GLAS LETO XX. ŠT. 35 (949) / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Papežev poziv “... Zato, pred jubilejem usmiljenja, pozivam župnije, verske skupnosti, samostane in svetišča po vsej Evropi, naj izrazijo konkretnost evangelija in sprejmejo po eno družino beguncev. Konkretno dejanje v pripravi na sveto leto usmiljenja. Vsaka župnija, vsaka verska skupnost, vsak samostan, vsako svetišče v Evropi naj gosti po eno družino”. Frančišek, 6. septembra 2015 Foto IG nameniti zgodovinar Taylor je zapisal: Neko ljudstvo potrdi, da ima pravico do življenja, s tem, da dokazuje svojo voljo do življenja. Nobeno ljudstvo ni bolj dokazalo te svoje pravice kot Slo- venci južno od Julijskih Alp. Gre za plebiscit, ki traja dvajset let. Slovenci niso nikdar pristali na to, da bi umrli kot ljudstvo, nik- dar se niso vdali italijanski domi- naciji”. To je zgovoren citat iz govora, ki ga je politični delavec, zdravnik in pisatelj Rafko Dolhar imel kot osrednji govornik na letošnji pro- slavi v spomin na Bidovca, Mi- loša, Valenčiča, Marušiča, ki je bi- la v nedeljo, 6. septembra, na ba- zovski gmajni: ob spomeniku šti- rih junakov stoji odslej še obe- ležje v spomin na Antona Gro- pajca, kmeta in družinskega očeta iz Drage, čigar usodo gre zaradi tragike in vpetosti v sorodne idealne, družbene in zgodovinske ter etnične okoliščine tedaj prvega antifašističnega boja v Evropi go- tovo pridružiti poslednji izkušnji ostalih štirih junakov: dejansko ga moramo upoštevati kot pe- to bazoviško žrtev, kot je nekoč zapisal Ivo Jev- nikar. Anton Gropajc si je namreč v zaporu Re- gina Coeli v Rimu 16. junija 1930 - to je še pred prvim tržaškim procesom - zaradi strašnega mučenja oblasti vzel življenje. Odbor za prosla- vo Bazoviških junakov pri NŠK, ki mu predse- duje Milan Pahor, se je upravičeno odločil po- staviti tudi tej žrtvi spomenik, ki so ga ob pri- sotnosti svojcev odkrili na predvečer osrednje “Z proslave.Na gmajniDogodek v spo- min na mučen- ca iz Drage je po- tekal v nena- klonjenih me- teoroloških oko- liščinah, nad krajem bolečega spomina pa je dan zatem sijalo prijetno septem- brsko pozno po- letno sonce. Na prizorišču doga- janja so se zbirali naši ljudje in ro- jaki iz matične domovine. V ‘parterju’ so se- deli poslanka DS Tamara Blažina, deželni svetnik DS Stefano Uk- mar, podpredsednik deželnega sveta in deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič (Zveza levice), predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali (SSk), župani okoliških občin; tržaško občinsko upravo je predstavljala podžupanja Fabiana Mar- tini, števerjansko pa županja Franka Padovan. Slovensko državo je poleg predstavnikov borčev- skih organizacij zastopal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki sta ga spremljali Generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Eliška Kersnič Žmavc. / str. 16 IG www.noviglas.eu Osrednja proslava na gmajni ob 70-letnici postavitve spomenika padlim junakom Bidovcu, Milošu, Valenčiču, Marušiču Msgr. Petru Cocolinu so posvetili drevored in knjigo Poklon nadškofu tople človeškosti pomin na goriškega nadškofa msgr. Petra Cocolina (1920- 1982) je še živ med Goričani. Krajevno Cerkev je vodil od leta 1967 do prerane smrti, nadškofijo pa brez dvoma zaznamoval s svojim blagim ter odločnim značajem, s srčno mo- drostjo človeka, ki je na prvo mesto vedno postavljal dialog in trdno ver- jel, da jezikovne, narodnostne in kul- turne razlike predstavljajo bogastvo. Da bi bil ta spomin v mestnem sre- dišču še bolj prisoten, je občinska uprava po msgr. Cocolinu poimenovala drevored v Ljud- skem vrtu, ki teče vzporedno z ulico Dante. V petek, 4. septembra, se je pozno popoldne na vogalu mestnega parka na Verdijevem korzu zbrala množica ljudi. Goriški župan Ettore Ro- moli je v prisotnosti nekaterih predstavnikov ci- vilnih in vojaških oblasti priznal, da so ga že več let spodbujali k temu, da bi na primeren način obeležili spomin na msgr. Cocolina, a taki po- stopki so zapleteni in zahtevajo veliko papirjev … Cocolin je bil “eden najbolj priljubljenih go- riških škofov”, zadnji po rodu iz Goriške. Rodil se je sicer v Sacilettu, zaselku Rude, toda vse svo- je pastoralno delo je opravljal v goriški nadško- S fiji. “Spominjamo se ga zaradi njegove človeško- sti, pa tudi zato, ker je v Gorici živel v enem iz- med najbolj žalostnih obdobij mesta”: v 60. le- tih je bilo mesto razdeljeno na dva dela, potem ko je izgubilo zaledje; ljudje so se bali prihod- nosti, tega, kar bi se lahko vsak trenutek zgodilo … V tem času je bil Cocolin “na cerkvenem in tudi civilnem področju trdna oporna točka”, je sklenil Romoli. Občinski svetnik Michele Bressan je v orisu ško- fovega življenja poudaril, da se je rodil v furlan- ski kmečki družini. Po opravljenem študiju v Gorici ga je leta 1944 v duhovnika posvetil nadškof Margotti. / str. 2 Rafko Dolhar (foto IG) Bazovica mora združevati ne razdvajati! Svet okrog nas 10. septembra 20152 Povejmo na glas Med Zlom in Dobrim vse večjem navalu pribežnikov v naše kraje marsikdo pomisli ali reče na glas, da gre za dogodek svetopisemskih raz- sežnosti. Ne vemo sicer, na kaj točno se oznaka nanaša, vendar čutimo, da je umestna. Gre pač za velike in vsekakor prevelike stvari, ki prese- gajo vse predstavljivo in ne nazadnje tudi nas same. Stvari se zdijo podobne velikim narav- nim katastrofam, vzdušje je tesnobno in celo grozljivo. In ko ne bi bilo nekje vsemogočnega Dobrega, ki lahko v zadnjem hipu spremeni stisko in strah v srečno razrešitev, bi se kata- strofa zanesljivo udejanjila v vsej polnosti in triumfiralo bi Zlo. Seveda niso Zlo pribežniki, ki so morali morda za vedno zapustiti svoj dom, pribežniki so le ogromna množica brez- domcev. Tako ogromna, da nam zastane dih in začutimo nemoč ob njihovem prihajanju - res, kot bi šlo za desetmetrski val teles, ki pa imajo svoje ime in človeško zgodbo. In osu- pljivo ter na vsak način obremenjujoče, v sve- topisemski zgodbi se znajdemo tudi mi, ki se moramo opredeliti in hočeš nočeš postanemo prizorišče soočenja med Zlom in Dobrim, med Dobrim in Zlom. Zagotovo Dobro in Zlo nista enakovredna nasprotnika, Dobro je močnejše, ker gradi in osmišlja, toda gorje, ko bi Zlo pod- cenjevali. Nepopisno močno je v svojem vpli- vu na človeka, človekovo naravo pozna do po- tankosti in hoče, da človek ruši in s tem doka- zuje, da resničnega smisla ni. Hoče zanetiti v človeku in med ljudmi sovraštvo, podžiga člo- vekove slabosti, da se razplamtijo in pričnejo uničevati. Zna spodbuditi zavist, ljubosumje, prišepetava, da si menda večvreden od drugih in to ti daje pravico do obračunavanja z njimi, do brezobzirnega in krutega odnosa do njih. Krepi sebičnost, da ti ni mar za nikogar razen zase, všeč mu je bogastvo, ki se šopiri nad revščino. Všeč so mu laži in vsakršne prevare, zlorabe, izdajstva vseh vrst in ne nazadnje si želi, da bi zavladalo sovraštvo povsod: med po- samezniki, v družini, med družinami, med na- rodi, znotraj narodov, kar je še posebno zažel- jeno, med državami, civilizacijami, verami. Višek zadovoljstva Zla pa je tedaj, kadar pride med ljudmi do spopadov, pobojev in predv- sem vojn, ko dosežeta uničevanje in razčlo- večenje višek. Prva in druga svetovna vojna, rojstvo in delovanje ideologij, vse to so moj- strstva Zla, ki mu ni nikoli dovolj. V tej luči je sedanji množični prihod pribežnikov nova ve- lika priložnost, da se stvari zaobrnejo v nasilno zavračanje ali celo pregon in izgon nepovablje- nih prišlekov. Na srečo pa je Dobro močnejše, kot je bilo v prejšnjem stoletju, ko je popustilo pred divjanjem Zla. Morale so umreti desetine milijonov ljudi, da še do danes nam ni uspelo zaceliti vseh ran, ki še vedno zavirajo lepšo pot v skupno prihodnost. Dobro je močnejše, po- zivi k humanemu odnosu do pribežnikov so zavzeti in vlivajo prepotrebno upanje. Toda vse je odvisno od človeka, od nas: v resnici namreč ne gre za boj med Dobrim in Zlom, ampak za to, za katerega od njiju se bo človek odločil. Janez Povše V Msgr. Peter Cocolin Poklon nadškofu ... S 1. STRANI astoralno delo je kot po- močnik začel v Krminu, na- daljeval kot župnik v Terzu pri Ogleju (1951) in v Ogleju (1955), to- rej “v okolju, ki mu ni bilo vedno na- klonjeno”. Leto pred imenovanjem za škofa je bil premeščen v Tržič. Na čelu goriške Cerkve se je kmalu zav- zeto lotil preosnovanja pastorale v skladu z navodili Drugega vatikan- skega cerkvenega zbora. Veli- ko pozornost je posvečal kul- turnim in družbenim te- mam, rad je sodeloval pri preobrazbi podobe mesta in škofije v kraj sprejemanja in srečevanja, v svet, ki bi prese- gal meje in ločevanja. Srž nje- govega delovanja je vedno bi- lo iskanje občestva, skupnosti kot vzora življenja. Prenovil je kurijo, na novo je ovrednotil vlogo škofijskega tednika in laičnih združenj v krajevni Cerkvi. Slovenci mu moramo biti posebno hvaležni, ker je omogočil ustanovitev sloven- skega pastoralnega središča pri svetem Ivanu. Dal je tudi novega zagona misijonski dejavno- sti, iz katere so izšli duhovniški, re- dovniški in misijonarski poklici. Na poseben način se je zavzel za oglej- sko baziliko in sploh zgodovino te zibelke krščanstva v srednjeevrop- skem prostoru. Med letoma 1975 in 1977 je bil tudi apostolski admini- strator tržaške škofije; to so bili po- sebno težki časi, saj so morali do- ločiti meje škofije po mednarodnih sporazumih. S svojo konkretno pod- poro je veliko naredil za zgraditev prve cerkve, zgrajene v Novi Gorici, pa tudi za ponovno organiziranje ro- manj na Sveto Goro. Blizu je znal biti navadnim ljudem v vsakdanjih težavah in še zlasti delavcem, ki jih je redno podpiral, ko so se borili za svoje pravice. Po značaju je bil go- sposki in hkrati sproščen, rad je tkal pristne vezi, ki so bile najboljši hu- mus za sodelovanje. Njegovo življen- je je prekinila možganska kap 11. ja- nuarja 1982. Svečanega pogreba v cerkvi Srca Jezusovega se je udeležila ogromna množica ljudi, ki so zaznali njegovo bratsko bližino in očetovsko ljubezen. Nadškof Carlo Redaelli se je zahvalil občinski upravi in poudaril, da je prav se spomniti na tiste, ki so v pre- teklosti delali, trpeli, oznanjali evan- gelij in tudi molili, “saj škof najprej moli”. Zato naj bo priložnost