesti blizu magistralke nam vsem skupaj daje upanje, morali pa se bomo potruditi, da bo za prebivalce ob meji življenje manj težavno kot je bilo sedaj. Leto 1997 je še dolgo, zato imamo v občini za nove načrte in nove naloge še nekaj časa, čeprav si bomo za nekaj tednov v poletnem času oddahnili, jeseni pa bo vodstvo občine ponovno v popolni sestavi. Tudi vam, drage občanke in občani, želim prijetne dopustniške dni, pa četudi boste ostali doma. Vaš župan Franc Kirbiš Pogovor s predsednikom občinskega sveta Friderikom Bračičem OBČINA RAZMIŠLJA O SAMOPRISPEVKU Kmalu bo preteklo dve leti in pol delovanja občine Videm in občinskega sveta, ki je opravil veliko zahtevnih in odgovornih nalog, predvsem pa v tem kratkem obdobju kar najbolj pravično porazdelil sredstva med štiri krajevne skupnosti. Delo občinskega sveta je ves ta čas vodil predsednik Friderik Bračič, poskušal je vzpostaviti dobro sodelovanje med posameznimi odbori, komisijami, KS in vaškimi odbori. Na nek način mu je to uspelo z vodstvom občine, kako dobro, pa se bo pokazalo šele prihodnje leto, ko bodo nove lokalne volitve. S predsednikom Friderikom Bračičem smo v tokratni številki glasila pripravili krajši pogovor. Ne bova govorila o delu občinskega sveta v zadnjih dveh letih, ampak pogledala med pomembnejše odločitve sveta v letošnjih, skoraj šestih mesecih. Proračun ste sprejeli že v februarju, o čem tako pomembnem pa ste do srede junija še odločali? Friderik Bračič: "Že decembra je občinski svet sprejel zaključni račun, v februarju pa smo po dolgi razpravi sprejeli tudi proračun vrednosti 305 MIO tolarjev. To je bila tudi ena od letošnjih pomembnejših nalog sveta, ne smem pa pozabiti tudi na pomembne odloke, ki smo jih sprejeli na zadnjih sejah. Prvi je odlok o komunalnih taksah, drugi pa odlok o odpadkih, potem ko odbori do konca leta še pripravljajo nekatere osnutke odlokov in pravilnikov. V občinskem svetu smo zmeraj pred odgovorno nalogo, ko se odločamo o razdelitvi sredstev po krajevnih skupnostih in po postavkah, kajti denarja je za vse potrebe že tako premalo. V proračunu so nekatere postavke še odprte, vendar o kakšnih novih - večjih investicijah svet letos ne bo odločal. Nekaj težav imamo tudi z delitveno bilanco z nekdanjo občino Ptuj, dali smo že vel iko pripomb na pripravljene predloge in letos bo svet o tem zagotovo še razpravljal." Kakšno je sodelovanje občinskega sveta s posameznimi odbori in komisijami, na drugi strani pa tudi s krajevnimi skupnostmi? Friderik Bračič: "V svetu opažamo, da je sodelovanja zmeraj več, saj je tudi gradivo pred vsako sejo sveta v največji meri pripravljeno. Do vsake seje se odbori usklajujejo po področjih, obravnavajo predloge in želje KS, predelano gradivo pa potem pripravijo za seje sveta in potem je obravnavo dosti lažje izpeljati. Svet občine potem še razvije dodatno razpravo in največkrat predlagano tudi potrdi. V občini si na vsak način želimo, da bi odbori več delali, več sodelovali z vodstvi KS in vaških odborov, še posebej pri delitvi proračunskega denarja. Mnogo letošnjih predlogov sploh niso mogli uvrstiti med proračunske postavke in bomo to storili prihodnje leto, občinski svet pa je seveda dobro seznanjen z velikimi potrebami po infrastrukturni ureditvi v hribovitih predelih. V občini že razmišljamo o dodatnih sredstvih in iskanju novih virov financiranja." Ko sva ravno pri potrebah po dodatnih sredstvih, ali občina že razmišlja o uvedbi občinskega samoprispevka? V kakšne namene bi porabili denar iz samoprispevka občanov? Friderik Bračič: " V videmski občini že dalj časa načrtujemo uvedbo občinskega samoprispevka, vendar še občinski svet ni sprejel končne odločitve. Želja po napredku v KS je veliko, zato bi morali imeti tudi nekaj dodatnega denarja, vsaj za tiste nujne investicije. V mislih imam gradnjo šolskih prizidkov v Leskovcu, Selih in Podlehniku, potem pa širjenje vodovodnih sistemov in asfaltiranje cest. Najdlje s pogovori so v KS Leskovec, kjer že razmišljajo o uvedbi lastnega krajevnega samoprispevka. Pred jesenjo o tem ne bomo odločali, kajti morali bomo počakati na spremembe, kijih bo prinesel zakon o lokalni samoupravi. Znano je, da se želi KS Podlehnik odcepiti od videmske občine, svet občine temu ne nasprotuje, potem pa imamo dodatne težave še zaradi zahtev po samostojnih KS v občini. Kljub vsemu, pa bomo v občini pripravili program nalog, ki bi jih želeli izpeljati s pomočjo samoprispevka v prihodnjih letih, v jeseni pa bomo o uvedbi občinskega samoprispevka na svetu znova razpravljali." Občinski svet je že lani potrdil zahtevo krajanov Sel, Barislovcev in Trnovca po ustanovitvi lastne KS, letos pa smo priča novim zahtevam po KS tudi drugje. Zakaj občinski svet še do danes ni razpisal nadomestnih volitev v svet nove KS Sela? Friderik Bračič: "Nova KS Sela bi že lahko začela z delovanjem, kljub temu da so se pojavile zahteve po novi KS tudi v Pobrežju in pričakujemo še zahtevo krajanov Lancove vasi, pa smo se v občini odločili, da še počakamo na spremembe v lokalni samoupravi. Do neke mere smo statut občine že dopolnili, zaradi vedno novih zahtev pa bomo še nekaj časa počakali in potem spremembe vnesli v paketu. Potrebno je vedeti, da so podobne težave po vsej Sloveniji, kar nam prinaša dodatno delo in dolge razprave v svetu občine. Videmski občinski svet željam svojih občanov ne nasprotuje, vendar je potrebno še veljavni zakon o lokalni samoupravi spoštovati, po spremembah pa bomo lahko odločali drugače. Vendarle pa delo po vsej občini ni v zaostanku in več se lahko naredi le tam, kjer so bolj zagnani sveti KS ter vaški odbori." Friderik BRAČIČ Pred občinskim svetom je čas dopustov in krajšega presledka med rednimi sejami. Kdaj se bo vodstvo občine ponovno sestalo? Friderik Bračič: "Občinski svet v juliju in avgustu res čaka krajši presledek med sejami, potem pa v septembru nove naloge in razprave. Še zadnjič smo se pred poletjem sestali v petek, 20. junija, na dnevi red smo uvrstili le nekaj pomembnejših točk, potem pa naredili krajši zaključek prvega polletja. Vsekakor bo svet na sklic izredne seje pripravljen tudi v poletnem času, če bo le nujno o čem odločati. Rad bi samo rekel, da se kljub napornemu delu, številnim zahtevam in tudi kdaj pa kdaj negativnemu odzivu naših občanov v občinskem svetu dobro razumemo in samo želimo lahko, da bi tako ostalo do zaključka našega mandata. Pripravila: Tatjana Mohorko Predstavljamo vam občinski odbor za plan in razvoj NAJVEČJA JE VLOGA ODBORA PRI PRIPRAVI PRORAČUNA Priprava proračuna in razvojnih strategij za razvoj občine sta le dve pomembnejši nalogi Odbora za planiranje in razvoj v občini Videm. Predsednik odbora je mag. Janez Merc, člani pa Ivan Božičko (podpredsednik), Franc Ostroško, Janko Mauzer in Ana Jagarinec. Odbor je v največji meri svetovalni organ občinskega sveta, saj pred vsako sejo temeljito pregleda vsa gradiva in do njih zavzame tudi določena stališča, ki naj bi bila sprejemljiva do okolja in občanov. Takega mnenja je tudi predsednik odbora mag. Janez Merc, ki je za Naš glas povedal, da je težišče dela odbora pri pripravi proračuna in dokumenta o njegovi realizaciji. Zajema prostorsko in finančno planiranje. Sicer pa poleg programov prostorskega planiranja in proračuna daje odbor občinskemu svetu pobude in pripravlja programe za demografsko ogrožena območja in razvojne strategije za razvoj cele občine. Mag. Janez MERC Mag. Merc je o nalogah odbora med drugim dejal:" Pri selekciji in oblikovanju odborov je zelo pomembno sodelovanje z drugimi odbori na vseh področjih, kakor tudi pri razvojnih programih sklada za regionalni razvoj in na ministrstvih. V primeru selekcije med programi opravimo tudi ogled na terenu, seveda pa se na drugi strani pojavlja še en problem, ko odbori premalo delajo in sodelujejo med seboj. Na naših rednih sejah obravnavamo veliko aktualnih problemov, ki jih seveda nikjer v naši občini ne manjka, saj je razvojni zaostanek na vseh območjih. Država je manj razvita območja prepustila financam male občine in to ne vodi drugam kot le k razpadu občin, kar se že lep čas dogaja. Merila v skladu so eno, saj država financira le do 50 odstotkov, lahko pa se zgodi, da tega v celoti ne zagotavlja, če gradi na osnovi proračuna posamezne občine. V odboru za plan in razvoj o teh problemih vedno znova razpravljamo, kajti v naši občini je težko izpeljati katero od investicij s polovičnim deležem občanov. Nobenega od programov ne predložimo občinskemu svetu brez oblikovanega mnenja, saj je samo tako lahko vse v skladu s finančnimi in drugimi možnostmi. Vsekakor potreb krajevnih skupnosti ni mogoče kratkoročno realizirati, vse pač zahteva svoj čas, krajevne skupnosti in odbori pa vedno znova prihajajo z novimi predlogi za postavke, ki jih v proračunu sploh nimamo. V videmski občini lahko s proračunskim denarjem naredimo zelo malo." NA VRSTI JE STANOVANJSKA IN SOCIALNA PROBLEMATIKA V odboru za plan in razvoj imajo največ dela ravno pri pripravi proračuna, o njem potem bolj obširno razpravlja občinski svet, ki pa na samo pripravo treh proračunov ni imel večjih pripomb. Seveda je mag. Merc mnenja, da bi lahko z višjim proračunom več naredili, tudi tako bi bili ljudje bolj zadovoljni, ampak proračunske postavke in sredstva gredo po določenih merilih. KS in posamezni občinski odbori (mnogi delajo premalo) so tisti, ki predlagajo višino sredstev za posamezne postavke, odbor za plan in razvoj pa ponavadi pred svetom reče odločilno besedo. V prihodnje se bo odbor več ukvarjal s stanovanjsko problematiko v občini, kajti pripraviti namerava seznam socialnih stanovanj, določiti