LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA
«--T-ggar-i--
Grudna 1797«
Nro. ioi.
Dunej 9. Gruha.
TJredvezheraj je generalmaior firfht Moriz Lih-tenftein pernefel pifoia is Pvaftadt, katgre poterdio mir; inu fo ismgnane med fvitlim Ze-farjam inu med franzosko republiko. Mir pa je tak:
Svitli Rimfki Zefar O^erfki Bemfki Kral, inu franzoska Republika shelita poterdit, kar fta 18. dan maliga Travna letaf pomladi na fbtaj-erfkim v'gradi Ekenvvald per mgfti Leoben gli-hat sazhela; Pervizh: vfelej ima fbnoviten sa mir med obema inu med nih delefhimi i-
nn
nu naftopniki biti. Pcrjasnoft bodeta obi svcfto ohranit ifkala, inu nobene fhkode eden drugi« mu perpultila fturiti. 2) Kar je ludem savolo j^ojfke noter potegneniga prem^shenja odusgtiga, •fe im fpct v' nih profte roke nasaj isr zhi, tudi zifalpinfkim prebivavzam. 3, Zefar Kral 0-gerfki inn Pgmfki fe sa vfelej odpove efteraj-fkimu Niederlandu, inu ga franzosam v' popolnoma laft zhes da.1 4) Ka| jc na ta Niederland Zefar dolga fturil, ga franzosi na fe, vsamejo«
5)	Zefar pervoli franzosam v' laft bcnedfke otoke pruti jutro vira fcnzu : Korfu , Zefalonia , te druge sraven leshiozhe, inu benedfko Albanio, katgre uni kraj morfke sanofhine Lodrfno leshe.
6)	Franzosko fojbodftvo pervoli v'popolnoma laft fvitlimu Zefarju Iftro , Dalmazio, otoke v' adri-atfkim morji, kotar, mefto Benedke , mlake 0-fcoli Benedek , inu deshele med adriatfkim mor-jam inu Koratanam , Tyrolam, inu Krainfkim notri do vode Ezlia; mera pojde is Tiri ob potoku Gardola, ob j^scru Garda do kraja La-cisa , od tod fe naredi en sholmrfki potesaj inu prekop do San Giacomo , potlej ob vodi Ezha do btliga grabna, tukaj pade Zefarju terčnava Legnago inu tudi na unim kraji vode brod tiga. mefta s'enim proftoram od tri tavshent feshenov; potle grede meja ob grabnu Tartaro , Polifella, inu ob veliki vodi Po notri do uft, kgr v'morje tezhe. 7) Svitli Zefar da zifalpinfki republiki vfe deshele , katgre jc pred vojfko na lafh-kim imel, inu fe im odpovg sa vfelej. 8)
di
di fposna to republiko sa eno famafvojo oblaft:, katera ima pod feboj :' Loinbardio , Bergamo , Brefcia, Krema, Mantova, Modeno, ^Jafsa Car-rara, inu tri Papeshove poflaniftva Bologna, Fer-rara, R.omagna. 9) Po vfeh teh deshelah.fe premoshenje poprejfhnim laftnfkam nasaj da; ti pa, ako nezhejo tam prebivat, snajo v* trgh mefe-zih fvojo mifel povedat , de fhele drugam potegnit; inu imajo tri lgta odlog, vfe fvoje prodat inu potle pod drugo oblalt fe prefelit. 10) Kar je dolgov na te de>hele narejenih, more taifti plazhat, katerimu deshela pade. 1 O Na vodah , katere mejo delajo , fmgta oba mejafha kupzhovat inu vosit bres vfiga zola, inu nobene oroshne ladie imeti, temuzh le famo kupzhi-ike ; svunaj , de Zelar fmg brod Legnago ograditi, kar je sa vamoft treba. 12) Kar fo Bene-zhani prodali premoshenja, de fo armade pre-fkerbeli al n^mfke al franzoske, ima poterjeno biti, inu velati. 13) Pifma od deshel, od pravd, inu obrase od terdnav, inu krajov prejgteh deshel fi bodo eden drugimu napruti v' roke dali; tudi kar je pifem foldatam na vojfki pobranih. 14} .Oba fe t^rdno svesheta, de bodeta po vfi fvoji mozhi pomagala ohranit notrajni mir v fvo-jeh deshelah. 15) Bres odlashanja fe ima ena saftopnoit sa kupzhio med oboim kraleftvara naredit, po takeh pravizah, kakorfhne imajo nar-bol perjasne ludltva po oboih deshelah. Tira-zhafi pojde kupzhia tako, kakor pred vojfko. j6,) Noben prebivalez fedaj ismgnaneh deshel ni-