poime- novanja ne le obuditev spomina, temveč nova spodbuda za vse prebi- valstvo, da bi se Gorica danes znala odgovorno in pogumno soočiti z iz- zivi, ki stojijo pred njo. Slavje v Ljud- skem vrtu, ki sta se ga med drugimi udeležila upokojena nadškofa De Antoni iz Gorice in Ravignani iz Trsta, se je končalo z blagoslovitvijo table, ki naj spominja na “toplo člo- veškost in pastirsko služenje nadško- P fa msgr. Petra Cocolina”. Tisti, ki sesrečajo pod tem znamenjem, je šezmolil msgr. Redaelli, “naj se čutijo sestre in bratje, ljubljeni in priznani, ker so otroci istega Očeta”. V bližnjem Trgovskem domu je sle- dila krajša predstavitev knjižice o msgr. Cocolinu, ki je izšla pri založbi Voce Isontina, napisal in uredil pa jo je nekdanji urednik škofijskega ted- nika, izobraženec širokih obzorij in odličen poznavalec zgodovine kra- jevne Cerkve g. Renzo Boscarol. Msgr. Evgen Ravignani je v svojem razmišljanju povedal, da sta msgr. Cocolina odlikovali ljubezen in nežnost ne le v besedah, ampak še prej v njegovi izredni pripravljenosti za poslušanje in simpatiji, s katero je sprejemal vsakogar. Bil je rahločuten in občutljiv kot malokdo. “Kot škof bi gotovo ugajal papežu Frančišku: bil je preprost v življenjskem slogu, svoboden, da je lahko ostajal blizu ljudem” v temnih nočeh njihove sa- mote, nemira in neuspehov. Znal jim je segreti srce, jih tolažiti in spod- bujati, naj stopijo na pot iskanja smi- sla, ki bi jim vrnila dostojanstvo, upanje in plodovito življenje. Na začetku škofovske službe je seve- da naletel na nerazumevanje prav za- to, ker je izhajal iz vrst krajevne du- hovščine. Izkušnje v Ogleju in Tržiču pa so iz njega naredile škofa, ki je znal voditi škofijo z modrostjo; in vendar je - raje kot pastirsko palico - uporabljal prisrčno besedo in po- trpežljivo ljubezen. Z veseljem je sprejel in z navdušenjem udejanjal koncilske smernice, čeprav je tudi ta vnema zahtevala veliko potrpežlji- vosti in zaupanja. Nikdar se ni odpo- vedal iskanju edinosti: bil je sin te zemlje, kjer od nekdaj živijo različni narodi. Dobro je poznal globoke ra- ne, ki jih je prizadel nemirni povojni čas; jasno pa mu je bilo, da je kot škof moral spodbujati spravo in mir. Ci- vilni družbi je moral dopovedati, da edinost ni utopija, temveč pravo upanje. Po tej poti je hotel hoditi, po tej poti moramo hoditi še danes. S posebno vnemo se je Cocolin po- svečal misijonom. Brez zadržkov je sprejel misel, da Cerkev ni prava Cer- kev, če nima misijonske razsežnosti. Njegova prepričljiva beseda je sprožila razvoj prave misijonske za- vesti. Na Tržaškem so ga kot apostol- skega administratorja kmalu vzljubi- li zaradi njegovega bratskega razu- mevanja, velikodušnega služenja, to- plega prijateljstva. “Zame je bil kot oče”, tudi strog, a vedno umirjen kljub težavam, ki niso manjkale. Du- hovniki in verniki so ga sprejeli z od- prtim srcem, saj se je vsakomur pri- bližal v duhu preprostosti in bratstva. Iskreno spoštljiv je bil tudi do prejšnjega škofa, msgr. Santina. Ve- liko trpljenja mu je povzročil izbruh “bolnega nacionalizma, ki nima kaj dosti opraviti s krščansko vero”, ob branju slovenskega berila na veliki četrtek 1976. Upokojeni škof Santin je z močno besedo obsodil “ravnan- je, ki ni bilo ne civilno ne krščan- sko”. Msgr. Cocolin je ostal vidno prizadet, in vendar miren: “Njegov molk je bil bolj zgovoren od vsake obsodbe”. Msgr. Ravignani se je na koncu zahvalil prirediteljem večera, ker so mu dali možnost obuditi spo- min na človeka, ki je bil za goriško in tržaško škofijo “velik dar”, “oče in pastir”. Ker je imel nadškof Peter srčno rad Slovence, s katerimi se je tudi redno srečeval, je dejal urednik tednika Vo- ce Isontina Mauro Ungaro, so pova- bili k mikrofonu našega urednika Ju- rija Paljka. Ta se je zahvalil g. Bosca- rolu za ganljiv opis škofovih odno- sov do slovenskih ver- nikov, “manjšine v slo- venski manjšini”. Paljk živi v Terzu pri Ogleju, kjer je bil Cocolin prvič postavljen za župnika, veliko pred njim pa je bil prvi župnik neki Bravničar iz Kanala. Boscarolova knjiga vse- buje zanimive zapise tudi drugih avtorjev, kot npr. Maurizia Calli- garisa in Sergia Tavana. “Imeli smo moža”, je naš urednik poudaril pokončno držo msgr. Cocolina, ki ga je med drugim odlikovala po- sebno redka lastnost: občutljivost za socialno ogrožene, sposobnost biti blizu ljudem in dajati glas tistim, ki nimajo glasu. “V t. i. tekoči družbi tudi danes potrebujemo sidrišča, močne vzore in trdne oporne točke”. Zato je Paljk izrazil željo, da bi take osebnosti bile zgled tudi da- našnjim duhovnikom. G. Renzo Boscarol je na koncu pov- zel nekaj misli. Msgr. Cocolin je bil navezan na zemljo in ljudi, to je skušal posredovati tudi drugim. Bil je navezan na različne skupnosti, odprt za misijone, zagovornik družbeno-kulturnih snovanj. Omenjene vidike bi bilo treba še ra- ziskati in poglobiti. S knjigo je vse- kakor skušal spodbuditi širše raz- mišljanje o vlogi in zgodovini kra- jevne Cerkve. Čas je namreč, da z večjim pogumom premislimo našo prihodnost! / DD M. Ungaro, msgr. E. Ravignani, J. Paljk in R. Boscarol (foto dpd) Izvršni odbor SSO je obravnaval novo financiranje majhnih društev Pomanjkljiva raven zaščite v statutih novih unij zvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je po poletnem premoru spet sestal v sredo, 2. septembra 2015. Zasedanje je tokrat potekalo v Gorici v prosto- rih Kulturnega centra Lojze Bra- tuž. Deželni predsednik Walter Ban- delj je povedal, da je bilo delovan- je SSO v poletnem času zelo in- tenzivno in zaradi tega je bilo na dnevnem redu kar precej točk. Nekatere so prišle na vrsto in v obravnavo na zasedanju, ki je bilo v sredo, 9. septembra 2015, v Ka- nalski dolini. Izvršni odbor je poglobljeno ob - ravnaval vprašanje novega de žel - nega pravilnika za financiranje majhnih društev. Po novem naj bi društva sredstva prejemala po zvezah, zato je potrebno bolj to - čno določiti povezavo oziroma članstvo. Neposredno pa se bodo lahko majhna društva prijavljala na razpis za projekte. Bolj točno bo potrebno tudi določiti kriterij, po katerem bodo določene orga- nizacije vključene v skupino, ki zadeva vzgojno področje. Vsebine v zvezi s pravilnikom je pripravil Albert Devetak in jih med sejo predstavil članom izvr - šnega sveta. Sledila je razprava, ki je v pretres vzela predvsem klju - čno vlogo zvez, ki bodo v prihod- nje še večja referenčna točka za kulturno in prosvetno delovanje majhnih društev. V tem smislu bo potrebno posebno pozornost na- meniti videmski pokrajini in sta- tusu dveh zvez cerkvenih pevskih zborov, ki delujeta na Goriškem in Tržaškem. Izvršni odbor Sveta slovenskih or- ganizacij je tudi obravnaval zad- nja dogajanja o izvajanju zakona 26/2014, ko so skupščine župa- nov odobravale statute novih me- dobčinskih teritorialnih združenj. Ob tem še zmeraj vzbuja skrb dej- stvo, da je zaščita za slovensko manjšino v teh temeljnih aktih I obravnavana na različne načine.Če je za tržaško medobčinsko uni-jo spoštovanje zaščite zadovoljivo, tega ni mogoče trditi za ostale unije, v katere so vključene občine, kjer živi slovenska narod- na skupnost. Na Goriškem je prišlo do razdelitve, tako da je občina Doberdob v tržiški uniji, Sovodnje in Števerjan pa v go- riški. Statut goriške medobčinske zveze pa nosi le italijanski naziv. Zelo slabo je v videmski pokraji- ni, kjer se v statutih sploh ne omenja slovenska manjšina. Za medobčinski uniji Nediških dolin ter Kanalske in Železne doline bo za odobritev statutov moral po- skrbeti deželni komisar, ker jih je zbor županov zavrnil. Pri tem gre upati, da bo deželni komisar vključil v statute vse potrebne čle- ne, ki zadevajo zaščito slovenske manjšine. To je tudi slovenskim oblastem večkrat obljubila dežel- na predsednica Debora Serrac- chiani, ki je v prejšnjem letu pre- jela priznanje Republike Sloveni- je. Hudo pa je glede statuta za uni- jo Terskih dolin. Odobreni statut zelo na splošno omenja prisot- nost narodnih in jezikovnih manjšin, Slovence pa zanika, saj je zapisano, da so bila to slovan- ska ljudstva. Ta sporni statut pa so odobrili tudi župani, ki pripadajo tisti politični opciji, ki je tradicio- nalno bolj prijazna do Slovencem v FJK. Izvršni odbor Sveta slovenskih or- ganizacij je podprl stališče stranke Slovenske skupnosti, da je treba deželni zakon 26/2014 za refor- mo krajevnih uprav nemudoma popraviti in zagotoviti enakovred- no zaščito v vseh 32 občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001. Pred koncem zasedanja je izvršni odbor sprejel z zadovoljstvom odločitev občine Trst, da v spo- min na bazoviške junake postavi spominsko tablo. Predsednik Bandelj pa je čestital Društvu slo- venskih izobražencev za dobro iz- peljane 50. študijske dneve Draga 2015 ter za napovedano državno priznanje s strani slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Nemška koalicija krščanskih demokratov in socialdemokratov se je dogovorila, da bo v prihodnjem letu za pomoč beguncem, ki preplavljajo državo, namenila šest milijard evrov pomoči - poroča Slovenska tiskovna agencija. Za letos bo nemška vlada za pomoč beguncem poleg tega namenila še dodatno milijardo evrov. Merklova je opozorila, da bo rekordni val beguncev zagotovo spremenil Nemčijo v prihodnjih letih: “Želimo pa si, da bi bile te spremembe pozitivne, in verjamem, da to lahko dosežemo”, je dejala. Kanclerka obenem zahteva večja prizadevanja EU pri reševanju vprašanja beguncev. Prepričana je, da je dogovor na evropski ravni mogoč, solidarna in poštena porazdelitev beguncev pa je po njenem nujna. Po ocenah je konec tedna v Nemčijo prispelo najmanj 20.000 beguncev, zlasti preko Madžarske in Avstrije. Večina je beguncev iz Sirije, prihajajo pa predvsem na glavno železniško postajo v Münchnu. Po pričakovanjih Berlina bo v Nemčijo letos vstopilo okoli 800.000 beguncev, največ v EU. Naval beguncev je močno obremenil lokalne skupnosti in te od vlade terjajo več sredstev. Predvsem na Bavarskem se soočajo z velikim pritiskom beguncev. Največ beguncev v Nemčijo Predsednik SSO Walter Bandelj na pogovoru s predstavniki Agrarne skupnosti Brez pravne službe je uveljavljanje pravic zelo oteženo bnovitev Agrarnih skupnosti, ju- sov in srenj je bila za našo narodno skupnost v FJK zelo pomembno dejanje. Odločitev vaških skupnosti, da po- novno zahtevajo upravljanje območja, ki jim ga je odvzel fašistični režim, povojna Italija pa jim ga še ni vrnila, predstavlja ene- ga izmed ključnih vprašanj za Slovence v FJK. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki se na slovenskem narodnem ozemlju ukvarjajo s kmetijstvom in živi- norejo ter posredno ali neposredno skrbijo za urejanje pašnikov, njiv in goz- dov. O tem je v prejšnjih dneh tekel pogovor na srečanju med predstavniki Agrarne skupnosti na Tržaškem in deželnim predsednikom Sveta slovenskih organi- zacij Walterjem Bandljem. Agrarna skupnost je namreč subjekt, ki že od leta 1786 deluje v interesu slovenske ter širše krajevne skupnosti. Zaradi tega je po- membno, da so krovni organizaciji in politika seznanjene s tem, kar se dogaja. Poleg koordinatorja Karla Grgiča so bili prisotni še predsednik Vladimir Vre- mec, Walter Milič, Walter Romano, Da- niele Suligoj, Alessandro Žagar in Marko Legiša. V tiskovnem sporočilu je navedeno, da so predstavniki Agrarne skupnosti v daljšem pogovoru poudarili potrebo po pravni službi. Že večkrat so sicer poiz- kusili ustanoviti tako službo, a je vse ostalo na papirju, kljub temu da je Slovenija oblju- bila finančno podporo, za katero pa se ne ve, ali je bila dodeljena ali ne. Žal glavnim ustanovam slovenske manjšine ni uspelo najti skupnega jezika. Za Agrarne skupnosti si je najbolj prizadeval pokojni deželni svet- nik SSk Mirko Špacapan. 30 jusov in srenj, ki predstavljajo več kot 2000 družinskih očetov, bi nujno potrebo- valo storitve pravne službe, ker sami ne mo- rejo biti kos zapletenim postopkom za uvel- javljanje pravice do skupne lastnine. Poleg tega pa bi bila taka služba primerna za preučevanje zakonskih besedil, kar bi kori- stilo celotni narodni skupnosti v FJK. Slovenci na Tržaškem so prvi začeli uvelja- vljati pravice do skupne lastnine. S tečaji in posveti so si pridobili potrebno znanje in leta 2012 izdali publikacijo, ki jo je sofinan- cirala Slovenija po 7. okvirnem programu EU. Za učinkovito delo so potrebovali dežel- no koordinacijo, ki se je ustanovila leta 1992 in šteje danes 94 agrarnih skupnosti od Kanalske doline do Boljunca, skupno pa upravlja 75.000 ha zemljišč v FJK. Izkušnja se je razširila v Trento, Lazio, Reggio Emilio in Veneto, nato je bila ustanovljena vsedržavna konzulta. Slovenci s tržaškega Krasa pa so sodelovali tudi pri ustanavljanju Zveze agrarnih skupnosti Slovenije. Dosegli so tudi, da je skupna lastnina oproščena plačevanja enotnega občinskega davka (IMU). Predstavniki Agrarne skupnosti so predsed- niku Bandlju povedali še, da danes veliko bolje delujejo agrarne skupnosti v drugih pokrajinah in deželah, saj so jim zaupani pomembni projekti, kot npr. Natura 2000. Dežela FJK pa ima popoln nadzor nad tem pomembnim projektom za kraško območje in domačini imajo več preglavic kot kori- sti. Predstavniki Agrarne skupnosti so pred- sedniku SSO Bandlju povedali, da so ra- zočarani. Zelo jih je prizadelo, ker jim je bil odvzet deželni prispevek, ki ga je svojčas dosegel ravno Mirko Špacapan. Tu- di iz Slovenije prejemajo manj prispevkov kot prejšnja leta. Več sodelovanja so pričakovali s Kmečko zvezo in z Deželnim gospodarskim združenjem v Gospodar- skem forumu. Pomanjkljivo je zanimanje na Goriškem, kjer deluje le jus na Vrhu Sv. Mhaela. Neprimerno pa je, da pomembni manjšinski gospodarski subjekti sodeluje- jo pri projektih, ki nasprotujejo kraškemu območju. Največji problem so priznanje in transakcija ter tožba občine Trst. Predstavniki Agrarne skupnosti so svojo organizacijo in strategijo ocenili kot uspešno in kot primer predstavili priziv iz leta 2006 o izvajanju t. i. ZPS. Več bi lahko dosegli, če bi imeli zaposlene osebe ter učinkovito pravno službo. V tem smislu jim je v veliko pomoč prizadevanje dežel- nega svetnika Igorja Gabrovca, zaradi ka- terega jim je uspelo prejeti skoraj 1.000.000 evrov kmetijskih prispevkov iz načrta za evropski kmetijski razvoj 2007- 2014. Ob koncu srečanja se je predsednik SSO Walter Bandelj zahvalil za izčrpno predsta- vitev delovanja. Odločno je podprl predlog rednega srečevanja in obljubil, da si bo pri- zadeval za vključitev Agrarne skupnosti v Gospodarski forum, saj subjekt, ki združuje več kot 2000 družinskih očetov in upravlja več kot 4000 ha zemljišč, ne more izostati iz gospodarske strategije slovenske narodne manjšine. @JulijanCavdek O Za evropsko politiko, ki zadeva področje avdiovizualne dejavnosti in medijev, velja na enotnem evropskem trgu načelo prostega pretoka. Zato je EU izdala direktivo za uskladitev predpisov držav članic in dosego ciljev oblikovanja primerljivih pogojev za razvoj novih avdiovizualnih medijev, zaščite otrok in potrošnikov, varovanja pluralnosti medijev, preprečevanja rasnega in verskega sovraštva, ohranjanja kulturne različnosti in zagotavljanja neodvisnosti nacionalnih medijskih regulatorjev. EU želi doseči te cilje z vnaprej določenimi metodami, ki zadevajo oglaševanje, prenašanje pomembnih dogodkov, zaščite otrok, promocije evropskih filmov in avdiovizualne vsebine ter dostopnost za vidno in slušno prizadete. Direktiva določa še posebno za evropske filme in oddaje, da jim morajo radiotelevizijske hiše nameniti najmanj polovico oddajnega časa, kar velja tudi za kataloge storitev video na zahtevo. Evropska politika zelo spodbuja javno radiotelevizijo, in to na podlagi Amsterdamske pogodbe iz leta 1999 za demokratične, družbene in kulturne potrebe ter za preprečevanje monopolnih položajev. EU želi okrepiti lasten kulturni in avdiovizualni sektor preko sedemletnega programa “Ustvarjalna Evropa”, za katerega je dodeljenih okoli 1, 4 milijarde evrov. Ta denar je namenjen umetnikom, kinematografom, filmom in knjižnim prevodom. Mala podjetja, ki delujejo na tem področju, pa imajo zajamčena bančna posojila do 750 milijonov evrov. Program “Ustvarjalna Evropa” podpira evropsko kulturo in jezikovne različnosti, spodbuja gospodarsko rast in konkurenčnost, cilja na digitalno tehnologijo in na nove poslovne modele ter na širjenje ustvarjalnih del širšemu evropskemu občinstvu. Evropska filmska dela so bila predmet priporočila EU o evropski filmski dediščini. Priporočilo spodbuja zbiranje, katalogizacijo, ohranjanje in restavriranje filmov, da se ohranijo in ostanejo na voljo prihodnjim generacijam. Vir: www. europa. eu in http: //ec. europa. eu/programmes/creative- europe/index_en. htm EU slovarček: avdiovizualno področje in mediji Metropolitanska občina buri duhove v deželnem svetu FJK Deželni svet FJK je ta teden zasedal v torek, sredo in četrtek. Pozornost sta pritegnili dve resoluciji, ki zadevata vprašanje možnosti ustanovitve tržaške metropolitanske občine. Prvo resolucijo sta skupno predstavila desna sredina in gibanje petih zvezd, drugo pa leva sredina. Obe resoluciji vsebujeta negativno mnenje glede metropolitanske občine, ki naj bi po uveljavljenih parametrih gotovo zaobjela celotno tržaško pokrajino in ni izključena niti možnost, da bi prišla v poštev tudi Goriška. Metropolitansko občino je v sklopu ustavne reforme, ki poteka v senatu, predlagal senator Francesco Russo. Pri tem pa se ni oziral na dejstvo, da je deželni svet FJK to že dvakrat zavrnil. Zato se postavlja vprašanje deželne avtonomije, saj bi metropolitansko občino vsilil rimski parlament. Jasno je tudi stališče furlanskih deželnih svetnikov, ki nasprotujejo privilegijem Trsta. Metropolitanska občina pa je tudi sporna, ker bi dobesedno požrla slovenske občine na Krasu. Zato temu jasno nasprotuje stranka Slovenska skupnost in seveda njen deželni svetnik Igor Gabrovec. Presentljivo pa je, da ustanovitev metropolitanske občine odobrava deželni svetnik Demokratske stranke Stefan Ukmar, ki je pri tem izjavil, da bi bilo za slovensko manjšino celo bolje kot z medobčinskimi unijami. Dežela FJK je objavila razpis za financiranje športnih objektov Deželna uprava FJK je odobrila sklep, s katerim se objavi razpis za redno vzdrževanje športnih objektov v letu 2015. V ta namen je bilo dodeljenih 695.000 evrov nepovratnih sredstev, iz katerih bodo financirani upravičeni stroški za najmanj 40.000 evrov. V poštev pridejo športni objekti, ki so v lasti javnih uprav in amaterskih športnih združenj ter društev. Razpis se nanaša na prvi odstavek 4. člena v deželnem zakonu 8/2003. Možni koristniki pa morajo prošnje vložiti izključno na uradno elektronsko pošto na naslov cultura@certregione. fvg. it, in to najkasneje do 30. septembra 2015. Vse informacije pa je mogoče dobiti tudi na deželni spletni strani www. regione. fvg. it. Na Gorskem prazniku tudi o reformi krajevnih uprav Prejšnjo soboto in nedeljo je na Matajurju potekal 39. gorski praznik, ki ga vsako leto organizira gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda v sodelovanju z občino Sovodnje, krajevnim društvom Matajur, Planinsko družino Benečije ter čedajsko sekcijo Italijanskega alpinističnega društva. Glavni in sklepni del tega priljubljenega praznika je bila sv. maša, ki jo je v nedeljo ob 12. uri daroval duhovnik Natalino Zuanella pri cerkvici Odrešenika. Gorskega praznika se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta FJK in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je imel tako priložnost, da s prisotnimi beneškimi župani spregovori o kočljivi zadevi deželne reforme krajevnih uprav in sprejemanju statutov medobčinskih unij. Glavna skrb je še vedno upoštevanje prisotnosti Slovencev v Benečiji in omemba zaščitnih določil iz zakona 38/2001. To je bilo obravnavano zelo površno ali celo ni prišlo niti v tekst statutov, kot je primer statuta medobčinske unije Terskih dolin, ki je bil žal sprejet. Potrebno je tudi omeniti, da so na ponedeljkovi skupščini županov Nediške unije zavrnili tudi dopolnila o zaščiti, ki sta jih predlagala župan občine Grmek Germano Cendou in župan občine Srednje Luca Postregna. Zaradi tega župana Cendou in Postregna nista podprla statuta, ki je bil spet zavrnjen. Za statuta Nediške unije in unije za Kanalsko in Železno dolino je sedaj na vrsti deželni komisar in glede na to, da se bo moral ravnati na podlagi deželnega zakona 26/2014, ne bi smel potrditi