politiko in pogoje pogodb za prodajo. Mag. Merc ob tem poudarja, da bodo morali v občini pripraviti tudi dolgoročne pogoje za reševanje socialnih problemov, ki jih nikakor ni malo, občina pa ima za reševanje teh problemov na voljo tudi nekaj virov, še prej pa bo odbor moral zavzeti nekaj stališč. "Ljudem bi radi samo pomagali iz težav, ne pa po občinski plati delali nove brezdomce," je ob koncu še povedal mag. Merc. TM Ti, ki si poslednji spomin nanje... Krila so se mi zlepila, solze so se posušile na listu mojih obrazov. Sede, s kitaro v rokah, si mi odprl rane in veje bolečine so vzklile nova drevesa. Drevesa, pod katerimi smo iz dneva v dan rastli novo travo.. Ostal si samo ti, ki si poslednji spomin nanje. Z dlanmi jih dihaš, z besedami jih govoriš, z očmi jih rojevaš in s srcem jih živiš. Blizu si, a njih, ki si jih želim nazaj, ni... ' Skupaj smo cveteli, skupaj smo jokali ■ skupaj smo bili vse ... Ostal si samo ti, ki si poslednji spomin nanje. Ti, ki me s svojim molkom ubijaš. Ubijaš spomine, ko smo pod tvojim drevesom iz dneva v dan rastli novo travo ... Ko bodo strune tvoje kitare spregovorile in ko tvoj molk ne bo več ubijal, takrat jih boš znova zaživel. In takrat bomo zn vedno izgubljeni našli tvoje drevo, kjer bomo iz dneva v dan rasli novo travo ... . . Stanka Letonja Obiskali smo KS Leskovec NAJVEČ TEŽAV Z NEUREJENO INFRASTR UKTURO Krajevna skupnost Leskovec je ena od štirih KS v občini Videm, razpeta med haloškimi griči in dvanajstimi naselji. Zgornji in Spodnji Leskovec sta v samem osrčju KS, naokrog pa se razprostirajo naselja: Repišče, Belavšak, Skorišnjak, Gradišče, Velika in Mala Varnica, Trdobojci, Strmec in Okič. Danes v KS Leskovec živi le še 1350 prebivalcev v 450 gospodinjstvih, kajti pred leti seje mnogo prebivalcev iz tega konca preselilo v mesto, saj v Halozah niso imeli najboljših pogojev za življenje. Nekateri pa so ostali, skrbeli za razvoj v skupnosti, se preživljali s kmetijstvom in vinogradništvom ter hodili na delo v Ptuj in Maribor. Vendarle pa je krajevna skupnost kot celota ostala demografsko ogroženo območje, kar 7,7 kilometra je obmejnega pasu s sosednjo Hrvaško in v naseljih ob meji je težav še veliko več. Janko KOZEL Janko KOZEL, predsednik KS Leskovec v novem mandatu in svetnik občine, je za naše glasilo povedal: "Naša KS je na vseh koncih zelo slabo razvita, saj se je nekaj let nazaj premalo vlagalo v te kraje in sedanja občina ima težav z nerazvitostjo že tako preveč. Vedno znova se sprašujemo, od kod pravzaprav vzeti denar za razvoj infrastrukture, ko pa razen elektrike še skoraj povsod manjkajo telefonska omrežja in vodovodni sistemi. Kraji v naši KS so slabo poseljeni, čeprav je opaziti vračanja ljudi, denarja za kakršnakoli dela na področju razvoja pa ni od nikoder vzeti. Kljub vsemu pa smo v zadnjih dveh letih veliko naredili, samo če pogledamo nekatere investicije v vodovod in ceste; občina nam je pri vsem pomagala po svojih močeh. Seveda smo v KS že razmišljali o uvedbi samoprispevka, ki bi ga v celoti namenili za gradnjo nove šole in v petih letih bi lahko zbrali 9 - 10 MIO tolarjev. Šolski projekt j e star že nekaj let, sedaj tečejo pogovor in priprave na devetletno šolanje, ne vemo pa od kod bomo lahko vzeli denar za gradnjo prizidka. Menim, da bi leskovška šola morala imeti poseben status, ker stoji v demografsko ogroženem območju. Ni pa samo osnovnošolstvo tisto, ki zahteva svoje, tukaj se pojavljajo tudi potrebe po pitni vodi, po telefonskih priključkih, boljših cestah in v šestih gospodinjstvih tudi po elektriki - vsem bi radi pomagali po najboljših močeh. V dveh letih smo uspeli asfaltirati 2 kilometra cest, veliko denarja pa porabili za gramoziranje (ljudje so sami zbrali kar 2 MIO tolarjev), pa nam na drugi strani ostaja še kar 137 kilometrov cest neasfaltiranih. Najprej bi želeli asfaltirati strme odseke cest, od koder nalivi dežja odnesejo skoraj ves gramoz in smo v KS za ta dela že rezervirali nekaj sredstev, računamo pa še na dodatna sredstva iz občine in državne blagajne. Velik vodovodni projekt j e speljan po Trdobojcih, vreden 70 MIO tolarjev, še letos bi ga morali zaključiti, potem je v načrtu investicija v vodovod z občino Gorišnica na območju Okiča za 28 gospodinjstev. Iz tega konca naj bi potem nadaljevali z gradnjo vodovodnega omrežja v Gradišče - Skorišnjak -Belavšek, v občini pa se že pripravlja projekt za vodovod Podlehnik - Strmec. Po nekaj letih nam bo z vodovodom ostala nepokrita le še Velika Varnica. Na drugi strani pa je nuja v naših naseljih tudi telefonsko omrežje, saj bo šele letos v največ ji meri pokrit osrednji del KS in bomo tako kmalu imeli 150 telefonskih priključkov. Sistem nameravamo nadaljevati še v Trdobojce. Novoizvoljeno vodstvo KS Leskovec si bo naprej prizadevalo za razvoj vseh naselij, čeprav bodo sredstva skromna, nikakor pa ne pozabljamo na sodelovanje z občino, kjer imamo štiri občinske svetnike. Moram reči, da je svet KS po nekaj tednih zaživel, člani sveta so se resno in odgovorno lotili dela, to pa se kaže tudi na rednem obisku sej. Skupaj se trudimo za boljšo prihodnost Haloz, vsaj na področju infrastrukture, po drugi strani pa niti ne razmišljamo o kakšni odcepitvi od občine. Na referendumu smo se sicer odločili za samostojno občino, pa potem ni bilo storjeno po naši volji, ampak to se v današnji občini Videm ne pozna. Leskovčani bomo morda morali razmišljali o svoji občini takrat, ko bodo Podlehničani dobili svojo. V prihodnje želimo delati skupaj z vodstvom občine in ostalimi tremi KS v občini, saj samo tako lahko naredimo več za dobro vseh naših občanov." TM TENIŠKI KLUB VRČEK-DRAVCI****** *“**VIDEM PRI PTUJU***** *****(062)764-505***** Spoštovani! TENIŠKA SEZONA JE PRED NAMI. UPAMO, DA BOSTE Z NAŠIMI IGRIŠČI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠPORTNO UŽIVALI SREDI HALOZ. Organizirali bomo rekreativne turnirje v tenisu in malem nogometu, ter teniške tečaje s priznanimi strokovnjaki. Zato vas vabimo, da se včlanite v naše teniško društvo. Zelo bomo veseli vaše udeležbe v našem klubu in obljubljamo, da bomo vzorno skrbeli za red in čistočo in vam ob igrišču nudili napitke. MOŽNOST REZERVACIJE TEDENSKO ZA IGRIŠČA: LETNA ČLANSKA IZKAZNICA 10.000 SIT < 2. ijrni tkdensk: termin ) LETNA DRUŽINSKA IZKAZNICA 15.000 SIT ( 2. URN! TEDENSKI TERMIN ) DOPOLDANSKA IZKAZNICA 7.200 SIT( 2. URNI DNEVNI TERMIN ) LETNA DOPOLDANSKA OTROŠKA! DO 14 LET) 3.200 SIT( 2. URNI DNEVNI TERMIN ) Članske izkaznice niso prenosljive. Člani društva lahko igrajo v času prostih terminov neomejeno. Ponujamo vam možnost plačila v dveh obrokih z dvomesečnim zamikom drugega obroka. Po želji tekmovalcem in zaključenim skupinam organiziramo tudi hrano po naročilu ( možnost piknikov) z gibanico in dobro haloško kapljico. Krajevna skupnost Dolena RAVNINSKI DEL KS SE BO ODCEPIL Četrta krajevna skupnost v videmski občini je KS Dolena; razpeta med ravninskim in hribovitom svetom, redkeje poseljena in kjub vsemu kar dobro infrastrukturno razvita. V KS Dolena po zadnjih podatkih živi 1036 prebivalcev v 324 gospodinjstvih, sestavljajo pa jo naselja: Barislovci, Bolečka vas, Dolena, Popovci, Sela, Trnovec in Zg. Pristava. Z novimi in še nekaterimi starimi problemi teh krajev se do decembra lani ukvarjajo novoizvoljeni člani sveta KS Dolena, na čelu sveta KS pa je predsednica Tamara Pišek. Tamara PIŠEK Na območju KS Dolena delajo tudi štirje vaški odbori, ki so združili nekatera naselja in skupaj sestavili letošnji plan dela. Sicer pa nobena od štirih KS v občini nima na voljo namenskih sredstev, zato si v Doleni ne obetajo preveč od letošnjega proračuna. Tamara Pišek pa o organiziranju KS med drugim pravi: » Novo vodstvo sveta KS je nekaj časa čakalo na statut KS, v katerem so že zapisane spremembe o odcepitvi Sel, Barislovcev, Trnovca in manjšega dela Zg. Pristave in formiranje v samostojno KS. Občinski svet je ta predlog podprl, zato bi bil že čas, da se razpišejo volitve v novo KS in sedanja KS začne pač drugače delati. Naših osem članov sveta KS na ta predlog ni imelo pripomb, čeprav že pol leta vse skupaj stoji na enem mestu, zato bomo na novi seji to temo ponovno osvetlili in jo kot tako posredovali vodstvu občine. Vendarle pa gre delo in življenje v naši KS brez zapletov naprej, vodstvo se sestaja enkrat na mesec ali po potrebi. Kljub temu, da letos denarja za nove investicije ne bo, pa so vaški odbori pripravili nove j)lane, ki smo jih na sedež občine odposlali še pred sprejetjem proračuna. Že iz teh planov pa se vidi, da ljudje nimajo večjih potreb, le nekaj manjših modernizacij cest, postavitev ustrezne signalizacije, ureditev avtobusnih postajališč in tako naprej. Morda sta večji investiciji, ki čakata KS , obnova vaške dvorane v Doleni in izgradnja vodovoda v naselju Dolena. V haloškem delu naše KS je sicer potreb po infrastrukturi še precej, ampak letos bomo dobili manj denarja, kajti večji del sredstev je bil že porabljen za gramoziranje cest. V svetu KS Dolena se bomo trudili, da bomo delali za dobro vseh naših krajanov, nekaj več sodelovanja pa nameravamo v prihodnje navezati z našima svetnikoma Francko Petrovič in Srečkom Svenškom, čeprav je sodelovanje z njima že sedaj dobro.