tma
aia biti nadlgshovan savolo bcfedi al dgl, katere je ob zhafi pretezhene vojfke al govoril al dopernafhal. 17) Dokler je fhe kaj vojfke su-per franzose , fe Zefar nafomen dershi, inu ne-bode puftil vezh ku fheft vojfkneh bark v'fvoje brodove priditi, bodi shg franzosam fovrash-neh, al franzoskeh. 18) Zefar da Vajvodu Mo-Jvlodeneskimu Breisgau sa odfkodovanje namefti Nlodene. 19) Premoshenje Prinzov Ferdinand inu Kari, inu Prinzefine Kriftina, katgro leshf v' Niederlandi inu na lafhkim fe da nim v' pro-fte roke od franzosov nasaj; vender s' tim isgo-voram, de ga bodo v'zhafi trgh let prodali, co) V' mgfti Raftadt fe ima zhes en mefez glihanje sa mir med franzosam inu nemfkim kralgftvam sazhgti; al sraven nefine noben drugi vunajni mefhetar perpufhen biti. 21) Na vojfki vjgti bodo v* 40. dnevih nasaj ispufheni. 22) Vojf-kno nakladanje jgna od dnrva , kader bode to glihanje poterjeno inu ismenano, po deshelah, katgre pod fvitliga Zelarja pridejo. 23) Fran-zoska Republika bode ravno na ti zhaftni ver-fti pred Zefarjam, kakor pred vojfko, inu zif-alpinfko fojbodftvo na ti ftopni, kakor popred bengdfka republika. 24) Ta mir tudi vela sa Hollandifko republiko. 25) To glihanje fe bode na Dunaji inu v'Parisi poterdilo v'tridefet dnevih; inu zhes to pifma v'Raftadti ismgnjale. Podpifano v' Campo Formido bliso Vidma 17. d. Kosaperfka 1797- to je 26. dan grosdje tergav-
za
za v' fheftim leti franzoske edine inu nerasdeli-
ve republike.
Podpifani fo na defnim Gallo, Kobenzel, Meerfeld, Degehnan. Inu na levim Bonaparte,
Nekateri mgftnani, rudarji inu fushinarfki dglovzi v' fushinah inu rudnikih v' Bannatu fo dali Zefarju dobrovolne vojfkne dazie 2516. fl. 7. kr.
Lapiko.
Bonaparte je ofem Benezhanov med sbrane moshg v' Majlandi isvolil, katgri fo rajfhi ven potegnili, kakor pod Zefarjam oftali; inu tako nam je istrgbil fmeti, katgre nifo sa naf nizh velale.
Zisalpinfko gofpodovanje fe je sazhelo 21, dan Liftagnoja; narvgzhi fkerb im po lafgh hodi, de bi fvojo mejo naredili varno inu terdno.
VBenedkah perpravla general Serrurier, de bodo zefarfki najdeli mir, kader notri pridejo. Tri batalliine fo franzosi poflali v'otok Koriti , od koder je flifhat, de je nepokoj tamkaj vrtal, inu de fe domazhi ludje nizh kaj prav nemorejo franzosov navadit.
Franzojko*
Snotraj po franzoskeh deshelah fhe ni vfe pokojno inu tiho; doiti ih je, katgri bi rajfhi
Krala
Krala imgli; inu femterke kralevi pobiajo repu-blikanarje , nemarajo sa novi Kalendcr , inu sa novo Poftavo. Gofpodarftvo fe tudi kerzhi; ni is zhcfa plazhovat interefsuv. Soldatam fo velike darove oblubili, ako bodo vojfko frgzhno konzhali ; al fedaj nevgjo , kje fe bode vsglo , kar bi im dali. Bark bode treba super Anglio, al denar ima kratek rgp. Shole fo bile vnemar pufhene ; fedaj potrebujejo zhes dva millio-aa goldinar ov flgdno leto, de bi fe v* verlti ohranile , inu mladoft fupet isuzlnia.