besedila, kjer ni zaščitnih določil za slovensko narodno skupnost v FJK. Kratke ingpong turnir”, na katerem so si države članice EU podajale mučno vprašanje pribežnikov in prosilcev za azil, je prekinilo majhno, ne- bogljeno truplo triletnega Aylana. Prejšnji teden ga je oče pokopal v rodnem mestu Kobane, iz katerega so zbežali pred smrtjo. Posnetek trupelca, ki je ležalo na turški plaži, je pretreslo Evropo in ravno tista Nemčija, ki so ji tolikokrat očitali nepopu- stljivost, je skupaj z Avstrijo pokazala odločilen čut solidarnosti in odgovornosti ter prekinila gluho sprenevedanje. Seveda bi lahko evropski državniki veliko naredili že prej, a vendarle se je nekaj premaknilo, da so zahodne članice EU z Angelo Merkel na čelu začele konkretna dejanja. Polovico pribežnikov, ki prihajajo preko Balkana, bo- sta sprejeli Nemčija in Francija. K temu je pripomogel tudi papež Frančišek, ki je v ne- deljo pozval vse katoliške župnije v Evropi, naj sprejmejo vsaj eno ali dve družini pri- bežnikov in tako konkretno udejanjijo krščansko skrb za uboge in lačne. Statistične analize kažejo, da čaka na možnost pobega z bojišč Bližnjega vzhoda okoli štiri milijone ljudi, val migrantov pa naj bi trajal celih dvajset let. Evropska družba se mora tako pripraviti na spremem- be, ki jih ne bo mogoče zaustaviti ali obiti, kot ne zaustavljajo pribežnikov zidovi, žica in policijski pendreki. Ključnega pomena bo vzpostavitev miru, dialoga in družbeno- političnega razvoja v Afriki in na Bližnjem vzhodu. To pa zahteva dolgoročno global- no strategijo, ki naj k odgovornosti pokliče tudi vplivne arabske države. Težko bodo namreč tak daljnoročen rezultat dosegli na- povedani francosko-angleški vojni posegi. Bolj možno je, da se bosta v Evropi in ZDA spet dvignili napetost in strah pred atenta- ti. V prvi senatni komisiji še naprej poteka na- peto merjenje živčne vzdržljivosti na po- dročju reforme senata. Zunanja in notranja opozicija vladne večine je namreč odločna uveljaviti načelo, po katerem bi senatorje neposredno izvolili volivci. A tudi tako bo senat z novo ustavno reformo pomenil bolj malo, za kar se lahko upravičeno vprašamo, ali ne bi bilo bolje ga ukiniti. Medtem pa je v popolno pozabo šlo vprašanje o sloven- skem predstavniku v parlamentu. Za po- slansko zbornico je sicer predvideno drugo okrožje v FJK, ki vključuje vseh 32 občin iz zaščitnega zakona 38/2001. Pogoji pa so ta- ko zahtevni, da bo vse odvisno od politične volje ene izmed vsedržavnih strank, saj sa- mo uvrstitev na prvo mesto lahko zagotovi izvolitev. O tem pa bodo odločala državna tajništva v Rimu. Možnosti, da bi Slovenci dobili zagotovljeno mesto v senatu, ni na vidiku, se pa to lahko zgodi, če bi o sena- torjih odločale dežele same. To pa bi bil do- kaj grenak grižljaj, saj bo imel senat v pri- hodnje veliko manjše pristojnosti. Predsednik ministrskega sveta Matteo Renzi pa je medtem obljubil, da se bodo znižali davki. Napovedal je namreč, da bodo pri- hodnje leto ukinili davek na glavno stano- vanje, občinam pa naj bi povrnili vsa sred- stva. V treh letih naj bi tako Italijani plačali za 45 milijard evrov manj davkov. Vprašan- je pa je, ali se bo s tem strinjala Evropska komisija, ki pozorno spremlja ravnotežje italijanskega državnega proračuna. V Italiji se je ta teden začelo novo šolsko le- to 2015/2016 in prvi šolski zvonec je v po- nedeljek zazvonil v Bocnu. Končujejo se ta- ko ene izmed najdaljših šolskih počitnic med članicami EU, kot to potrjujeje po- ročilo “Organisation of school time in Eu- rope”, ki ga je pripravila ustanova Eurydice. V resnici gre za dva različna pristopa. V se- vernih evropskih državah prevladujejo krajše poletne počitnice z daljšimi premori med letom, na jugu Evrope pa je med letom manj možnosti sprostitve in se vse osredin- ja na poletje. Vsekakor pa sedaj stopa v ospredje reforma t. i. “dobre šole”; čez čas bomo spoznali, kolikšna bo njena učinko- vitost. @JulijanCavdek “P V Italiji se začenja novo šolsko leto Konec sprenevedanja glede pribežnikov Svet in Slovenske Organizacije 10. septembra 2015 3 Kristjani in družba10. septembra 20154 dneh od 31. avgusta do 3. septembra so bili v Romansu že šestnajstič zapovrstjo katehetski dnevi. Vsa leta je bil njihov pobudnik domači župnik msgr. Giovanni Carletti, letos prvič pa je njihovo organizacijo prvezel škofijski katehetski urad. Glavna tema UVAJANJE V KRŠČANSTVO: CERKEV, KI NASTAJA IN SE OB TEM PRENAVLJA (Iniziazione Cristiana: una Chiesa che genera e rigenera se stessa) je bila v soglasju s tematiko letošnjega junijskega srečanja pastoralnih delavcev v Tržiču. Medtem ko so pastoralni delavci v Tržiču razmišljali in razpravljali o tem, kako pastorala, ki se naslanja in ima kot izhodišče uvajanje v krščanstvo, lahko pripomore k prenovi verskih skupnosti, so se kateheti zbrani v Romansu osredotočili na samo katehezo in njeno prenovo v okviru uvajanja v krščanstvo. Prvi večer je ravnatelj katehetskega urada škofije Concordia-Pordenone, don Marino Rossi, vodil delavnico, v kateri so prisotni razpravljali o tem, kako se Cerkev ne more izneveriti sama sebi, ne more se namreč odpovedati temu, da ne bi oznanjala veselega oznanila. Ob tem, ko vodi ljudi k veri, se sama poglablja in V Škofijska gimnazija Vipava Z mašo v novo šolsko leto polni romarski cerkvi v Logu pri Vipavi, ki je, mi- mogrede, cerkveno podre- jena župniji Vipava, čeprav kot del vasi Budanje spada v občino Aj- dovščina, se je slovesno začelo šol- sko leto za Škofijsko gimnazijo. Čeprav je prvi dan šole od nekdaj in uradno 1. september, pa v Vi- pavi šolsko leto slovesno začno že dan prej z večerno mašo za več kot 300 dijakov. Že popoldne je svoja vrata odprl tudi dijaški dom v pro- storih nekdanje gimnazije in ma- lega semenišča. Zanimivo, da so zaradi vzdušja v njem tudi dijaki iz krajev, ki so razmeroma blizu Vipave (Nova Gorica, denimo). Škofijska gimnazija Vipava (ŠGV) je letos doživela nekaj sprememb. Ne le, da so maturanti odšli in so klopi zasedli trije razredi prvolet- nikov. Več kadrovskih sprememb se je zgodilo v vodstvu šole, di- jaškega doma in malega seme- nišča. Rektor msgr. Stanislav (bolj znan kot Slavko) Rebec je Vipavo zapu- stil in se preselil v Šmarje pri Ko- pru, kjer je prevzel dve župniji in vodenje škofijske Karitas in hkrati postal škofov vikar za pastoralo. Kljub odhodu pa je prav on vodil uvodno mašo, saj bo stik s šolo še naprej ohranjal kot vikar. Zaradi odhoda rektorja, ki ga dijaki niso V bili prav nič veseli, bo ravnateljuVladimirju Anželu poslej v po-moč novi pomočnik Alojz Gra- hor. Precej žalosti med dijaki je prine- slo tudi slovo spirituala Marka Ri- javca, ki bo začel podiplomski štu- dij biblične teologije v Rimu. Mo- goče povsem slučajno je prav v istem času, ko je potekala maša, Rijavec na Facebooku napisal: “Ni lepo nebo, če ni vsaj malo žalo- stno... Če na njem vsaj nekaj ne manjka... Nocoj mi manjka veliko neba. Pogrešam vas, zelo”. Bo pa poslej med vipavskimi dija- ki in dijakinjami duhovnik Ivan Likar, ki je doslej skrbel za pasto- ralni urad koprske škofije. Poleg duhovniškega dela med dijaki bo opravljal tudi službo rektorja ma- lega semenišča. Le-to je v zadnjih letih skorajda povsem izpraznje- no, kar pa ni samo zaradi upada števila duhovniških poklicev, am- pak bolj zaradi drugačnih teženj, saj se fantje za duhovništvo večinoma odločajo po srednji šoli. Msgr. Rebec je v imenu škofa Ju- rija Bizjaka, ki se je zaradi manjšega operativnega posega opravičil, vsem dijakom, učitel- jem in staršem zaželel uspešno delo. Tino Mamić Cerkveni in družbeni antislovar (1) A kot AFROAMERIČANI preteklih dneh sem zasle- dil zapis časnikarskega kolega Marca Respintija, s katerim sva pred nekaj leti iz- menjala nekaj prijateljskih elek- tronskih pisem, v katerih sem iz- vedel, da je v bistvu po materini strani hrvaškega rodu, zato pa je bil izredno odprt ob ezulskem vprašan- ju in je tedaj na moj predlog pre- bral tudi več del “druge strani”. Le- po se mi je zdelo, da za razliko od svojih kolegov želi razumeti tisto za- pleteno obdobje in dogodke. Kot ste videli, sem na- lašč napisal, da gre za “časnikarskega” in ne “novinarske- ga” kolega, ker pač sam berem časni- ke in časopise, tu- di če so spletni, ne pa “novine”, kar se pa zdi, da velja že za ogromno večino Slovencev. A to bi bilo ver- jetno vprašanje za obravnavo pod črko “n”. Respintijevo po- dročje zanimanja so zlasti ZDA, od koder nemalokrat uvozi v Ita- lijo kaj zanimivega, pa naj bo iz zgodovine ali aktualnosti. Oni dan je tako pisal o demokratskem senatorju Danielu Patricku Moy- nihanu (1927-2003), ki je pred V natanko petdesetimi leti objavilzadevo, ki bi je pod izvirnim na-slovom praktično nihče ne pre- poznal – “The Negro Family: The Case For National Action”. Zago- tovo pa je tudi že kdo od bralcev slišal za “Moynihan Report”, ka- kor poročilo v ZDA imenujejo pravzaprav že od začetka. Omen- jeno poročilo še danes dviguje obilico prahu, ker poročilo pač ne slovi po politični in še kaki ko- rektnosti, spet drugi pa imajo do- kument za pravi biser in preroško napoved. Biser zagotovo to po- ročilo ni, ker je napisan v strogo birokratskem jeziku, preroški pa bi lahko dejali, da je, vsaj v sve- topisemskem smislu, saj je za Sveto pismo prerok tisti, čigar be- sede so resnične, se po njej obli- kujejo. Tema, ki jo poročilo obravnava, predstavlja revščino in propadanje afroameriške skupnosti v ZDA, vendar je iskre- nost senatorja Moynihana za mnoge vselej pravi “izvirni greh”, kot pravimo, saj se izogiba politično korektnim klišejem, kar je postalo že takrat nekaj ne- zaslišanega za demokratskega se- natorja – prav pred petdesetimi leti je ta stranka pričela postajati vse bolj radikalno demokratična. Omenjeni senator pa je bil v re- snici pravi pripadnik demokrat- ske stranke, saj je pripadal visoko izobraženi newyorški eliti, bil pa je sicer profesor sociologije. Vse- kakor torej ni šlo za konservativ- ca, a so ga na “njegovi” levici vse- lej označevali kot “rasista” in “maskilista”, medtem ko ga je ameriška desnica izredno spošto- vala. In zakaj takšne označbe? Ker je na podlagi dokumentov trdil, da je prava težava Afroame- ričanov popolni propad institu- cije družine. Da je čedalje večje