« Vaški odbor (VO) Dolena je v plan zapisal, da želijo urediti razsvetljavo na avtobusnem postajališču, na desni strani naselja Dolena še zgraditi zadnjo vejo vodovoda v KS in tudi telefonsko omrežje, radi pa bi imeli asfaltirano še krajevno cesto Dolena - Rodni Vrh. VO Zg. Pristava - Popovci je v program bolj obširno zapisal potrebe po modernizaciji nekaterih cest, VO Sela - Trnovec - Barislovci pa ima v planu asfaltiranje nekaterih manjših odsekov, ureditev javne razsvetljave in avtobusnih postajališč ter obnovo OS Sela. Še zadnji VO Bolečka vas je v plan zapisal vzdrževanje cest in postavitev nekaterih manjkajočih prometnih znakov. Sicer pa bodo v KS Dolena morali v prihodnjih letih poskrbeti za asfaltiranje enajstih kilometrov cest in dati več poudarka razvoju komunalne infrastrukture po hribovitih območjih krajevne skupnosti. TM Pobrežje želi biti samostojna KS Očitno je prekipelo tudi vaščanom Pobrežja, ko so se v marcu zbrali na občnem zboru in zahtevali razdružitev od sedanje KS Videm pri Ptuju ter ustanovitev svoje KS. Radi bi sami razpolagali s svojimi sredstvi, saj bi letno po številu prebivalcev lahko zbrali 32 MIO tolarjev in vsak milijon bi vložili v napredek vasi. Na občnem zboru pa je 112 krajanov sprejelo naslednji sklep: «Občani naselja Pobrežje izstopajo iz organiziranosti v okviru krajevne skupnosti Videni pri Ptuju in zahtevajo od občinskega sveta, da s spremembo statuta vnese novo KS Pobrežje in prav tako ustanovitev nove samostojne KS Pobrežje.« Občinski svet je zahtevo vasi Pobrežje z večino glasov tudi potrdil, prav tako pa se je s takšnim predlogom strinjal tudi svet KS Videm pri Ptuju. Ta v svojem sklepu navaja, da mora nova KS z razdružitvijo prevzeti vse pravice in obveznosti do skupnih objektov, ki jih sedaj uporabljajo krajani Pobrežja v KS Videm pri Ptuju. Ti objekti skupne rabe so: šola, dvorana, pokopališče, mrliška vežica, ceste in vse javne poti, katerih souporabnik je vas Pobrežje. Pobrežani so namreč v zadnjih dveh letih ugotovili, da jim nova občina ni prinesla nič dobrega, vas pa je bila v razvoju postavljena dobesedno ob rob. Dobili so le nekaj metrov asfaltne prevleke in dve cestni ogledali, to pa je tudi vse kar jim je KS Videm pri Ptuju s skoraj 60 milijoni tolarjev letnih prihodkov naredila v zadnjem obdobju. Sami so si pred leti lahko pomagali z dvema izglasovanima samoprispevkoma, saj drugih večjih sredstev niso dobili, danes pa morajo za vsak tolar na občini ali KS že skoraj prositi. Prav zato bi radi sami razpolagali s sredstvi, ki jim pripadajo po številu prebivalcev. Čeprav jim v osnovni infrastrukturni ureditvi skoraj ne manjka ničesar, pa bi radi uredili še cestno razsvetljavo na vasi, kanalizacijo, preplastili nekatere odseke cest in dali Pobrežju prijaznejši videz. Prostore za delovanje nove KS bi imeli v vaškem domu, ki so ga uredili v zadnjih nekaj letih, v prihodnje pa bi se lahko kot samostojna KS znova odločili za svoj samoprispevek. Stanko Simonič, svetnik iz Pobrežja in tajnik VO, je povedal, da je občinski svet na zahtevo vaščanov Pobrežja že sprejel pozitivni sklep, čakajo pa le še na predlog statutarno - pravne komisije, ki mora dati svetu predlog za spremembo v občinskem statutu. Omenjena komisija naj bi se že dvakrat neuspešno sestala, tako da tudi s predlogom o spremembi statuta pred poletjem še ne bo nič, je dodal Simonič. Omenil je še, da so v Pobrežju zaskrbljeni zaradi 17 MIO tolarjev dolga KS Videm pri Ptuju od lani in letos ter še zaradi nekaterih drugih neporavnanih računov, vsemu navkljub pa bi radi še letos imeli svojo KS, potem pa sami odločali in razpolagali s pripadajočim denarjem. TM Podlehničani peljejo aktivnosti za novo občino »Izpolnjene imamo vse pogoje« Potem ko je pred nekaj meseci KS Podlehnik dala pobudo za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od sedanje občine Videm - svet občine je s tem soglašal, pa vsa zadeva sedaj stoji na mestu. V Sloveniji se namreč pripravljajo spremembe v zakonu o lokalni samoupravi, v Podlehniku pa so prepričani, da bodo lahko poizvedovalni referendum pripravili v januarju in takrat se bodo lahko krajani odločili po svoji volji. Predsednik sveta KS Podlehnik Alojz Novak je povedal, da v Podlehniku peljejo aktivnosti za ustanovitev samostojne občine naprej, saj imajo za občino izpolnjene vse pogoje, razen števila prebivalcev, kar pa nekatere sedanje občine ravno tako ne izpolnjujejo. Novak pa je med drugim še dejal:« Dovolj močni smo, da bi se lahko sami vzdrževali, saj vidimo več prihodka od dejavnosti obrtnikov, kmetovalcev, velike možnosti imamo na področju turizma in glavni vir dohodka bi nam predstavljal mejni prehod Gruško-vje. Seveda bi lahko bili na tak način neodvisni od kakršnekoli pomoči, ampak počakati bo potrebno na končno odločitev v državnem zboru. Po zadnjih informacijah se v Ljubljani pripravljajo spremembe v zakonu o lokalni samoupravi, januarja - šest mesecev pred novimi lokalnimi volitvami - bi morali pripraviti poizvedovalni referendum, v Podlehniku pa vsekakor računamo, da bomo referendum lahko pripravili. S pripravami na samostojno občino smo sedaj prišli že daleč. Večkrat nas seveda vprašajo, zakaj želimo imeti svojo občino. Predvsem zato, da bi našim krajanom olajšali pota v Videm, kjer je sedaj sedež občine, saj z Vidmom nismo v ničemer povezani, še najmanj pa ne geografsko. Skratka prepričani smo, da bi lahko 13 vasi živelo v samostojni lokalni skupnosti.« TM o mA ‘TtovCC&CL Srečanje ostarelih in invalidov na binkoštno nedeljo v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju je v sodelovanju župnije sv. Vida in župnijske KARITAS potekalo v prostorih veroučnih dvoran. Ob tejpriliki je bilo prisotnih več kakor polovica ostarelih, starih nad 70 let v KS. Bili pa so na srečanju trije krajani stari nad 90 let in smo jih posebej pozdravili in obdarili s priložnostnim darilom. Isti dan smo, p. duhovnik, predsednika KS in Karitas, obiskali nepokretno krajanko, staro nad 90 let. Ker pa še imamo tri krajane stare nad 90 let, smo jih na Telovo v isti sestavi obiskali. V prisrčnem klepetu smo spoznali, da so se nas ostareli razveselili. Bernarda GALUN V J 8 Razvojne naloge v KS Podlehnik Naj večja spomladanska akcija v KS Podlehnik je povezana z gramoziranjem cest na kar 100 kilometrih. Nekaj sredstev za gramoziranje so pridobili iz samoprispevka, delež je dodala občina in nekaj so prispevali tudi občani. Od srede junija pa so v KS bogatejši tudi za 2,5 kilometra asfaltirane lokalne ceste pri meji v ZG. Gruškovju od stare šole v Gruškovju in meje s Hrvaško, do Stanošine ali Hroneka, kjer je izvoz na magistralko Mil. poleg tega pa še gospodarja zadružnega doma. Na področju infrastrukture nam še veliko manjka, nekateri novi projekti se v občini že pripravljajo, v naši KS pa nadaljujemo tudi z izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. S telefonskimi priključki imamo pokritih dobrih 70 odstotkov gospodinjstev, če omenim, da imamo trenutno v trinajstih vaseh 655 gospodinjstev in v naši KS živi 2100 prebivalcev. V svetu KS razpravljamo tudi o potrebah v podlehniški osnovni šoli, ki še zdaleč nima pogojev za 9-letno šolanje, radi pa bi kaj več naredili na družabnem življenju krajev, kjer se čuti mrtvilo. Veseli pa smo, da smo nekaj dela v KS že opravili in da v naj večji meri dobro sodelujemo z vodstvom občine." TM Asfaltiranje lokalne ceste tik ob mejnem prehodu Gruškovje Po pogodbi sta investicijo pokrila lastnika novih prostih carinskih prodajaln na meji Regal in Emona obala Koper, ljudje ob meji pa si v prihodnje želijo samo še asfaltiranega odseka ceste do Kozmincev. Vendar predsednik sveta KS Podlehnik Alojz Novak pravi, da v občini letos ni na voljo denarja za nova asfaltiranja, vsekakor pa bo vodstvo KS poskrbelo, da bo cesta kar najhitreje urejena in še letos sanirana. Sicer pa jih v KS čaka nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema v Kozmincih do meje z Žetalami, kjer je brez vodovodnih priključkov še dobra polovica krajanov in investicijo nameravajo zaključiti v prihodnjem letu. "V prvih mesecih letošnjega leta smo vzpostavili red tudi na pokopališču, kjer smo zaposlili vzdrževalca, TRGOVINA Z NEŽIVILSKIM BLAGOM NADA MURKO s.p. Pobrežje 152/a, 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 062/764-225 Otroška, mošfe in ženska oblačila. Zavese po naročilu. Možnost plačila na več če/(ov. AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI Stojko 3Soi ačem VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC TELEF0N/TELEFAX 062/763-151 Prodaja novih in rabljenih avtomobilskih in traktorskih gum, rezervnih delov za avtomobile in servisiranje avtomobilov, ter montaža in centriranje gum VSfiK Dfill OD 8. DO 20. URE Po 20 letih vodovod tudi za Šturmovčane PITNA VODA V ŠTIRIDESETIH GOSPODINJSTVIH ŠTURMOVCA Za prebivalce Zg. in Sp. Šturmovca v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju je bila sobota, 24. maja, velik dogodek, saj so po dvajsetletnem prizadevanju v kraj dobili vodo iz vodovodnih pip še kot zadnja ravninska vas v videmski občini. Sturmovčani imajo vode sicer v izobilju, že zaradi bližine ptujskega jezera, vendar pa je podtalnica v naselju vse bolj onesnažena zaradi melioracijskih posegov in intenzivnega kmetijstva. Letos so uspeli gradnjo vodovodnega sistema pripeljati do konca, vodo pa je dobilo 40 gospodinjstev v obeh zaselkih. Andrej Rožman, predsednik vaškega odbora in tudi glavni pobudnik za akcijo gradnje vodovoda, je z domačini uspel zbrati dovolj sredstev za novo krajevno pridobitev. Povedal je, da je vrednost naložbe v vodovod 20 MIO tolarjev; od tega je dobro polovico sredstev (blizu 13 MIO tolarjev) prispevala videmska občina, krajani so zbrali 1,7 MIO tolarjev, ostala sredstva pa sta dali še podjetji Kmetijski kombinat in Perutnina Ptuj. Župan Franc KIRBIŠ je Šturmovčanom predal vodovod v uporabo Sturmovčani so ob tako dolgo pričakovanem dogodku pripravili tudi slovesnost, nanjo pa povabili vodstvo domače