Visharji fo dali en o;ftro osnanilo na vfe franzose, de naj fe zhes Angleški dvor na vojfko vsdignejo.
iShvfdijko.
Sbenitvavfkv vefele per kralgvim dvori je dokonzhano ; fedaj je Kral poflal miniftre v' Da-nemark inu Prajsovimu Kralu od fvojiga shenit-vanja nasnanje dat.
Mojhkovia.
Zefar Pavi defedaj Ig sa domazhe gofpodar-ftvo fkorb ima. Polfki Kral shivi v' Petrovgra-di, mu grgde flobroje perjasen, inu ima dofti perjatlov, Zefar mu zhaft naklada per vleh per-loshnoftah.
Nemjhkn.
Graf Kobenzei je perfhel v'Raftadt .27. dan
Liftag,
Kiftagnoja, pred ta dati pa zefarfki pooblaftcni graf JLerbah.
Lublana
Danef teden fo fhli dunajfki dobrovOlzi ftat v'Mokronog na dolenfko.
Predna vojfka pod Feldzeigmaftram Vallis grede is gorize v' Benezhio ; od tod grgde tudi kekaj ofem batailionov ; kar je drugih fo fhe na krajrifkim oftali ^ inu poglavitni kvarter je ihe tukaj.
Od Stabsoffizirjov inu inshenerjov je tudi is Lublane nakaj fhlo v' Benezhio.
Kar fe fedaj v' perhodni zhaf naprej vedit more , pojdejo zefarfki saref na Benedfko fhe le po novim Igti; fhe ni popolnoma raslozheno, kateri regimenti imajo ke iti, inu kateri tukaj cftati. Piima is Duneja pravio , de med drugimi pojdejo regimeuti, katgri fizer nafhtajerfkim, krajnfkim, inu na koratani ftoje. General Kil* maine ih bode v' Vidmi s' zhaitjo prejel , katgri namefti Bonaparte na lafhkim franzosko armado riapeluje, pode grgdejo franzosi popolnoma na» aaj.
Bonaparte je fhel is Raftadta v'Pariš na en pogovor; mir fe vender le naprej dela, inu tipamo , de bomo fkoraj em frgzhen konez doshi-▼gli.
Prinz Kžrl pride na'Pemfko sa Gouverner-ja, ali sa'ooiaftiiika zhes'Pgmfko krateuvo , inu
$.a stiolnerfkiga Poglavarja, kakor Dtinajfke no,; vize pravio.
She ni upanje per kraji, de bi nebilo mogozhe mir naredit med Anglio inu med Franzosam.
Vovcdanje od flovenfkiga iesika.
Slovgnzi fo * doftikrat' kaj1 kriviga fturili is kakiga dobriga namen k a; poftavim fo jeftnfne vkradli , de fo popotne goftovali; sato . kgr nifo imeli prave luzhi od sapifaneh poftav. Rra-fti , to je ozhitno ropat nifo sa hudobno zhifla< ]i , kakor dan danafhni Volahi inu Zhizhi mg-nio. Tatvino fo sa pregrefhno imeli; sato, kgr je fkrivna , tajna, ali satajena.
Vmerli /o v' Lublant.
12.	dan Grudna.
. Maria Gregorizh , sidarfka hzhi, 3. 1. v' Gradifhi Nro. 48. Niklavsh Pvoiz, d^lovgz , 80. 1. v' Gradifhi Nro. 8-
Joannes Doberle zholnerfki fin, 3. 1. v'Ter-novim Nrp. 68.
13.	dan,	J. Simon Magalez, oftirfki fin, 3. 1. v'Gradifhi
Nro. 74.	,
NeshaMatelovka, Zimpermanfka hzhi, 1. K v Ternovim Nro. 50.
L o t eria.
16. dan. Liftovgnoja fo v' Gradzi vsdignene:
60. 51. 23. 4. 82.
i $3. danProsenz boie v'Lublani vsdigvano.