število mladih ameriških črncev končalo v uličnem kriminalu, je bila vzrok prav “smrt družine”, kot je pojav imenoval Moynihan. Mladim črncem je primanjkova- la zaslomba staršev, tako očetov kot mater, zato pa so zašli v alko- hol, droge, prostitucijo, krimi- nalne tolpe oz. “gangs”, nasilje … Tri čarobne besede, ki se jih ta- ko v ZDA že takrat očitno ni sme- lo več izgovoriti – očetje, matere in črnci. Senatorju so izredno škodovale, saj se je mašinerija ta- koj pognala proti njemu in ga pošteno obmetala z blatom ter gnevom. Še dobro, da je šlo za najbolj izobraženega povojnega senatorja, ki seveda niti zdaleč ni bil okužen s kakim rasizmom. Ne bomo se preveč ukvarjali s sena- torjem, koliko nam je pomem- bno to, kar je razumel – družbe- nega razkroja ne more zajeziti noben “statalizem”, torej obilica državnih pomoči obrobnim in revnim, temveč to lahko reši le to, da država postavi v središče družino in ji da vse pravice in svoboščine, ki jih ta najstarejša institucija potrebuje. Kjer je množica državnih pomoči, se del populacije odloči, da bo od tega živel, sicer pa ne delal nič. Tako je za milijone, zlasti črnih, Ame- ričanov začel cveteti nove vrste “biznis”, saj so lahko živeli od revščine, pa naj se še tako čudno sliši. Zakaj bi si zavihali rokave, ko pa so tako dobro živeli? Nekaj časa je zadeva seveda odlično de- lovala za celotno družbo, potem pa je eksplodirala, ker je to bila tempirana bomba. Politika “pa- nem et circenses” torej, ki se lah- ko zdi dobra, a potem odjekne eksplozija, ki pusti ruševine in katastrofalne posledice. Prihaja torej spoznanje, da čim večji je državni “welfare”, tem bolj to uničuje institucijo družine in bolj spodkopava družbo, bolj se kopičijo težave, ki potem enkrat počijo. Zdravje družbi prinaša in- stitucija družine. V ZDA podob- no težavo predstavlja že nekaj časa še latinsko-ameriška popu- lacija. Če kdo vidi kake podob- nosti z našo družbo, naj mu po- vem, da podobnosti niso zgolj slučajne. Andrej Vončina Senator Daniel Patrick Moynihan Goriška nadškofija / Katehetski dnevi v Romansu Uvajanje v krščanstvo: Cerkev, ki rojeva in se ob tem prenavlja raste v njej. Cerkev je istočasno učenka, ko je poslušna božji besedi, mati, ko spremlja in vodi ljudi k veri, ter učiteljica, ko uči. Don Giorgio Bezze, ravnatelj katehetskega urada iz Padove, in njegova sodelavka Marzia Filipetto, sta naslednja dva dni najprej opredelila, kaj pravzaprav mislimo, ko govorimo o uvajanju v krščanstvo. To je proces, s pomočjo katerega nekdo postane zavesten kristjan. To je daljša pot, med katero se vernik sreča z božjo besedo, z obhajanjem liturgije in pričevanjem apostolov. Ko opravi neke vrste pripravništvo, se uvede v krščanstvo, se obveže, da bo živel kot božji sin in je s svetim krstom, birmo in evharistijo po Kristusovi velikonočni skrivnosti vključen v Cerkev. Uvajanje v krščanstvo je torej proces, ki ga lahko razdelimo na več točno določenih obdobij. Je pot, ki omogoča različne izkušnje, ki pa so težko izvedljive, če se omejimo le na tedensko enourno srečanje. Subjekt uvajanja v krščanstvo postane krščanska skupnost. Pri samem procesu je vključenih več vzgojiteljev: najprej starši, družina in šele nato katehet, ki pa pri tako zasnovani katehezi pridobi drugo vlogo. Kateheza, liturgija in skrb za drugega (caritas) se med seboj prepletajo, se dopolnjujejo ter določajo posamezna obdobja procesa. Prejem posameznega zakramenta ni več končni cilj kateheze, ampak le postaja, dogodek na prehojeni poti. Cilj uvajanja v krščanstvo je postati ozaveščen kristjan. Če gledamo na katehezo v kontekstu uvajanja v krščanstvo, lahko torej trdimo, da na to ne smemo gledati kot na uro krščanskega nauka, pri kateri le posredujemo krščanske resnice, ni le priprava na prejem zakramentov in predvsem ni le delo katehetov. Zavedati se moramo, da se je družba, v kateri živimo, spremenila. Današnji otroci, mladi in odrasli ne živijo več v krščanski družbi. Kateheza zadnjih desetletij je bila usmerjena predvsem na otroke, skušala je podpreti in dopolniti versko vzgojo, ki naj bi je bili otroci deležni že doma. To danes ne drži več. Že vrsto let se govori o novi evangelizaciji, ki ne bi avtomatično predpostavljala versko čutenje katehiziranca. Vsako naše delovanje bi moralo biti v svojem bistvu podobno prvemu oznanjevanju, moralo bi biti tako zastavljeno, da bi katehiziranca pripeljalo do vere. Kot rečeno, je pri katehezi, ki je zastavljena kot uvajanje v krščanstvo, soudeleženih več figur. Prvi so to starši, ob njih pa celotna krščanska skupnost. Zato je bil tretji in zadnji dan posvečen prav delu z odraslimi. Udeležencem so za delo v skupinah zastavili naslednje vprašanje: “kaj bi izboljšal..., kaj bi izločil..., kaj bi podkrepil..., da bi naša župnijska skupnost lahko pričela živeti in načrtovati pastoralno delo v luči uvajanja v krščanstvo”? Katehetski dnevi so se končali s podelitvijo mandata katehetom naše škofije. Goriški nadškof Carlo Maria Redaelli je s posebnim obredom poveril prisotnim nalogo oznanjevanja. V homiliji je, izhajajoč iz evangelija o učencih iz Emavsa, prisotnim katehetom priporočil, naj sprejmejo Jezusa kot sopotnika pri oznanjevanju. Naj se zgledujejo po njem. Naj v božji besedi najdejo moč in navdih pri svojem delovanju. Štiridnevno skupno druženje je po obredu podelitve mandata sklenil novi ravnatelj katehetskega urada, frančiškan, brat Luigi Bertie'. Predstavil je različne dejavnosti, ki bodo stekle v tem pastoralnem letu. Med drugim tudi delovna skupina, ki bo skušala pripraviti predlog za uvajanje v krščanstvo otrok med 6. in 8. letom starosti. O. T. Kristjani in družba 10. septembra 2015 5 (* Šibenik 28. julij 1938, + Za- greb 17. avgust 2015.) Na popularnega pevca in kantav- torja Arsena Dedića me vežejo za- nimivi spomini. To je bil čas po drugem vatikanskem koncilu, ko se je v Cerkvi začela uvajati tudi drugačna glasba, kot smo je bili navajeni. Zanjo ima- mo danes več izrazov, med drugimi sta ji najbližja “popularna duhovna glasba” ali Sacro ritem, so pa tudi še drugi. Na slovensko sceno je ta zvrst glasbe prvič prišla z izvajanjem slovenskih bogoslov- cev s skupino KLI- CARJI leta 1968. Med ljudmi je bilo veliko zanimanja zanjo in je žela veliko uspehov, Klicarjem pa ni bilo omogočeno izdati ni- ti ene kasete, kaj šele plošče. Kljub temu njihove pesmi niso šle v pozabo, še vedno jih mladi- na rada prepeva, še zlasti na du- hovnih srečanjih. Nekoliko poz- neje je nastopila skupina MINO- RES, ki so jo sestavljali minoritski bogoslovci. Postala je zelo prilju- bljena. P. Franc Cerar nas je prav tako v tistem času obogatil s svo- jima pesmaricama Zapojmo brat- je (prva 1967, druga 1969). Tudi g. Franc Gačnik je napisal in uglasbil veliko podobnih pesmi, pa še nekateri drugi. Nekaj podobnega se je do- gajalo v Zagrebu. Leta 1965 je v zagrebškem bogoslov- nem semenišču nastala vo- kalno-instrumentalna skupina z imenom ŽETEOCI (Žanjci). De- lovala je do leta 1971. Njihov na- men je bil, da se v hrvaški glasbe- ni prostor promovira moderna duhovna glasba. Z razliko od Kli- carjev so Žeteoci dobivali vso podporo pri semeniškem vod- stvu. Tako so nastopali skupaj z oktetom Goran, Mešanim pev- skim zborom župnije sv. Jožefa v Zagrebu, zelo uspešne nastope so imeli z Zagrebškim zdravniškim zborom. Skupaj s tem zborom so nastopili več kot 400-krat. Gosto- vali so po vsej Evropi. Peli so tudi v Ljubljani. Snemala in tudi predvajala jih je televizija Zagreb. Semeniško vodstvo jim je celo omogočilo, da so sodelovali s te- danjimi eminentnimi hrvaškimi glasbeniki, kot so: Andjelko Klo- bučar, Adalbert Marković, Nikica Kalogjer, Nenad Grčevič, Arsen Dedić in drugi. Medtem ko pri nas v tistem času naše Klicarje v javnosti ni omenjal nihče, razen kar so bili zapaženi pri cerkvenih koncertih in petju pri mašah po vsej Sloveniji pa tudi v zamej- stvu. Vokalno-instrumentalno skupi- no ŽETEOCI so sestavljali: Valant Bogodi – kitara (sedaj župnik v Varaždinskih toplicah), Mijo Ber- govec – orgle (sedaj zdravnik v Zagrebu), Mato Dukić – baskitara (sedaj veroučitelj v Zaprešiću) in Mijo Gabrić – bobni (sedaj du- hovnik v Zagrebu). Izdali so dve plošči. Prva je imela naslov: To nije tajna (To ni skrivnost) . Ta plošča je bila v tistem času v Ju- goslaviji bestseller moderne du- hove glasbe in se je prodajala ce- lo v trgovinah. Dobili ste jo od Ljubljane do Skopja. Potem so iz- dali še eno ploščo – Majka Marija (Mati Marija) . Poimenovali so jo po avtorju te pesmi – Arsenu De- diću, ki jo tudi sam poje z njimi. Pesem je bila namenjena hrvaškemu marijanskemu kon- gresu leta 1971 v Mariji Bistrici. Ob izidu te druge plošče je imel Arsen Dedić intervju v hrvaškem verskem listu Glas koncila. Iz nje- ga prinašamo nekaj drobcev: “Nikoli se nisem ukvarjal z ver- sko tematiko. Tokrat je bilo to prvič. Oglasil se je pri meni bo- goslovec Mijo Grgić in najprej sem mu lepo pove- dal, da rad pišem šansone in kabaret- ske pesmi, ker k skladbi pristopam kot pesnik huma- nist. Zato sem pri skladbi, ki naj bi jo napisal na njihovo željo, povedal, da nisem “človek iz te stroke”. Pesem Majka Marija sem si zamislil tako, da bi predstavljala lik žene – matere iz naše Dalmacije, kar bi lahko pooseblja- lo tudi mojo mater. Tako me je Mijo pripeljal do tega, da sem začel misliti na to, na kar prej ni- koli nisem … Ker je Bog ustvaril prvo ženo Evo iz Adamovega re- bra, ker je vsemogočen, sem ob tem razmišljal, da je vsaka naša prava žena spoštovanja vredna žena in dostojna mati, ki bo ro- dila Božjega otroka, saj je vsak otrok tudi Božji otrok … / str. 15 Ambrož Kodelja Pahor v Rovtah: Naj se nikoli več ne zgodi, da bi brat dvignil roko nad brata Predsednik Borut Pahor se je ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter 70. obletnici povojnih pobojev udeležil spominske slovesnosti v Rovtah. Pozval je, naj nobena ideologija ne bo skušnjava, da bi se obrnili stran od demokracije in naj se nikoli več ne zgodi, da bi brat dvignil roko nad brata. Pahor je v svojem nagovoru ob spravni kapelici v Rovtah pri Logatcu še spomnil, da bomo v kratkem praznovali 25. obletnico odločitve, da ustanovimo lastno državo, in da nas manj kot leto loči do 25. obletnice razglasitve te države. “Slovenci