občine, sosednje mestne občine in predstavnike krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Tistega dne niso namenu predali samo novozgrajenega vodovodnega sistema, ampak tudi kilometer in pol asfaltne ceste, nekaj razvojnih načrtov pa so pustili za prihodnja leta. Pozdrav novi pridobitvi v kraju so s pesmijo začeli pevci lovskega seksteta Lovske družine Leskovec, Sturmovčani pa so slovesnost obogatili še s predstavitvijo kraja nekoč in danes. Izvor imena Sturmovec do danes še ni čisto znan, prav dobro pa mu je ime pristoji glede na stalno premikanje struge. Tod se je že pred stoletji bil spoštljivi boj med reko in človekom, reka Drava je krojila usodo prebivalcem tega območja vse do takrat, ko je bilo narejeno akomulacijsko jezero in jim postavljeno pred prag. Nekoč so v teh krajih poznali plavajoče mline, še zadnji je izginil leta 1970 pri Markovcih. Življenje prebivalcev na tem območju pa je bilo prepleteno z lovom, ribolovom, ogromnimi količinami peska in gramoza, vendar so spremembe v razvoju narekovale tudi opuščanje mnogih obrti v kraju. Sturmovec je danes drugačen, zavarovan kot krajinski park in prebivalci, ki so še ostali v obeh zaselkih, imajo veliko več možnosti za normalno vsakdanje življenje. Na slovesnosti so spomnili, da je v vasi prva luč zasvetila 1950, ko pa so jim zgradili široko cesto, so iz vasi izginile nekoč tako značilne cimprane hiše. Teh danes v kraju ni več, so pa na nekaterih mestih postavljene nove, domačini pa si morajo za vsako novo pridobitev v infrastrukturi veliko prizadevati. Potem ko vodovod, telefonsko omrežje in nekaj kilometrov asfaltiranih cest že imajo, bodo v kraju poskrbeli še za ureditev neasfaltiranih kilometrov cest in skupnega vaškega doma. TM Novogradnja telefonskega omrežja po 16 letih V JUNIJU 104 TELEFONSKI PRIKLJUČKI V aprilu se je začela gradnja telekomunikacijskega omrežja kot podaljšana veja iz centrale Hajdina v vasi Sela, Barislovci, Trnovec in manjši del ZG. Pristave. Krajani omenjenih vasi so si za nove telefonske priključke morali prizadevati kar 13 let, natanko pred 16 leti so dobili zadnje priključke in v veselje vseh bo do konca junija telefon zazvonil pri vseh naročnikih. Naložba bo ob koncu najverjetneje vredna dobrih 30 MIO tolarjev. Štiriindvajset je starih naročnikov, ki se bodo prav tako priključili na novo digitalno centralo, novih bo 80 naročnikov - po zaključku gradnje pa bo ta konec občine s telefoni pokrit v kar 95 odstotkih. Martin Beranič je predsednik gradbenega odbora, ki se je skupaj z drugimi člani odbora že pri sklepanju pogodb z novimi naročniki srečal z nekaj težavami, ki pa na srečo niso onemogočile razširjene gradnje telefonskega omrežja. Beranič je povedal, da dela tečejo po predvidenih rokih, čeprav je bilo v maju nekaj več težav zaradi dežja, delavci pa so v prvih dneh junija v zemljo položili že kable. Novi naročniki telefonskih priključkov bodo za izgradnjo odšteli okrog 72 tisoč tolarjev, sam priključek pa jih bo stal blizu 110 tisoč tolarjev. Poleg telefonskega omrežja se krajanom ponujajo še možnosti priključka na kabelski sistem, saj so v zemljo hkrati položeni tudi zeleni kabli, novi naročniki pa bi pričeli s podpisovanjem prvih pogodb v juniju. V juniju sanacija večjih divjih odlagališč POSODA ZA ODPADKE V VSAKO GOSPODINJSTVO Radi bi obdržali zdravstveni dom v Podlehniku Tudi v občini Videm ne manjka težav z divjimi odlagališči odpadkov, kar je v največji meri posledica slabo urejenega odvoza odpadkov po gospodinjstvih, sama sanacija odlagališč pa je za občino prevelik strošek. Največje odlagališče je v nekdanji gramoznici na Selih, sledi še odlagališče v Jurovcih, Lancovi vasi , številna so v Šturmovcu in veliko manjših bi lahko našli po Halozah. Videmska občina v skrbi za okolje letos pričenja s sanacijo odlagališča na Selih, postavljenih bo nekaj opozorilnih tabel ob drugih odlagališčih, vsako gospodinjstvo pa bo s posodo za odpadke kmalu vključeno v redni odvoz. Čiščenje največjega divjega odlagališča na Selih Občinski svet je v letošnjem letu namreč sprejel odlok o zbiranju, sortiranju in odvozu komunalnih odpadkov. V tem času je največji del kosovnih odpadkov že odpeljan iz vseh štirih KS, prvič so ga uredili s sprotnim sortiranjem, po novem odloku pa bo sortiranje potrebno tudi pri rednem odvozu odpadkov. V občini sicer natančne številke o gospodinjstvih s posodami za odpadke nimajo, bodo pa v vse ravninske dele od koder je odvoz odpadkov mogoč, brez plačila dostavili posode in bo zanje participacijo plačala občina. Zupan Franc Kirbiš je mnenja, da bo potem več reda pri rednem odvozu odpadkov, nekaj več težav pa s sortiranjem, čeprav se je v zadnjih letih odvoz kosovnih odpadkov pokazal za več kot potrebnega. Letos so ta odvoz v videmski občini podaljšali kar za 14 dni, razmišljajo pa, da bi vsaj v hribovitih predelih občine odvoz organizirali dvakrat na leto. V občini sicer natančna evidenca o vseh divjih odlagališčih ni na voljo, čeprav bodo poskušali to urediti s posebno študijo in v naj večji meri odlagališča sanirati. Zaenkrat bodo na teh mestih postavili opozorilne table, kajti ograja bi bila prevelik strošek, potem pa poskušali s pomočjo inšpekcijske službe ukrepati proti tistim, ki bodo na nedovoljenih mestih še odlagali odpadke. Župan Kirbiš je mnenja, da bi občina nujno potrebovala komunalnega nadzornika tudi za boljši pregled nad varovanjem okolja v občini. V zadnjih nekaj tednih nas je ZD Ptuj obvestil, da bo moral zapreti vrata zdravstvene ambulante, če ne bosta imela zdravnik splošne prakse in zobozdravnik dovolj podpisanih izjav pacientov. V Zdravstvenem domu v Podlehniku dela zdravnik dr. Ratomir Antolovič trikrat na teden, trenutno pa zobozdravstvene storitve nudi dr. Slavko Horvat. Krajane KS Podlehnik bi želel obvestiti, da pridejo podpisat izjave do zdravnika ali zobozdravnika, četudi niso bolni, nimajo zdravstvenih težav in ga v tem trenutku ne potrebujejo. V zdravstvu so potrebni določeni normativi, kot to zahteva zavarovalnica in zato morajo biti izjave pacientov o izbiri svojega zdravnika podpisane še ob pravem času. Prosil bi vse krajane, da vzamejo povedano za resno, se oglasijo v ambulanti v Podlehniku in tam podpišejo izjave o izbiri svojega zdravnika. Samo tako bomo lahko v kraju obdržali zdravstveni dom, imeli na razpolago nujno zdravstveno in zobozdravstveno pomoč, kajti vsega tega ne bi bilo dobro izgubiti po toliko letih. Predsednik sveta KS Podlehnik Alojz Novak Mus c&i je vaš glas De/o odbora za komunalno infrastrukturo V LETOŠNJEM LETU NI DENARJA ZA NOVE NALOŽBE Odbor za komunalno infrastrukturo v videmski občini se v prvih mesecih letošnjega leta ni ubadal z novimi naložbami, saj proračun za leto 1997 ne zajema sredstev za novogradnje. Nekaj denarja je bilo potrebnega še za lanskoletne investicije, večja vsota sredstev bo letos porabljena pri gradnji občinske zgradbe, ostanek pa bo odbor razdelil za najnujnejše ureditve cest in gramoziranje. Odbor v zadnjih mesecih pripravlja le odloke in pravilnike s področja komunalne infrastrukture, te pa daje v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Stanko Simonič, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, pravi, daje z malo denarja težko delati v občini, ki ima še toliko nerazvitega območja. Letos so uspeli obnoviti le dve transformatorski postaji, dokončati vodovod v Šturmovcu, pričeti s sanacijo dveh plazov na območju KS Leskovec (za manjše plazove je v proračunu na voljo 2,3 MIO tolarjev), v največji meri pa so gramozirali ceste po vsej občini. »Pri gramoziranju se je tudi zataknilo, saj so stroški precejšnji, mi pa smo že pred časom računali na občinsko gramoznico, pa zanjo še nismo dobili vseh potrebnih dovoljenj. Najverjetneje bo občina letos morala za gramoziranje odšteti blizu 5 MIO tolarjev, občani bodo h gramoziranju prispevali polovično vsoto, v letošnjem cestnem programu pa tako ni nobene modernizacije cest. Moram povedati, da imamo preveč cest neasfaltira-nih, tudi takšnih, ki so že potrebne preplastitve, ampak denarja za ureditev osnovnih potreb v infrastrukturi je še zdaleč premalo. Še letos bi radi zaključili z gradnjo vodovoda v Trdobojcih, pripravljen imamo projekt za vodovod Majski Vrh - Podlehnik, ker bo gradnja etapna, vrednost naložbe 32 MIO tolarjev in od tega 16 MIO tolarjev iz vreče za demografsko ogrožena območja. Začeti bi morali tudi s pripravo nekaterih drugih projektov, urediti javno razsvetljavo po naseljih in vsaj nekaj postoriti v Lancovi vasi, Pobrežju in Doleni. Te vasi namreč še v našem mandatu niso dobile ničesar v infrastrukturi. Naš odbor si tudi prizadeva, da bi občinski svet sprejel odločitev o spremenjeni ceni za vodovodni priključek, enaki, kot jo imajo v sosednjih občinah, več težav pa morda pričakujemo pri sprejemanju odloka o pogrebni službi. V tem trenutku je pogrebna služba od KS do KS različna, šele z enotno ceno v občini pa bi lahko nekomu dali koncesijo za opravljanje storitev. Občinskemu svetu je odbor predložil predlog za nabavo opozorilnih tabel po vsej občini, pa še pri označbah krajev manjka še marsikaj. V odboru pa že nekaj časa opozarjamo tudi na neurejen odvoz odpadkov, čeprav smo odlok o odpadkih že sprejeli na eni od zadnjih sej,» je med drugim še povedal Stanko Simonič. Sončni vzhod prebuja naravo, branje NAŠEGA GLASU razveseljuje glavo! Župan pripravil sprejem za odličnjake »Za zelo uspešno zaključeno osnovno šolanje in za dosežen odlični uspeh vam čestitamo. Ponosni smo na vaš uspeh in vam želimo na življenjski poti naprej enakih uspehov.