smo skupaj v veliki enotnosti dosegli ustanovitev države in prevzeli odgovornost za našo usodo v svoje roke. Imamo eno državo in mislim, da ne moremo imeti dveh domovin. Slovenija je bila ustanovljena z evropsko idejo, idejo sprave, in želim si, da bi v takem stanju duha praznovali tudi odločitev za samostojno državo in razglasitev te države”, je dejal predsednik. Na slovesnosti so se spomnili tudi 50. obletnice smrti Janeza Hladnika, človeka, ki je skrbel za preganjane primorske rojake pred drugo svetovno vojno in slovenske begunce po drugi svetovni vojni v Argentini. Slovesnost v Rovtah pri Logatcu so organizirali Spominski odbor farnih plošč Rovte, Občinski odbor VSO Logatec, Župnija Rovte in Krajevna skupnost Rovte. Dan spomina je bil določen z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi pri nas. Omenjeno resolucijo so poslanci SDS že tretjič vložili v parlamentarni postopek. Ob 70-letnici povojnih pobojev v RovtahIn memoriam: Arsen Dedić Žeteoci Goriška10. septembra 20156 e vrsto let praznuje Mestna občina Nova Gorica občin- ski praznik v spomin na začetek Goriške fronte 9. septem- bra 1943. Kot vsako leto se ob tem času zvrsti vrsta kulturnih, špor- tnih in rekreacijskih dogodkov, ki popestrijo septembrske in prve oktobrske dni, da je prihod jeseni živahnejši in manj otožen. Osred- nja prireditev je vselej slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica, na kateri prejmejo nagrade najzaslužnejši v občini za razvoj, ustvarjalnost in trud na najrazličnejših po- dročjih. Med prejemniki po- Ž membnega priznanja, plaketeMestne občine Nova Gorica za l.2015, je tudi Prosvetno društvo Štandrež ob 50-letnici neprekin- jenega delovanja in za uspešno ohranjanje in širjenje slovenske besede in pesmi med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Slovesen večer ob novogoriškem občin- skem prazniku je bil v petek, 4. septembra 2015, v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gori- ca, ki ga je napolnila publika, med katero je bila tudi evropska poslanka Patricija Šulin, poleg županov okoliških občin in tudi iz zamejstva ter predstavnikov raznih ustanov. Tokrat so režijo prireditve prepustili dramatur- ginji Samanti Kobal, ki jo pri nas dobro poznajo predvsem v ljubi- teljskih gledaliških krogih kot večletno žirantko na Festivalu za- mejskih amaterskih dram- skih skupin v Mavhinjah. Pod njeno režijsko taktirko je proslava zadobila dru- gačno, svežo, a vendarle “klasično”, umirjeno po- dobo. Da je njen rojstni kraj Nova Gorica, je bilo občutiti iz “veznega bese- dila”, ki pa je bilo več kot le povezovalna nit med raznimi trenutki slavno- stnega večera in ga je raz- gibano, s posebnim žarom v očeh in premišljenimi odrskimi premiki in gibi interpretirala igralka Mar- juta Slamič, članica SNG Nova Gorica, ki v zadnjih časih vselej preseneča gle- dalca s svojimi zmeraj bolj izrazitimi nastopi. V misli “moje mesto” je Kobalova izlila občutke, želje, hrepenenje, sanje, tudi take, da bi poletela v širne daljave iskat sonce, če bi imela le- talo … Vsemu temu je pridala ščepec razigrane hudomušnosti, ki jo je Marjuta Slamič v šaljivi “nabritosti” znala izraziti v “dia- logu gibov” z mladima plesalce- ma, diplomantoma plesne aka- demije iz Rotterdama, Goričanko Nastjo Bremec in Poljakom Mi- chalom Rynio, ko sta na odru s harmoničnimi plesnimi gibi spregovorila o odnosu med moškim in žensko. S svojim značilnim plesnim stilom, ki te- melji na mešanici plesnih tehnik, od klasičnega baleta, sodobnega plesa, modernega in hip hopa, sta prika- zala, kako se par zbližuje, kako je lah- ko njuno razmerje radostno, nežno, lju- beče in igrivo. Vse to se je dogajalo ob so- dobni glasbi ra- zličnih avtorjev, ki so jo v živo izvajali trije odlični mladi glasbeniki, tolkalist (baje trenutno najboljši v Sloveniji, čeprav je šele v četrtem letniku srednje šole!) Jani Leban, ki je s ksilofona izvabljal “sanjave” me- lodije, saksofonist Matic Mikola in harfistka Erika Bersenda, do- ma iz Doline pri Trstu. Čarobno ozračje je ustvarjala poltema odra, na katerem so v skupinicah levo in desno brlele sveče ob šop- kih krasnih vrtnic, ki so, kot zna- no, prepoznavni znak Nove Go- rice. V ozadju odra so se na plat- nu vrstile videoprojekcije izsekov iz mesta – čudovit je bil pogled na Kostanjevico – in pa videopo- snetki, na katerih so predstavniki nagrajenih ustanov prikazali de- javnosti, ki jih označujejo in za katere so bili deležni priznanj. Iz- med teh je gotovo najbolj pristno in zgovorno, pa še domiselno, izzvenel droben prizor, ki sta ga Msgr. Marjan Turnšek je na Barbani nagovoril goriške in tržaške romarje “Bog želi biti prisoten na tej zemlji tudi na slovenski način!” krog 300 slovenskih ver- nikov iz goriške nadško- fije in tržaške škofije, ne- kaj pa tudi iz matične domovine, je v ponedeljek, 1. septembra, v priljubljenem Marijinem svetišču na Barbani skupaj molilo za du- hovniške, redovniške, misijonske in starševske poklice. Na milostni kraj so romarji vseh starosti prispeli v spremstvu ne- katerih dušnih pastirjev z avtobu- si in osebnimi avtomobili, pozno zjutraj pa so se udeležili praznične maše, pri kateri so sodelovali s pe- smijo, molitvijo in tišino, kajti “Bog govori v jeziku tišine”, je uvodoma povedal dekan Karel Bolčina. Ob goriških in tržaških duhovnikih je slavje letos vodil O upokojeni mariborski nadškofmsgr. Marjan Turnšek, ki je zbra-nim položil na srce posebno tople besede. “Prihiteli smo k Materi, ker imamo otroško srce, srce Božjih otrok, ki kličejo Boga Oče in nebeško mater Marijo za svojo Mater”. Romanje je praznik. “V srcih nosimo vsak svoje želje, prošnje in zahvale. Skupaj jih po- lagamo pred Marijo, ki je rešitelji- ca ljudi v stiskah. Pred njo pola- gamo veliko prošnjo za nove du- hovne in še posebej duhovniške poklice”. Pomembno je se zavedati, je pou- daril nadškof v homiliji, “da ni- smo priromali h kipu Matere Božje. Priromali smo k Mariji, ki je tu! Marija je tu, živa med na- mi”. Marija je z dušo in telesom poveličana, “zato je lahko tu”. Za- to se lahko nanjo obračamo kot na tisto, ki je prisotna, posluša in spremlja svoje otroke. Papež Frančišek jo je v molitvi na koncu enciklike Veselje evangelija ime- noval “žena poslušajočega srca in premišljenja”. Tako je poslušala Božjo besedo, jo ohranjala in pre- mišljevala v svojem srcu, da jo je spočela. Svoje poslušajoče srce ohranja, tudi ko posluša našo be- sedo. “To tudi danes, ko ji pri- našamo to, kar smo v tem trenut- ku, kar v sebi nosimo: zahvale, prošnje, žrtve”. Žena po- slušajočega srca “naj tudi nam iz- prosi poslušajoče srce, da bi tudi nam Božja beseda zvenela v ušesih in srcu, da bi jo sprejeli”. Romarje je izzval: “Dragi bratje in sestre, ste pripravljeni oditi do- mov noseči? Vsi lahko odidemo danes domov noseči - po Božji be- sedi, če dovolimo, da se Božja be- seda v nas spočne. Vsakemu Bog govori na srce, vsakemu je na- menjena Božja beseda, tista, ki je v tem trenutku pomembna. Če odpremo srce, jo lahko spočne- mo. V nas bo živela in rojevala vedno dobre in nove sadove”. Prvi sad, ki ga je Mariji prinesla spočeta Božja beseda, je bilo ve- selje. Toka tega veselja ni mogla utišati in uničiti niti Kalvarija. To veselje ni sad veseljačenja, ni ve- selje, ki ga daje ta svet, veselje, ki ga lahko kupimo. “To veselje je dar Svetega Duha, to veselje še ka- ko potrebuje današnji svet. In kdo mu ga bo prinesel, če ne kristjan? Če ne človek, ki je odprl svoje srce Božji besedi kot Marija”? Romanje je praznik, priložnost za srečanje, pa tudi za to, da se usta- vimo. Verniki imajo možnost s hvaležnostjo pogledati prehojeno pot. Prav je, da pred Marijo prine- sejo, kar živijo v družinah. “V življenju je več dobrega kakor sla- bega, sicer bi svet že propadel. Bog za to poskrbi; in tudi na Ma- rijino priprošnjo”. Prav je, “da tu- kaj zapojemo vsak svoj magnifi- cat”. Ko se s hvaležnostjo oziramo v preteklost, lahko zaživimo se- danjost z navdušenjem. “To je še bolj pomembno”. Ne smemo ostati pri negativnih novicah! Po- glejmo in zaživimo svojo vsak- danjost z navdušenjem! Kot Ma- rija. Sprejela je angelovo oznani- lo, pa ni bilo lahko, “a vendar je svoje poslanstvo živela z nav- dušenjem”. Navdušenje za ure- sničevanje evangeljskega poslan- stva ponesimo v svoje domove in skupnosti, je zbrane pozval msgr. Turnšek. “Bodimo Marija da- našnjega časa”! Tako bomo gleda- li v prihodnost z upanjem. “Ma- rija rešuje tudi nemogoče situaci- je”! Zato je msgr. Turnšek spod- budil navzoče, naj se zatekajo k Mariji tudi takrat, ko nikomur ne morejo več zaupati; njej naj zau- pajo tudi najgloblje in najtežje stvari, ki jih nosijo v srcih. O duhovnih poklicih je pridigar povedal, da Bog kliče, toda klicani mora slišati in se klicu odzvati. “Naša molitev in žrtev lahko pomagata ti- stim, ki so klicani, da se odzovejo”. Določeni dogodki v življenju se zgodi- jo, samo če bomo molili in prosili zanje, “ker Bog želi, da mi pri tem sode- lujemo”. Božja beseda naj nam to- rej po Marijini priprošnji pomaga v goreči molitvi za nove duhovne poklice, je sklenil. Tik pred koncem maše se je msgr. Franc Vončina prisrčno zahvalil škofu Turnšku za prisotnost in njegove dragocene besede. Gost pa je naposled poudaril še poseb- no lepo in za nas pomembno mi- sel: Kristus ostaja med nami ne le pod podobo kruha in vina, tem- več je navzoč tudi po nas, ki smo njegova Cerkev, njegovo skrivno- stno telo. “Spodbujam vas, dragi Slovenci na Tržaškem in Go- riškem! Tukaj želi biti Kristus učlovečen danes tudi na slovenski način. To je vaša velika čast in na- loga. Kristusovo skrivnostno telo ima tudi slovenske ude, ki morajo ostati slovenski, ker Bog želi biti prisoten na tej zemlji tudi na slo- venski način”. Popoldne so se verniki spet zbrali v cerkvi, kjer so imeli uro molitve za duhovne poklice pred Najsve- tejšim. Po litanijah Matere Božje so v lepem poznopoletnem dne- vu na otoku prejeli še blagoslov. / DD delno v narečju privlačno in prisrčno domače, kot le onadva znata, odigrala Majda Zavadlav in Božidar Tabaj, enkratna igralska dvojica. V nekaj besedah sta ori- sala delovanje Prosvetnega društva Štandrež, ki s svojimi raz- nolikimi dejavnostmi skrbi predvsem zato, da bi se v domači vasi še dolgo oglašala