« Tako seje glasila čestitka župana Franca Kirbiša in občinske uprave 10. junija, ko seje v Vidmu srečalo 18 odličnjakov - učencev osmih razredov iz OŠ Videm in OŠ Podlehnik. Občina Videm je odličnim učencem in razrednikom v spomin na srečanje podarila lepa knjižna darila. In kdo so letošnji odlični in nadvse uspešni osmošolci? Na OŠ Videm: Aleksandra Bezjak, Aleksander Kmetec, Suzana Pignar, Vesna Cafuta, Blanka Jerenko, Petra Rogina in Maja Zagoranski. Razrednika osmih razredov sta bila Tanja Potočnik in Anton Kovačec. Na OŠ Podlehnik: Marjeta Jerenec, Darija Zajšek, Dejan Vražič, Sergej Hajski, Renata Kozel, Karmen Arnuš, Alojzija Drevenšek, Diana Lamot, Klementina Kokol, Doroteja Lozinšek in Martina Turk. Razredničarki v 8. razredu sta bili Majda Erlač in Dragica Šegula. TM 12 SOLSTVO Kako se v občini pripravljamo na 9 ■ letno šolanje? NOBENA OD OŠ NE IZPOLNJUJE POGOJEV V pripravah na devetletno šolanje so slovenski šolniki imeli že šestnajst posvetov z ministrom za šolstvo in šport Slavkom Gabrom in na zadnjem so izmenjali še mnenja po regijah. Prvo leto poskusnega učenja v devetletki naj bi se začelo v šolskem letu 1999 / 2000. Sole bodo izbrane na posebnem razpisu, ki bo objavljen letos jeseni, z devetletnim izobraževanjem pa lahko začnejo le takrat, ko imajo za to izpolnjene pogoje: tako prostorske kot tudi kadrovske. V prvi vrsti morajo biti za takšen način dela v OŠ starši otrok. Šola mora ponuditi izbirne vsebine: vsaj tri vsebine iz družboslovja in tri vsebine iz naravoslovja. NA OŠ VIDEM, LESKOVEC IN SELA PRIPRAVLJAJO DOKUMENTACIJO Ravnateljica matične OŠ Videm Marija Černila je o pripravah na devetletno šolanje povedala: «Šolniki smo že nekaj časa mnenja, da morda v naši državi nismo izbrali najboljšega časa za začetek devetletnega šolanja. Skoraj vsaka od OŠ še potrebuje kakšen dodatni prostor, mnoge pa po več učilnic in telovadnice. Zavod OŠ Videm se bo moral novemu načinu osnovnega šolanja priključiti v celoti z obema podružnicama Leskovec in Sela. Pogoji na malih šolah še zdaleč niso primerni in nikjer ni napisano, da se nekaj šolskih dejavnosti na teh ne bo odvijalo tudi v popoldanskem času. V Vidmu bomo morali urediti tri učilnice za razredni pouk v mansardi, potrebujemo še večje -skupinske učilnice za potrebe nivojskega pouka. Na Selih bi lahko ostala štiriletka, tako je bilo slišati na zadnjih pogovorih, potem bi morali le dograditi prizidek s telovadnico. Pridobili bi nekaj dodatnih učilnic, obnovili bi staro šolsko poslopje in na vsak način uredili sanitarije in šolsko kuhinjo. OŠ Leskovec potrebuje telovadnico in dodatne učilnice, čeprav tam že sedaj prostorsko nimamo težav. Šolo obiskuje malo učencev, lahko bi ostali v eni izmeni in lahko bi izvajali popoln program devetletke. Ker pa šola leži na demografsko ogroženem območju in ima malo prebivalcev in tudi učencev, ima vse pogoje, da pridobi za gradnjo dodatna sredstva iz države. Najprej bomo poskušali zagotoviti vse pogoje v Vidmu, vzporedno (prihodnje leto) bi lahko začeli z gradnjo prizidka v Leskovcu, nato pa še na Selih. Dokumentacija za Videm in Leksovec je skorajda že pripravljena, letos bomo vse potrebne papirje pripravili še za Sela, potem pa se bomo morali prijaviti na razpis za investicije, ki bo izšel še letos. Finančnih sredstev še torej nimamo odobrenih, nobena šola v občini pa se ne bo ukinjala, takšno imamo zagotovilo šolskega ministrstva. Samo temeljito bomo morali še preveriti število učilnic in učencev, saj bo tudi najmanjši prostor za šolo velikega pomena. Naši učitelji se v pripravah na devetletno šolanje že dodatno izobražujejo, v videmski šoli pa lahko med izbirnimi vsebinami ponudimo le drugi tuj jezik nemščino, računalništvo, med tem ko retorike še nimamo na umiku. Sicer pa šolska zakonodaja daje pri vsem veliko vlogo staršem, zato ravnatelji upamo, dajo bodo ti znali dodobra izkoristiti.« TM V Vidmu srečanje šolskih generacij Morda je bilo le naključje tisto, da so se na isti dan, 14. junija, v Vidmu srečali kar trije letniki nekdanjih osnovnošolcev in letošnji osmošolci na zaključni valeti. Prvi so se srečali po štiridesetih letih, drugi po tridesetih in tretji po šestih letih zaključka osnovne šole. Tistega dne jim je hiša učenosti na široko odprla svoja vrata ( nekateri so se zbrali še pri sveti maši v farni cerkvi) in vsi skupaj so obujali spomine na brezskrbna osnovnošolska leta. Srečanje letnikov 1942 je organiziral Ivan Brlek, tako kot pred petimi leti, povabilu pa se je odzvalo 20 nekdanjih sošolcev. Nekateri so se po dolgih letih prvič srečali, ampak niso potrebovali dolgo za navezo starih prijateljstev in ob kozarčku pozabiti na tegobe življenja. V šoli sta jim sprejem pripravili ravnateljica Marija Černila in njena namestnica Marija Smigoc, potem pa so se z rdečimi nageljni v rokah odpravili še v cerkev in na veseli del srečanja, kjer jih je pozdravil tudi videmski župan Franc Kirbiš. Letošnji osmošolci iz Vidma so bili na valeti še najbolj veseli Videmska šola se je tisto junijsko soboto v motelu Podlehnik poslavljala še od svojih letošnjih 48 osmošolcev, ki so uspešno zaključili osnovno šolanje in bodo že jeseni postali srednješolci. Tudi letos so se s štiriindvajsetimi učenkami in štiriindvajsetimi učenci veselili njihovi starši in delavci šole, valeta pa je bila »živa« do jutranjih nedeljskih ur. Vso srečo in uspehov mnogo želimo pri nadaljevanju šolanja vsem osmošolcem v videmski občini! ‘7Zo&čč6a, * V Podlehniku srečanje članov kulturnih društev 29. junija Letošnjo tretjo občinsko prireditev Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi bo pripravilo PD Podlehnik v nedeljo, 29. junija ob 15. uri. Takrat se bodo predstavile vse skupine kulturnih društev iz videmske občine: od tamburašev, ljudskih pevcev, ljudskih godcev, do folklornih skupin. Namen takšnih srečanj v občini je samo ta, da bi na tak način znali ohranjati ljudsko izročilo naših krajev in to ljudsko bogastvo v pesmi, plesu in glasbi pokazati tudi drugim. L_________________________________________ ™ Odbor za prireditve in društveno dejavnost v Občini Videm V občini Videm je živahna društvena dejavnost, kar potrjuje koledar pripeditev za leto 1997. Odbor za prireditve in društveno dejavnost spremlja vse večje prireditve in vodi določene organizacijske in koordinacijske aktivnosti; sodeluje pri medobčinskih srečanjih ipd. Na osnovi programov aktivnosti društev je odbor izdelal tudi program občinskih prireditev, kateri zajema: pustno prireditev "Fašenk na Vidmu", Kulturni prazniki, Občinski praznik ob Videmski nedelji, Spoznajmo se v plesu, pesmi in glasbi v občini Videm, prireditev za predšolske otroke in starejše občane ob zaključku leta, silvestrovanje za občane občine Videm. Glede na pomanjkanje sredstev, ker nimamo zagotovljenih v proračuni, so nekatere prireditve črtane (občinski praznik, Silvestrovo, razne jub. obletnice ipd.). Kulturna prireditev "Spoznajmo se v plesu, v pesmi in glasbi" bo letos tretjič in tokrat v Podlehniku ob dnevu državnosti v nedeljo 29. junija 1997. Za to prireditev odbor zagotavlja sredstva iz kulturne dejavnosti. Bili smo tudi soorganizatorji in gostitelji medobčinskega srečanja odraslih folklornih skupin. V mesecu oktobru smo nositelji enega dneva III. mednarodnega otroškega festivala v Vidmu. Sredstva za festival zagotavlja ministrstvo za kulturo. Ob koncu leta bo odbor po krajevnih skupnostih preko kulturnih društev realiziral obisk Božička za predšolske otroke in srečanje starejših občanov. Predsednica odbora Francka Petrovič Sveti Avguštin v Halozah Učenci geografskega krožka šole Leskovec smo v tem šolskem letu proučevali možnosti za razvoj turizma v našem kraju. Kraji, kjer živimo, so lepi. Lepi so zaradi neokrnjene narave, zaradi veselih in gostoljubnih ljudi. Tu ni naglice, gneče, bombardiranja medijev; življenje teče počasi, mirno, klub temu življenje tu ni lahko. O turizmu v Halozah se veliko govori, a na žalost se za to naredi zelo malo. Ena takšnih turističnih točk pri nas je prav gotovo sv. Avguštin. Tako smo se načrtno lotili raziskovanja sv. Avguština, ki je ena najstarejših turističnih točk v našem kraju. Naredili smo raziskovalno nalogo Sveti Avguštin v Halozah z odrsko predstavitvijo "žegnanje" in kratkim dokumentarnim filmom. Nalogo smo uspešno predstavili na 11. Festivalu turističnih podmladkov Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost in na srečanju mladih raziskovalcev. Ob našem delu smo med drugim prišli do zaključka, da sv. Avguštin kot najvišja in najlepša točka Srednjih Haloz sodi v "Haloško planinsko pot". To pomeni obogatitev turistične ponudbe in promocijo Haloz. Menimo, da ne bi bilo pretežko označiti pot k sv. Avguštinu s planinskimi znaki, vnesti to točko v Haloško planinsko pot, narediti ustrezno štampiljko; pri družini Smigoc (Gorskem) pa bi si obiskovalci lahko kupili razglednico. V neposredni bližini je možnost za razvoj kmečkega turizma. Potrebno bi bilo označiti pot k Avguštinu s smerokazom; prav tako obe cerkvici (sv. Avguštin in sv. Magdalena) kličeta po obnovitvenih delih. Za realizacijo našega projekta smo zaprosili za pomoč Planinsko društvo Ptuj in občino Videm, in verjamemo, da bodo z svojimi aktivnostmi pomagali uresničiti naše cilje. To bo pripomoglo k zadovoljstvu tukaj živečih ljudi in vseh obiskovalcev sv. Avguština - Slovencev in Hrvatov. Pri sv. Avguštinu Želimo, da Haloze ne bi bile znane le kot manj razvito območje, temveč kot prelep košček Slovenije, ki ga je vredno pokazati še drugim. Učenci geografskega krožka z mentorico Marjano Srdinšek Pred jubilejem leskovških gasilcev FRANC KOZEL, GASILEC Z DUŠO IN SRCEM Že dolgo je tega, odkar se je Franc Kozel pridružil Gasilskemu društvu Leskovec in se humani organizaciji zapisal za skoraj 50 let. Kot mladeniča gaje pot vodila v Maribor in Ptuj, ampak s srcem je bil zmeraj z domačimi gasilci in še danes se v kraj z veseljem vrača. Skupaj z leskovškimi gasilci bo prihodnje leto slavil 70 - letnico delovanja GD. Franc KOZEL:",Kot gasilec sem lahko velikokrat pomagal ljudem." Osemintrideset let je bil poveljnik GD, pa vmes še štirinajst let poveljnik gasilskega centra Videm, pobudnik za ustanovitev Prosvetnega društva v Leskovcu in še bi našli kakšno dobro delo, ki ga je naredil za svoje Leskovčane. Od vsega začetka je s prijatelji delal v želji za napredek društva, pomagal pri gradnji gasilskega doma in nakupu gasilskih avtomobilov in opreme. Pri vsem naštetem je uspel, danes pa je tudi častni predsednik GD Leksovec. Franc Kozel pa o gasilstvu pravi tako: «Nekdaj je bilo gasilstvo moj hobi, s katerim sem začel že v mladih letih in me je poleg igranja v domači gledališki skupini zelo veselilo. Spoznal sem, da le tako lahko pomagam ljudem po humani poti in ljudem ta pomoč veliko pomeni. V gasilstvu sem našel tudi nekaj perspektive, to me je navduševalo vsa ta leta in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Gasilstvu ostajam zapisan še naprej, rad pa bom pomagal mladim ljudem v tej organizaciji.« Podlehničani v Gasilski zvezi Videm TEŽAVE LE S PROSTORI ZVEZE V VIDMU Prvič so se člani prostovoljnih gasilskih društev združeni v Gasilsko zvezo Videm na občnem zboru srečali 23. maja, ko so v svoje vrste po lanskoletnih nesoglasjih sprejeli tudi GD Podlehnik. Občnega zbora so se udeležili nekateri predstavniki sosednjih gasilskih zvez, Gasilske zveze Ormož in Lenart, v Vidmu pa je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eori, ki je tistega dne obiskal tudi družino v nesreči gasilcev predlani preminulega Branka Kirbiša iz Tržca. Na prvem občnem zboru videmske gasilske zveze je predsednik Gasilske zveze Slovenije Eori gasilce seznanil s položajem gasilske organizacije v Sloveniji, o nedavni reorganizaciji GD po občinah, o pomenu izobraževanja ter vzgoje gasilskega kadra, pa tudi o pogajanjih z vlado o zagotavljanju sredstev za delovanje gasilske organizacije v državi. Eori je povedal, da je v Sloveniji ustanovljenih že 25 novih gasilskih zvez, največ na ptujskem in ljubljanskem območju, da pa je nujno dobro sodelovanje gasilcev z občino in šolo. Med drugim pa je Eori še poudaril, da mora gasilska organizacija ostati še naprej prostovoljna. »Po uspešno izvedenem ustanovnem občnem zboru 22. novembra lani je sledila prva naloga v konstituiranju organov gasilske zveze, nato pa še vse naloge v zvezi z registracijo ter odpiranjem žiro računa. Ob tem smo sodelovali z občino Videm pri zagotavljanju materialnih pogojev, predvsem ureditvi prostora, nabavi inventarja ter druge potrebne opreme za začetek delovanja zveze,« je v uvodnem govoru povedal predsednik zveze mag. Janez Merc. Vodstvo zveze pa je v nekaj mesecih poskrbelo tudi za oblikovanje ustreznih aktov, uredili so pogodbo in anekse za lokalno gasilsko javno službo, v sodelovanju z GZ Slovenije pa oblikovali ekonomat GZ Videm. Do danes so uredili tudi vse oblike poslovanja in sodelovanja z GZS, narejeni so programi dela in finančni plani, slednji pa le s težavo zagotavljajo potrebe požarnega varstva. Mag. Merc je še omenil, da so urejena tudi zavarovanja ljudi, opreme, objektov in vozil, sicer pa je zveza spremljala tudi delo društev in sodelovala pri izvajanju operativnih, preventivnih in drugih nalog. Vsa PGD so vključili v sistem daljinskega alarmiranja, kar je bistveni prispevek k povečani operativnosti požarnega varstva v občini. To je bilo tudi skupno poročilo o delu občnega zbora, predsedstva, poveljstva, organov in komisij. Uspešno delovanje gasilske zveze je pozdravil tudi župan Franc Kirbiš, ki se je najprej dotaknil težav s prostori GZ, saj še zanje z GD Videm niso podpisali ustreznega sporazuma. Župan je povedal, da v GD Videm nimajo posluha za ureditev prostorov zveze v gasilski zgradbi in tudi ne štaba civilne zaščite, že nekaj mesecev pa se zatika tudi pri urejanju prostorov videmskih upokojencev. Poudaril je, da se bo najverjetneje gasilska zveza morala seliti v prostore nove občinske zgradbe, čeprav so precejšen del sredstev že vložili v ureditev pisarne v gasilskem domu. Ob končuje izrazil upanje, da se bodo zadeve še lahko uredile in, da bodo videmski gasilci vsaj malo popustili in bo kmalu prišlo do podpisa sporazumne pogodbe. Gasilska zveza je na prvem občnem zboru podelila tudi priznanje Francu Drobniču iz GD Tržeč, odlikovanje pa predsedniku zveze mag. Janezu Mercu. TM TM IZ KRAJA V KRAJ 15 DELO IN ŽIVLJENJE V DRUŠTVIH UPOKOJENCEV DU VIDEM: Društvo upokojencev Videm šteje 500 članov, predsednik društva pa je Milorad Pavlovič. Manjši prostor imajo upokojenci na voljo v zgradbi gasilskega doma, vendar so bili neuspešni v pogovorih za dodatne prostore in so vso zadevo že predali odvetnici. Tam se bodo upokojenci pogajali za nove prostore, ki jih nujno potrebujejo. V juniju so bili na srečanju slovenskih upokojencev v Celju, 12. julija pa bodo imeli v društvu tudi svoj občni zbor. Potem se videmski upokojenci odpravljajo na regijsko srečanje v Markovce, do konca leta pa jih čakajo še enodnevni izleti po Sloveniji in nakupovanja po sosednjih državah. DU DOLENA: V juniju so bili dolenski upokojenci na srečanju slovenskih upokojencev v Celju. V društvu je vključenih 195 upokojencev iz cele KS Dolena, na sedežu KS pa imajo tudi svoj društveni prostor. Predsednik DU Dolena je Jože Hebar. V letošnji program dela in nalog so vključili tudi enodnevne izlete po Sloveniji, saj se v juliju odpravljajo v Čateške toplice, v avgustu na Koroško, vmes pa še na kakšen nakupovalni izlet v tujino. Novembra se bodo dolenski upokojenci srečali na že tradicionalnem martinovanju, tja do novega leta pa bodo na domu obiskali bolne in ostarele člane. DU PODLEHNIK Na občnem zboru so se člani DU Podlehnik zbrali že v aprilu, ko so sprejeli nov delovni program, vanj pa vključili predvsem srečanja in krajša potovanja po Sloveniji. V juniju so bili na srečanju upokojencev v Celju, julija se odpravljajo po Koroški in v avgustu načrtujejo dvodnevni izlet v Rim, prijave v društvu pa še zbirajo. V društvo je včlanjenih 190 upokojencev, vsak prvi torek v mesecu imajo redna srečanja, svoj mali kotiček za druženje pa so našli v zgradbi, kjer je sedež KS Podlehnik. Predsednik DU Podlehnik je Stanko Merc. DU LESKOVEC: Predsednik DU Leskovec je Martin Emeršič z Belavška, ki skupaj z ostalimi aktivnimi člani pripravlja redna srečanja domačih upokojencev in krajše izlete. V društvo je včlanjenih 159 upokojencev, dobra polovica od teh je kmečkih upokojencev in tudi ti si vsak mesec vzamejo čas druženja. Sedež DU je v gasilskem domu, saj upokojenci dobro sodelujejo z gasilci, radi bi si še letos uredili nove prostore v kleti doma. V juliju in avgustu se bodo odpravili na kakšen izlet, vmes pa tudi na regijsko srečanje upokojencev v Markovce. Slovesnost svete birme v župniji sv. Vida Zakrament svete birme je v župniji sv. Vida letos prejelo 98 birmancev, ki so obiskovali sedmo in osmo leto verouk. Bil je to vesel trenutek za birmance, njihove starše in botre. Slovesnost je po enajstih letih ponovno vodil ordinarij, mariborski škof dr. Franc Kramberger. TM Izlet v Belo Krajino V deževnem sobotnem jutru smo se zgodaj zjutraj odpravile v Belo krajino. Peljali smo se v smeri proti Novemu mestu in se najprej ustavile v Metliki. V Metliki smo si ogledale metliški grad in muzej v njem. Po končanem ogledu smo se odpravile v Rodovico na turistično kmetijo Bajuk. V popoldanskih urah smo si ogledale še tri kmetije v okolici Adlešičev, ki se ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi in sicer: - izdelovanje domačega platna in belokrajnskih pisanic, - pridelava in predelava sadja - žganjekuha, - pridelava in predelava medu. Na kmetijah so nas prijazno sprejeli in nam povedali veliko o dopolnilnih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo. Glavni vzrok, zakaj so se odočili za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, je bil iskanje dodatnega vira dohodka, saj jim osnovna dejavnost zaradi pogojev pridelovanja in velikosti kmetije ni dajala dovolj dohodka. Zakaj se za dopolnilne dejavnosti ne odločamo v naših Halozah, so bile razprave naših udeleženk strokovne ekskurzije na poti domov in spoznanja, da bomo v tej smeri morali več razmišljati in delati, saj imamo veliko pokazati turistom vendar ponudba manjka. Kako pritegniti goste v Leskovec in jim pokazati delček starih haloških običajev, je tema razgovora v aktivu žena že nekaj časa. S tem namenom smo v lanskem letu organizirale 1. kmečki praznik v Leskovcu. Z namenom, da bi ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi in imeli čim lepšo okolico domov, bomo letos že drugič v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in občino Videm izvedle akcijo najlepše urejeni domovi v občini Videm. Podelitev priznanj naj lepše urejeni domovi bo na drugem kmečkem prazniku 16. avgusta v Leskovcu. Letos bomo na prireditvi poskušale predstaviti ženitvene običaje v Halozah, na to temo bo povorka in kulinarična razstava. V popoldanskem času bodo tudi kmečke igre med vasmi v občini Videm in kulturni program v sodelovanju z osnovno šolo Leskovec in mešanim pevskim zborom v Leskovcu. Vse, ki vas zanimajo običaji in navade v haloških krajih,vabljeni na drugi kmečki praznik v Leskovcu. Foto: Langerholc Ida Vindiš - Belšak SPORI, LJUBITELJSKA DEJAVNOST Športno društvo Zg. Pristava Športno društvo Zg. Pristava kot uradno registrirano društvo deluje tretje leto, prej pa je v kraju bila ustanovljena samo ekipa malega nogometa. Po dolgoletnih in težkih mukah smo prišli do igrišča ter minimalnih pogojev za osnovno delovanje. Za to se moramo zahvaliti Vodnogospodarskemu podjetju Drava, ki nam je dalo v upravljanje zemljišče, namenjeno igrišču. Ob Dravinji in ribniku v Zg. Pristavi je lokacija resnično dobra, tam sedaj razvijamo športno - rekreacijski center, čeprav nas je strah visoke petletne vode. Komaj ustanovljeno športno društvo je bilo brez širše podpore v krajevni skupnosti; veliko pomoč sta nam nudila le Folklorno društvo Rožmarin in občina Videm - odbor za družbene dejavnosti, ki je tudi finančno podprl naše programe. Tako kot pri vsakem društvu nas je tudi v Zg. Pristavi nekaj zagnanih in aktivnih, ki smo po etapah začeli urejati igrišče, letos smo postavili leseno brunarico, uredili okolico, postavili stebre za gole in odbojko ter si priskrbeli osnovne športne rekvizite. V neposredni bližini igrišča se nad ribnikom dviga hrib Grašak, kjer smo v zimskem času uredili prelepo smučišče, ko pa je dovolj snega, tam obratuje tudi vlečnica. Do sedaj je bilo v smučišče, igrišče in urejanje okolice vloženih preko 500 ur prostovoljnega dela in okrog 700 tisoč tolarjev. V društvu nas je trenutno 30 članov (iz Zg. Pristave, Dolenc, Bolečke vasi in Apač) in ponavadi se največ srečujemo ob koncu tedna, v poletnem času pa pripravljamo še piknike in kopanje. Naša ekipa malega nogometa je v drugi medobčinski ligi. Na fotografiji so le nekateri iz nogometne ekipe: Darko Jeza, Boštjan Petrovič, Robert Pšeničnik, Tomi Sovec in David Fajfarič Naš program do konca leta 1997: pripravili bomo dva športna turnirja, temeljito se bomo pripravili na novo športno sezono, radi bi razvili množični šport po haloški transverzali, pripravili rekreacijsko kolesarjenje, tek in smučarske prireditve za krajane, največ ob koncih tedna, športni dan za učence OŠ Sela na smučišču in pridobili še kakšnega novega člana v društvo. Predsednik ŠD: Boštjan Horvat USPEŠNI LESKOVŠKI NOGOMET V nedeljo, 8.6. 1997, je tudi NK Pago Leskovec zaključil tekmovanje v drugi medobčinski nogometni ligi MNZ Ptuj za sezono 1996/97. Tekmovanje smo končali na tretjem mestu, kar pomeni za naš klub lep uspeh in smo lahko na to ponosni v vodstvu kluba, sami igralci in tudi naše zvesto občinstvo, ki nas je spremljalo v velikem številu na vseh tekmah. Lahko so zadovoljni tudi naši sponzorji, ki so s svojimi prispevki omogočili naše delovanje, ker brez denarja tudi klub v našem rangu tekmovanja ne more tekmovati. Velika zahvala pa gre tudi lastniku trgovine Leska, ki nam daje streho nad glavo za našo opremo in uradne osebe na tekmah ter prenaša našo prisotnost na svojem dvorišču. To je velika pomoč klubu, ki pa jo nekateri vse premalo cenijo. Klub nima svojih prostorov niti za hrambo športne opreme in orodja, niti za sprejem delegata in sodnikov ter pisanje protokola. Z zaključkom tekmovanja pa ni konec aktivnosti v klubu. Prva naša naloga je pripraviti igrišče, da bo po minimalnih merilih ustrezalo tekmovalnim predpisom. V klub moramo privabiti tudi nove mlade igralce, saj lahko samo številčno močno moštvo, ki ga mora v pn’i vrsti povezovati skupni interes za nogometno igro, pri naših pogojih dela pripelje do željenih uspehov. Ob skromnih časovnih možnostih vadbe naših igralcev zaradi osebnih obveznosti veliko pomeni, če smo vsi v klubu “klapa ", Naš klub pa ni odprt samo za domače nogometaše ampak so dobrodošli vsi mladi iz sosednjih krajev, ki jih zanima igranje nogometa in sprejemajo določena pravila delovanja kluba. V poletnem času bomo organizirali kakšen turnir, da se športna aktivnost v klubu ne prekine, udeležili pa se bomo tudi turnirjev pri naših športnih prijateljih. Nazadnje pa ostaja naša velika želja in naloga ureditev lastnih prostorov v okviru gradnje telovadnice k OŠ Leskovec, če bo do gradnje prišlo, ali pa urejanje lastnih prostorov, kar pa bo od vseh v klubu terjalo veliko volje, potrpežljivosti in vztrajnosti glede na naše organizacijske in seveda finančne možnosti. Boris E. ŠPORT, LJUBITELJSKA DEJAVNOST 17 Predstavljamo plesalko Matejo Krajnc z Vidma »Zame je ples največje veselje« Sele enajst let ji je, pa s svojim plesalcem Miljanom Nojičem že posega po najvišjih mestih na plesnih tekmovanjih doma in v tujini. To je enajstletna Mateja Krajnc z Vidma, ki je pleše od šestega leta naprej. Začela je v plesnem vrtcu, starši so jo potem vpisali v pravo plesno šolo, v PK Tango je zamenjala dva plesalca, novembra lani pa je v PK Mambo spoznala še enega plesalca - Miljana Nojiča in potem so z rednimi vajami, novimi vzpodbudami, prišli tudi odlični rezultati na tekmovanjih. Zadnji, verjetno najdragocenejši rezultat za Matejo in Miljana je prvo mesto na državnem tekmovanju v kategoriji pionirjev in v plesnih krogih ju imajo že za najperspektivnejši plesni par v Sloveniji. Videmčanka Mateja KRAJNC Mateja je letos z odličnim uspehom končala četrti razred na OŠ Videm, saj sama pravi, da ji šola kljub vsakodnevnim treningom sploh ne dela težav. Ples ji pomeni veliko in odkar se spomni, je rada plesala, ko pa je bila še čisto majhna, jo je učil plesati njen starejši brat Boris. Prvih plesnih korakov se je naučila v plesnem vrtcu, pravi trenerji plesa pa so ji dali veliko več znanja o latinskoameriških (LA) in standardnih plesih. Mateja je dejala, da bi se težko odločila med tistimi plesi, ki jih z Miljanom najraje odplešeta, zagotovo pa sta med njimi angleški valček in tango. Kdaj pa kdaj se med vajo tudi spreta, pa potem to hitro popravita z dobrim plesom. Od novega leta, ko sta prvič zaplesala, pa do junija letos sta v Sloveniji in tudi v tujini dosegla že toliko dobrih uvrstitev, da bi jih bilo v nekaj stavkih težko povedati. Skoraj čisto za konec letošnje plesne sezone, pa sta postala tudi državna prvaka med pionirji. »Ples je zame največje veselje, zelo rada plešem, ni se težko vsak dan odpraviti na treninge in verjetno bom plesala tako dolgo, dokler bom s plesalcem dosegala dobre uvrstitve. Na vsakem turnirju zame navijajo tudi starši; mama poskrbi za frizuro, make up in obleko, ati pa še za kaj drugega. Ko zbiramo obleke, sem zmeraj za roza barvo ali tango rdečo, ta pa mi je še posebej pri srcu. Poleg plesa tudi rada prepevam v zboru, učim se igrati na sintesajzer in počnem še veliko drugih reči kot osnovnošolka,« je povedal Mateja, ko smo jo obiskali. V ANGLIJI SO JU OPAZILI TUDI SODNIKI Njeni trenerji so Franjo Kozar, Metod Peklar in Borut Žuran. S plesalcem Miljanom je že bila na gostovanjih po Avstriji, Angliji in Italiji, na državnem prvenstvu v LA sta dosegla 2. mesto, v LA in standardnih plesih sta bila prva, na tekmovanju Avstrija open prav tako prva. Na največjem plesnem turnirju na svetu v angleškem Blackpoolu so jima sodniki za angleški valček prisodili 3. mesto, za dunajskega pa četrto, domov po sta se vrnila kot najuspešnejši slovenski plesni par. Plesni par: Miljan Nojič in Mateja Krajnc In kaj za Matejo in Miljana pravi Metod Peklar, njun trener in direktor PK Mambo: »Prepričali smo se že, da sta Mateja in Miljan najperspektivnejši par v Sloveniji in njuni rezultati so plod velikega odrekanja in vsakodnevnih treningov. Kljub temu, da skupaj plešeta samo nekaj mesecev, je pri njiju opaziti neverjetni napredek in odlične rezultate. Kljub mladosti izražata zelo veliko energije in osebnega karakterja, skratka sta dober plesni par.« 18 NASVETI, PISMA BRALCEV Veterinarski nasveti Zdravi parklji - boljše počutje živali - višja proizvodnja Ob upoštevanju dejstva, da so bolezni okončin (parkljev) takoj za plodnostnimi motnjami oz. jalovostjo in vnetji vimena (mastitisi) na tretjem mestu najpogostejših bolezni v intenzivni reji molznic, je na mestu, da spregovorimo nekaj o tem vedno aktualnem problemu v vsaki čredi. Ko žival začne šepati, najprej pomislimo, da je stopila na kakšen oster predmet. Toda ni vedno tako. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na trdnost najtršega dela parklja, to je roževinastega čevlja, ki pod sabo varuje mehka parkljeva tkiva, vezi, kite in kosti. Spremembe na parkljevi roževini pa so vzrok šepanja kar v 80 do 95"%. Med najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na nastanek bolezni parkljev štejemo: prenaseljenost hleva, tesna in kratka stojišča, pomanjkljivo gibanje, neustrezen nastil, neravno ali preveč gladko stojišče, zaostajanje gnojnice na stojiščih, zadnje čase pa se vedno bolj poudarja neuravnoteženo krmljenje (presežek energetsko bogate krme ali pa beljakovin ter neustrezno razmerje med posameznimi minerali). Ne smemo zanemariti tudi dednosti, saj velja, da obolevajo hčere krav, ki imajo redno probleme s parklji, tudi do trikrat pogosteje, kot tiste, katerih matere niso nikoli imele problemov z parklji. Bolezni parkljev imajo velik vpliv na proizvodnjo živali. Vsaka bolečina vpliva na počutje živali in izčrpava organizem in vpliva na znižano odpornost. Šepava žival je manj ješča, kar neposredno vpliva na proizvodnjo mleka in prirast. Proizvodnja mleka je lahko kar za eno petino manjša kot pri zdravih živalih. Intenzivnost pojatve pri šepavi kravi je manjša (več je tihih pojatev), za uspešno obrejitev pa je potrebno več osemenitev (doba med dvema telitvama je podaljšana). Veliko več je poškodb vimena in Jurovci lb, 2284 “Uidem, pri “Ptuju, teC: 062 764 407 seskov pri kravah, ki težko vstajajo in legajo. Veliko več je vnetij vimena, saj so klice, ki povzročajo vnetja kože in parkljev, skupne tistim v vimenu. Z redno in skrbno preventivno korekcijo parkljev lahko v večini primerov še dovolj zgodaj odkrijemo začetne spremembe na parkljih. Le te lahko ob pomoči veterinarja pozdravimo hitro in z majhnimi stroški. O tem, kdaj opraviti preventivno korekcijo parkljev, ni jasnih navodil. Veterinarji največkrat priporočamo rejcem preventivno korekcijo 2-krat letno, in sicer pred spomladanskim izgonom na pašo in po jesenskem vhlevljenju. Jesenska korekcija se priporoča predvsem zaradi priprave živali na zimski čas, ki ga bodo prebile v hlevu. Naloga korekcije je ohraniti ali zagotoviti enakomerno razporeditev telesne teže med oba parklja na eni okončini. Pri tem si veterinarji hkrati prizadevamo, da čimbolj ohranimo varovalno funkcijo parklja. V kolikor so živali celo leto v hlevu, je nadvse pomembna tudi higiena. S tem pa ne smemo misliti le na higieno v molzišču ali pri molži, ampak tudi na higieno na stojiščih ali pa ležalnih boksih. Zanemarjeni hlevi so pogosto pravi rezervarji kužnih klic, ki nemalokrat pogojujejo nastanek bolezni parkljev. Vse to pripelje do ugotovitve, da je potrebno bolezni parkljev oz. šepanje sproti reševati, še pomembnejše pa je živalim zagotoviti pogoje, ki omogočajo pravilno in zdravo rast roženega dela parklja. Za reševanje vseh problemov pri vaših živalih smo vam v naši veterinarski ambulanti vedno na voljo. Zdrave živali - to je skupen cilj tako vas rejcev, kot nas veterinarjev. Križanec Franc, dr. vet. med. Pust je za nami Za vse, ki spoštujemo, cenimo in vrednotimo "PUSTA" kot dediščino, običaj, izročilo in navado, je mimo eden največjih in hkrati najtežjih praznikov oz. časov v letu. Za vse nas je pust praznik, čas veselja, čas norosti. Sedaj ko je za nami, obujamo spomine, se smejemo in se že veselimo in pripravljamo na drugega. Narediti pa moramo sprehod skozi minuli pust. Skupina oračev in pokarjev iz Podlehnika organizirano sodeluje na Ptujskem karnevalu že od l. 1967. Za nami je torej že 30 let prehojene poti po ptujskih ulicah in drugih mestih in državah. No pa, da ne bi kdo mislil, da prej nismo obstajali, moramo povedati, da se točnega začetka ne spominja več nihče - od nekdaj že so ob pustu hodili od hiše do hiše po vasi. Orači smo za "debelo repo, srečo pri hiši, na dvoriši, v stali, na poli in v gorici, pa za zdravje gospodarjev in vseh pri hiši". Za naš obstoj se moramo zahvaliti predvsem našim dobrim haloškim gospodarjem, kateri nas že od nekdaj pričakujejo pred svojo hišo, nas sprejmejo in obdarijo po stari navadi (dajo klobase, jajca, krofe in denar). Tistim, ki pa vrata pred nami zapro, naj povemo, da vrednost daru ni pomembna, pomemben in vreden je le stisk roke, lepe besede in želje. Zal nam je, da ne moremo obiskati vseh domačij. Vsem gospodarjem, ki so nas čakali zaman, se orači iskreno opravičujemo. Se enkrat hvala vsem gospodarjem, kakor tudi gostincem v našen kraju, ter gostiščema Ribič in Perutninček ter drugim iz Ptuja. Vsem želimo, da se ponovno srečamo drugo leto in še vrsto naslednjih. Pust se je končal in pričakovali smo napovedano oddajo na TV SLO KURENTOVANJE 97. Vsi smo pričakovali delčke nastopov posameznih skupin, videli in poslušali pa smo le enourno reklamo dveh skupin. Vse ostale skupine, ki niso bile predstavljene, kljub temu, da že leta in leta pomagajo ustvarjati karneval, bomo živele naprej, saj imamo dovolj dobrih ljudi, ki poznajo korenine pusta, ga spoštujejo in cenijo, tudi brez prikazovanja na TV. Lepo in prav bi bilo, ko bi komentarje imeli možnost dajati stari člani - veterani, kateri so s tem živeli celih 60 ali več let. Spoštovanja vreden je komentar g. Šibile iz Trzca, ki je javno izrekel besede "pa sem malo porašo". Tako se je pač reklo in delalo. To živi pri nas še vedno - za srečo. Pa še nam mnoga leta - veliko "fašenkov" veteranom in gospodarjem, Vam želijo ORAČI, POKARJI in KORANTI iz Podlehnika. Predsednik Folklornega društva Podlehnik Zlatko Gajšek Nagradna križanka Spoštovani bralci in ljubitelji križank! V drugi letošnji številka občinskega glasila Naš glas smo za vas pripravili novo nagradno križanko. Tokrat vas prosimo, da nam pošljete celo izrezano križanko z rešitvami polj, ki morajo biti pravilno izpisana. Zraven morate seveda pripisati še vaš točen naslov, kajti le tako vam bomo lahko poslali nagrado, ki si jo boste lahko prislužili z malo sreče v žrebanju. Nagrade so znova mikavne in splača se potruditi. Vse pravilne rešitve nam lahko do konca meseca julija pošljete na naslov: Uredništvo glasila NAŠ GLAS Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pripisom »KRIŽANKA« Znova pa smo dobili nekaj rešitev križanke iz pomladne številke glasila in, kot smo obljubili, bomo tri srečne izžrebance tudi nagradili. In kdo so nagrajenci: 1. nagrado - polletno naročnino na revijo Veritas prejme: Elizabeta Krajnc, Šturmovce 18c 2284 Videm pri Ptuju 2. nagrado - Zbirko pregovorov in misli o vinu, avtorice Nataše Vodušek prejme: Marija Svenšek, Tržeč 25D, 2284 Videm pri Ptuju 3. nagrado - knjigo pa prejme: Vesna Sodec, Pobrežje 21B, 2284 Videm pri Ptuju Vsem nagrajencem iskrene čestitke, vsem drugim pa veliko sreče pri reševanju tokratne nagradne križanke. SESTAVIL: IZBOLJŠANJE STANJA PO BOLEZNI. OZDRAV- S GOZDNI NAJPOGO- PRIIMEK MODNEGA KREATORJA URADNI 'J * f • -'!* OKROGLINA KRONI. .2. iETOPISEC, ANAUST 4ik °s” TES« TEK. VODA MREŽASTA TKANINA SREČAMO KOŠ REPOM DVOBOJ NEKDANJI ZLATNIK SLOV EKON. TENISAČICA ENIGMA, KRIŽANKA ROVCE CELOVITOST. POPOLNOST ZVIJAČA, NAŠ BIVŠI NOTRANJI MINISTER (ANDREJ) MISTIČNA RISBA V HINDUIZMU SUKANEC PRAZNIK OB ZAKOLU PRAŠIČA OSNOVNO POKRAJINA V ZAH SLOV NIKELJ MALIJSKI POUTIK (MOBIDO) MESTO V MAKEDONIJI EVROPSKO GORSTVO IGRALKA V NJEJ DELA PISMONOŠA SMUČARSKI SKAKALEC NAŠ BIVŠI HOKEJIST (MIROSLAV) 4 VIDEMSKI GOSTILNIČAR TROPSKA MOČVIRSKA NAJDALJŠA NA PIRINEJ POLOTOKA SLOV SKLAD (VASILU) ENICA GRENKA DANSKO IME AM. FILMSKE IGRALKE WOODWARD TANKA VEJA ANDREJ MIKLAVC VRTANJE DVERJE KONGU IME SLOV. PRAVNIKA IN POLIT. DELAVCA ŠNUOERLA Reševalec Našle »v: Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: ŠARM, KLOR, RIGA, VIDEM, ZRCALO, PRAH, JR, PRESOJA, IVAN VESEL, VALENTINA, K, ŽIRAFA, DEKA, LX,BRIN, ČE,ULIT,IRI,AVE,ASLAN,KAMUFLAŽA, ELASTIKAR. Geslo: NAŠ GLAS V VSAKO VAS IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Anton Roškar, Ivan Ciglar, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 2.300 izvodov. DROBNE INFORMACIJE Grb in zastava kot simbola Občine Videm Občina Videm je uradno dobila svoj grb in zastavo v februarju, ko je občisnki svet sprejel ustrezen odlok za uporabo obeh simbolov. Nova simbola sta stalni oznaki občine Videm, simbolizirata pa jo kot lokalno skupnost. Grb občine Videm je upodobljen na ščitu poznogotskega stila in razdeljen na tri polja, občinska zastava pa je zelene barve, sredinski beli de! pa nosi osrednji občinski simbol - zeleni leseni most. Občina Videm si je za osrednji znak izbrala most, ki povezuje naselja in občane, v občini pa jih je po zadnjem štetju postavljenih kar 71. Grb Ščit grba je razdeljen na tri polja in zadnje pokriva dno ščita. Na modrini prvega polja raste zlati žitni klas, obdan s po enim zrelim žitnim klasom, na zlatu drugega polja pa leži vinska trta; navzgor raste zelen vinski list, navzdol rdeč vinski grozd s petnajstimi jagodami. V srebru tretjega polja raste iz valovite modrine v dnu ščita zelen leseni most z dvema pokončnima opornikoma. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot okras grba. Grb se že uporablja na pečatu, žigu in je oznaka na vseh uradnih dokumentih občine in KS, visi pa tudi na stenah uradnih občinskih prostorov. V prihodnje bodo grb uporabili tudi na tablah, ki označujejo območje občine, na priznanjih, na občinskih prireditvah, na vabilih, čestitkah, vizitkah in še kje. Tri barvna polja sestavljajo zastavo občine Videm, od katerih sta prvo in tretje zelene barve, srednje polje pa je belo in nosi na svoji sredini glavni atribut občinskega grba - zelen lesen most. Zastava se izobeša ob državnih, občinskih in krajevnih praznikih, ob pomembnejših prireditvah v občini in ima svoje stalno mesto na poslopju občine, v sejni sobi in v poročni dvorani. Zastava OBČINE VIDEM \ * Table že vabijo na haloško vinsko turistično cesto V juniju se zaključuje prva faza projekta Vinsko turistične ceste Haloze, skupnega projekta haloških občin Zavrč, Gorišnica, Majšperk in Videm. Po vseh občinah so že postavljene prve table in kažipoti, v videmski občini pa so v zadnjem junijskem tednu postavili kar štiri velike table in sicer v Podlehniku, Doleni, Vidmu in Leskovcu. Janez Cafuta, letošnji vodja projektnega sveta iz naše občine, je povedal, da s postavitvijo tabel vinska turistična cesta tudi že vabi med haloške griče. Kmalu bodo lahko ponudili tudi prvo zloženko z vso gostinsko in turistično ponudbo v Halozah z zemljevidom, potem pa se bodo lotili še bolj podrobne naloge, ko bodo do prihodnjega leta pripravili tudi katalog VTC11. Videmska občina turistom in obiskovalcem VTC že lahko nekaj ponudi, je dejal Cafuta, domačini pa se bodo še potrudili in s časom ponudili še veliko več. Sicer pa že Haloze same vsakemu obiskovalcu lahko ponudijo gostoljubje in prelepo pokrajino. Lepo ste povabljeni na VTC Haloz, vse informacije pa boste našli v zloženki, ki vam bo od julija naprej na voljo na sedežih štirih haloških občin. V___________________________________________________________________________________J Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 1997 nV' i 352(497.12 Videm) 6001345,2 Ltsim COBISS e