slovenska govorica in petje. Vrhunec petko- vega večera sta bila podelitev na- grad in govor župana MO Nova Gorica Mateja Arčona, ki ga je na oder v spletu besed povabila Mar- juta Slamič. Po dokaj – v slogu ce- lote - poetičnem uvodu, v kate- rem je župan dejal tudi, “sem do- ma tam, kjer se dobro počutim”, je Arčon poudaril, da je od meščanov samih odvisno, kako živijo v mestu, kako komunicira- jo med sabo, koliko so pripravlje- ni stopiti skupaj in prispevati v dobrobit družbe, v kateri živijo, in dojeti srečo dejstva, da “živimo v svobodi”. Dejal je tudi, da bi morali bolj pozitivno gledati na vse, saj “dobro zagotovo ustvarja dobro in prinaša več svetlejše pla- ti na svet”. Tudi pri občinski upra- vi se kljub težkemu finančnemu položaju trudijo obrniti vse na bolje. Povedal je, da so ravno tisti dan odprli informacijsko pisarno za področje sociale na Gradniko- vih brigadah 63 v Novi Gorici, “kar je prvi tak primer v Sloveni- ji”. Obljubil je, da bodo nadalje- vali tovrstno delo in iskali skupne rešitve, ki bodo obogatile kvalite- to življenja v mestu. Omenil je trud in delo dobitnikov občin- skih nagrad. Ti namreč pomem- bno prispevajo k razvoju občine na vseh področjih. Zahvalil se jim je za njihovo vztrajnost. Opozoril je tudi na vse tiste posameznike, ki opravljajo nepogrešljivo delo. Naglasil je, “vsi skupaj moramo skrbeti, da bomo znali izkoristiti pogoje, ki jih imamo, in to skupaj, povezani. Solo akci- je in osebni interesi niso dolgoročna naložba. Prav v tem duhu smo se župani šestih občin ožje Goriške odločili, da bomo celotno Goriško promovirali pod skupno blagovno znamko. Lep primer povezanosti je tudi Pot miru, ki povezuje naše kraje v skupnem spo- minu na dogodke pred sto leti v času prve svetovne voj- ne. Gre za eno pomembnih izhodišč, ki jih velja še bolje izkoristiti pri promociji naše turistične destinacije. Našo usodo si začrtamo sami - je dejal župan -, zato moramo naše zgodbe oblikovati, od- kriti in nazadnje tudi proda- ti sami”. Spomnil je tudi, da pri- pravljajo trajnostno urbano stra- tegijo za mestno območje (TUS), ki je pogoj, da kot občina zapro- sijo za pridobitev sredstev, ki bo- do v skupni vrednosti 127 milijo- nov evrov na voljo za razvoj me- stnih območij v Sloveniji. Tudi pri čezmejnem sodelovanju jim je s pridobitvijo desetih milijo- nov evrov za razvoj goriškega ob- močja v okviru evropskega združenja za teritorialno sodelo- vanje uspelo narediti korak na- prej. S temi sredstvi naj bi uredili območje ob Soči in na področju sociale in zdravstva. / str. 15 IK Nova koncertna sezona v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž je tik pred vrati, saj se bo začela, kot je že nekaj let ustaljena navada, s koncertom v sklopu Kogojevih dnevov. Na uvodnem koncertu bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske f i lharmonije, uveljavljen slovenski ansambel, ki ga sestavlja štirinajst godalcev, članov orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel je sodeloval s številnimi uveljavljenimi glasbeniki po Evropi in je nosilec pomembnih priznanj in nagrad, mdr. tudi nagrade Prešernovega sklada. Ob njem se bosta predstavil i dve solistki, mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst in violinistka Veronika Brecelj. Obe sta garancija za visoko kvalitetno glasbeno poustvarjanje, saj sta priznani glasbenici z mednarodnimi izkušnjami, ki ju vodi tudi prefinjena muzikalnost. Prva zaradi svoje mednarodne izkušenosti, druga zaradi mladostne svežine bosta prav gotovo pričarali poseben večer poslušalcem, ki bodo prisluhnili najprej dvema skladbama iz slovenske sodobne zakladnice, Lebičevi Per archi in Krekovemu Canticum resianum. Ob koncu bo zazvenel tudi priljubljeni Mozartov violinski koncert v A duru K 219. Vrhunska zasedba bo tako najbolj primeren uvod v sezono, ki obeta še veliko glasbenih poslastic in se bo začela v torek, 22. septembra, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Vabljeni! Prvi koncert v KCLB Veronika Brecelj Barbara Jernejčič Fürst Foto DP Msgr. Marjan Turnšek Vsakoletni občinski praznik Pomembno priznanje tudi Prosvetnemu društvu Štandrež MESTA OBČINA NOVA GORICA Goriška 10. septembra 2015 7 o poletnem premoru se je spet sesta- la mestna sekcija stranke Slovenska skupnost. To poletje je prineslo Slo- vencem v Gorici dve neprijetni novosti: za- vrnitev predloga o ponovni oživitvi rajon- skih svetov v mestu Gorica in samo enoje- zični italijanski naziv za novo Medobčin- sko teritorialno unijo (UTI) za severno Po- sočje in Brda. Glede rajonskih svetov so prisotni potrdili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja posluha za ta problem s strani desne večine, še bolj pa je skrb vzbujajoče negativno stališče slovenske komponente pri Demokratski stranki. V zvezi s tem vprašanjem se je začela razprava o možnosti, da bi Sloven- ska skupnost začela zbirati podpise z zah- tevo po ponovni vzpostavitvi rajonskih svetov v slovenskih okrajih. Glede nove Medobčinske teritorialne unije pa gre spet, ob bistvenem sodelovanju slo- venske komponente pri Demokratski stranki, za novo krčenje kompetenc naših občin. Sklenjeno je bilo, da bo na prihod- njem sestanku med tajništvi Slovenska skupnost zahtevala od Demokratske stran- ke pojasnila glede obnašanja njenih pred- stavnikov. Če ne bo prišlo do zadovoljivega odgovora, bo Slovenska skupnost preučila sedanje politično zavezništvo, ki se žal udejanja le v občini Gorica. V nadaljevanju razprave je mestna sekcija izrazila zaskrbljenost zaradi zaprtja poštne- ga urada v Štandrežu. V tem smislu bodo trije slovenski občinski svetniki zahtevali sestanek z ravnateljem goriškega poštnega urada. Goriška sekcija je tudi potrdila stališče po- krajinskega tajnika SSk v zvezi z odprtjem še ene sekcije slovenskega vrtca na Krmin- skem. Če je tako veliko zanimanje italijan- skih družin za znanje slovenščine, potem naj na italijanskem ravnateljstvu poskrbijo za kurikularne tečaje slovenskega jezika v italijanskih vrtcih in šolah na Krminskem. Glede sredstev iz zakona 38/2001 za po- slovanje okenc za slovenske prebivalce pa mestna sekcija SSk meni, da bi morala go- riška občina kriti stroške iz svojega pro- računa, v pričakovanju, da bodo prišla obljubljena finančna sredstva iz Rima. Pri tem je nerazumljivo, da se o tem in drugih problemih, ki se tičejo naše skupnosti, ne oglasita ne občinska ne pokrajinska kon- zulta za Slovence. P veza slovenskih kulturnih društev prireja v sklopu SLOFEST-a (roj dogodkov v srcu mesta Trst bo od 18. do 20. septembra 2015 na Borznem trgu) dogodek tudi v Gorici. Po- tekal bo v Trgovskem domu (Ver- dijev korzo 52); z njim želijo or- ganizatorji italijanskim so- meščanom prikazati zelo razveje- Z no dejavnost, s katero razpolaganaša slovenska narodna skup-nost. V ta namen bodo odprli raz- stavo z naslovom Sodobni ustvar- jalci pisane besede. Odprtje bo 11. septembra 2015 ob 18. uri; razstava bo na ogled do 18. sep- tembra 2015. Na njej bodo zasto- pani še živeči avtorji iz Goriške, Tržaške in Benečije. Goriško po- Obvestila SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Telefon 0481 532163, e-mail info@emilkomel. eu. Sekcija prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči vabi na baklado 2015, ki bo potekala v soboto, 12. septembra 2015, v Sovodnjah. Zbiranje ob 19.30 uri na travniku ob kulturnem domu Jožef Češčut. Prehojena pot po vaških ulicah bo dolga približno 1,5 km. Sledi pogostitev za vse udeležence. Slovensko planinsko društvo Gorica vabi v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi, namenjeni otrokom in družinam) izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra 2015. Zbirna točka udeležencev bo parkirišče pri (nekdanjem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9. uri. Za katerokoli podrobnejšo informacijo in prijavo na izlet: Fanika, gsm št. 347 6220522 ali e-naslov fanika@spdg. eu. Prosvetno društvo Štandrež vabi ljubitelje gledališča, naj se pridružijo dramskemu odseku. Dodatne informacije na tel. 328 6669048 (Božidar) in 347 9748704 (Vanja). Mešani pevski zbor Štandrež toplo vabi nove pevce v svoje vrste. Feiglova knjižnica na Verdijevem korzu je odprta od 10. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah. Jus Vrh sporoča, da se prebivalci Vrha lahko včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO) ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prirejajo v okviru Srečanj pod lipami potovanje z avtobusom, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na vsakoletno spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič. Informacije in prijave izključno v uradu KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na tel. +39 0481 531455 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. ROMANJE V MEDJUGORJE bo od 2. do 5. oktobra. Prvi dan odhod avtobusa iz Rožne Doline ob 5. uri zjutraj. Prihod v Medjugorje v popoldanskih urah. Drugi dan bodo na vrsti vzpon na goro Križevac in pobožnosti. Tretji dan bodo romarji obiskali Cenacolo in hrib prikazanja. Četrti dan odhod proti domu; prihod domov v večernih urah. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpis pri g. Darku 370 3201305 ali 0481 32121, za tržaške romarje pri g. Jožetu Markuži 040 229166. Tržaški romarji stopijo na avtobus pri bencinski črpalki na Pesku. Iščemo pridne trgače za letošnjo trgatev. Tel. št. (+39) 334 9312227. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci- je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Urejena in zaupanja vredna 54- letna gospa išče delo za čiščenje vašega stanovanja, lahko tudi kuhanje kosila ali odhod v trgovino. Želela bi delati za izobražene, spoštljive in čustveno inteligentne osebe na območju Gorice. Lahko pokličete v dopoldanskem času na GSM: 041 787 506. Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 390244. Darovi Za Karitas: v spomin na pok. Tatjano Bednarik darujejo svojci 300 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 11.9.2015 do 17.9.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 11. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 12. septembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 13. septembra, ob 12. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 14. septembra (v studiu Andrej Baucon): V poletje z narodno-zabavno in zabavno glasbo - Novice iz Slovenije - Humor. Torek, 15. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 16. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: V svetu dinozavrov IV. del - Izbor melodij. Četrtek, 17. septembra (v studiu Andrej Baucon): V poletje z vročo lahko glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe, filma in britanskega dvora - Humor. Štandreški igralci gostje v Orehovljah Prijeten večer ob zabavni komediji eutrudni in zagnani čla- ni dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež res ne poznajo poletne- ga oddiha. Tudi v vročih dneh po- nujajo svoje dramske uspešnice, da z njimi gledalcem popestrijo vsakdanje rutinsko življenje. Tak lep večer je doživelo množično občinstvo v Orehovljah, prijazni vasici v občini Miren - Kostanje- vica, v petek, 28. avgusta 2015. V akustično zelo primernem špor- tnem parku Java v južnem prede- lu vasi so štandreški komedijanti uprizorili komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov italijanskega av- torja Nicole Manzarija, v priredbi in režiji Jožeta Hrovata. Predstava, v kateri sodelujeta tudi dva do- mačina iz Orehovelj – čezmejni oz. enotni kulturni prostor je v Štandrežu že več časa realnost! -, N je premierno zaživela v letošnjisezoni, v kateri PD Štandrež in znjim tudi dramski odsek praznu- jeta 50-letnico neprekinjenega delovanja. V goste v Orehovlje so Štandrežci prišli na povabilo Kra- jevne skupnosti, ki vsako leto, ob vaškem patronu sv. Avguštinu, kateremu je posvečena cerkev, prvič omenjena l. 1569, prireja večdnevni praznik, ki se je letos sklenil v nedeljo, 30. avgusta, s slovesno popoldansko mašo. Mašni daritvi je sledilo družabno srečanje, na katerem so poleg drugih dobrot ponujali značilne testenine, “bleke”. Naj spomni- mo, da je v Orehovljah vsako leto v juniju praznik špargljev. Čeprav so morali štandreški igral- ci odigrati predstavo kar “na tleh” - tu namreč ni odra - se je publika, ob izvrstnem, tekočem poteku komedije zelo zabavala ob spoz- navanju dogodivščin, ki so dole- tele protagonista, ko je izvedel, da ga je matični urad v rojstni vasi proglasil za mrtvega. Ob tem dej- stvu je sam iztržil, kar se je le dalo. Končni aplavz hvaležne publike je tudi tokrat poplačal trud, ki ga igralci vselej vložijo v svoje nasto- pe. Komedija Mrtvi ne plačujejo davkov, ki je na letošnjem ma- vhinjskem festivalu zamejskih amaterskih dramskih skupin za- sedla tretje mesto v kategoriji predstav za odrasle, se je tako že 15. ali 16. zaiskrila v njihovi do- gnani izvedbi. V soboto, 12. septembra 2015, bo dramski odsek PD Štandrež v Am- fiteatru Gradu Kromberk predsta- vil svojo inačico komedije Trije vaški svetniki Maxa Reala v pre- vodu in priredbi Petra Militarova. Tudi to posrečeno uprizoritev je režiral Jože Hrovat, ki umetniško usmerja štandreške gledališke navdušence že celo desetletje. IK krajino bodo zastopali Jurij Paljk, David Bandelj, Klavdija Vončina, Aldo Rupel, Janez Povše in Liliana Visintin, tržaško Miroslav Košuta, Boris Pahor, Alojz Rebula, Marko Kravos, Marko Sosič, Dušan Je- linčič, Ace Mermolja, Alenka Re- bula Tuta in Marij Čuk, Benečijo pa Miha Obit, Silvana Paletti, Ma- rina Cernetig, Renato Quaglia, Viljem Černo in Andreina Tru- sgnach. Organizatorji so zaupali izbor Martini Humar, ki je z veliko do- slednostjo pregledala ogromno materiala in tako prišla do infor- macij, ki bodo prikazane v avdio- vizualni obliki in jih je sama pri- pravila, tržaški avtorji pa bodo predstavljeni na panojih. V njih so zajeti fotografija avtorjev, kra- tek življenjepis, pomembnejše knjige in publikacije in odlomki proze ali pesmi, in vse to v slo- venščini in italijanščini. Odprtju bo sledil pogovor z ne- katerimi avtorji. Moderator večera bo Beti Tomsič. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 19. ure, v soboto in ne- deljo pa od 10. do 12. ure. Šole imajo možnost ogleda razstave, pa tudi srečanje z enim izmed av- torjev, seveda po predhodnem dogovoru (v jutranjih urah na tel. št. 0481/531495). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Vljudno vabi na odprtje razstave Andreja Kosiča TRPEČA METAMORFOZA Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi Glasbeni poklon Luca Bregant, čelo Torek, 15. septembra 2015, ob 18. uri Pogovor s slikarjem o njegovem delu in življenju bo potekal v okviru SREČANJ POD LIPAMI V četrtek, 17. septembra 2015, ob 20.30 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Koncertna sezona 2015-2016 KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Veronika Brecelj, violina Na sporedu: L. Lebič, U. Krek, W.A. Mozart V okviru mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2015 Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 22. septembra 2015, ob 20.30 Rezervacija in nakup vstopnic med 8.30 in 12.30 na tel. št. 0039 0481 531445 ali pa na info@centerbratuz.org SLOFEST tudi v Gorici Obeta se lep kulturni dogodek Matej Klanjšček, Marko Brajnik in Vanja Bastiani (foto DP) Sestanek mestne sekcije Slovenske skupnosti Razpravljali so o ukinitvi rajonov in še marsičem Kultura10. septembra 20158 Pogovor / Jožko Fornazarič, koordinator projekta Digitisk-Digispomin Naš cilj je ponuditi bogato zamejsko kulturno zapuščino najširšemu slovenskemu krogu prejšnjem letu je Zadruga Goriška Mohorjeva z deželnim finančnim pri- spevkom in v sodelovanju z uglednimi partnerji v Sloveniji iz- vedla neobičajen projekt, pose- ben tehnični podvig z izredno kulturno vrednostjo: poskrbela je, da je bilo v digitalno obliko prenesenih okrog 40 tisoč strani časopisov, ki so v zadnjih 70 letih krojili demokratični, slovenski in krščanski čut dela naše narodne skupnosti v Italiji. To so Slovenski Primorec, Katoliški glas, Novi list, Demokracija in naš Novi glas. O tem smo se pogovorili s koor- dinatorjem projekta, Jožkom For- nazaričem, ki je na občnem zbo- ru 2014 postal član upravnega odbora naše Zadruge. Po rodu z Vogrskega, po izobrazbi pravnik, je od leta 2000 zaposlen na Agen- ciji Republike Slovenije za kme- tijske trge in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano v Ljubljani, zadnjih osem kot vodja službe za splošne zadeve. Še prej je bil prav- ni svetnik v Državnem zboru RS, precej izkušenj si je nabral tudi v osrednjih evropskih institucijah. Upravni odbor ti je poveril na- logo vodenja projekta Digitisk- Digispomin. Gotovo imaš naj- več zaslug za to, da je bil izve- den na najboljši način. Kaj bi okvirno povedal o njem? Projekt mi je bil od samega začet- ka zelo zanimiv, kar je verjetno opazil tudi upravni odbor in mi zato prepustil koordinacijo. Naj- prej smo se namenili sami v Za- drugi začeti digitalizirati časopi- sno gradivo, vendar smo hitro prišli do zaključka, da bi to terjalo velike investicije v tehnično opre- mo, poleg tega pa bi se bilo po- trebno še naučiti to opremo ob- vladati. Prišli smo na idejo, da se za ta projekt raje obrnemo na profesionalce, ker bo delo izvede- no hitreje in ceneje, zraven pa se od njih poskušamo naučiti čim več o digitalizaciji. Kaj sploh je “digitalizacija” do- kumentov in zakaj je danes V lahko pomembna?Digitalizacija je razmeroma širokpojem, ki zajema pretvorbo neke vsebine iz materialne, analogne oblike v digitalno, v binarni računalniški zapis. V našem pri- meru v praksi to pomeni, da neki papirni dokument (npr. časopis, knjigo ali staro pismo) s pomočjo sodobne tehnologije natančno poskeniramo, zapišemo v obliko digitalnega dokumenta, ki je var- no shranjen na strežniku in ga lahko pozneje preko interneta de- limo z milijoni ljudi, ki jih take stvari zanimajo. Lahko zdigitali- ziramo tudi uradne listine sodišč, uradov, bank, zavarovalnic, ki jih pozneje shranimo v arhiv, uslužbenci pa delajo z digitalni- mi, e-kopijami. Na ta način pote- ka delo bistveno hitreje, sama iz- virna listina pa ni v nevarnosti, da se poškoduje ali uniči. Za pri- hodnost vse kaže v smeri, da novi papirni dokumenti sploh ne bo- do nastajali več, stare papirne do- kumente pa bodo pretvorili v e- obliko. Pred nekaj leti so tako v Sloveniji zdigitalizirali ves arhiv tako ime- novanega prvega vala privatiza- cije iz začetka devetdesetih let in sedaj se vse dela le še na e-doku- mentih. Upam le, da niso česa “izgubili”. Seveda se digitalizirajo tudi druge stvari, npr. stara gla- sbila ali umetnine, ki jih lahko pozneje s pomočjo 3D tiskalni- kov natisnemo, originali pa osta- nejo varno shranjeni v muzejih. Si pri tej izkušnji odkril še kaj zanimivega? Projekt Digitisk je bil zame pose- ben še po nečem drugem. Pome- nil je namreč moje prvo soočenje z bogato zamejsko časopisno de- javnostjo od povojnih let dalje, na enem mestu; z nekim svetom, ki mi je bil vedno blizu, a ga ni- sem poznal, saj sem bil na te- kočem le z Novim glasom, najm- lajšim iz te časopisne palete. Ve- zani izvodi časopisov zadnjih 70 let, zloženi v skrinjah in pripra- vljeni za pot v Novo mesto, so se mi zdeli kot nekakšni skladi, se- dimenti zamejskega intelekta. Najprej tistega intelekta, ki je po- treben za pisanje zbornega slo- venskega jezika. Jezika, ki je sicer drugačen od ljubljanske slo- venščine, a nič zato, saj dela našo materinščino večjo, dela jo “ge- netsko bolj raznoliko”, kar je sicer lastnost jezikov številčnejših na- rodov. Po drugi strani pa to časopisje vsebuje razumski ekstrakt go- riško-tržaškega pogleda na svet in odsev posebnosti primorske duše, kljub vsemu drugačne od kranjske. Ko sem se pripravljal na ta intervju, se imel v službi nekaj intenzivnih opravkov s Štajerci in to me je zopet spomnilo na to, kako raznoliki smo vendarle Slo- venci. Na žalost v prestolnici tega ni zaznati dovolj. Zlasti “main- stream” mediji v Sloveniji, ki se vsi vodijo iz Ljubljane, vzdržujejo osrednje-slovensko perspektivo in način razmišljanja. Ampak, ali se to ne zdi kot pogled Martina Krpana: furanje po Kranjskem, občasni šoping v Trstu, po prestiž pa na Dunaj…? Odlično je steklo sodelovanje s podjetjem Mikrografija iz Novega mesta, ki je digitalizi- ralo ves material. Družba Mikrografija so tisti prej omenjeni profesionalci, na katere smo se obrnili za pomoč pri teh- ničnem delu projekta. Dejansko je Mikrografija vodilno podjetje v Sloveniji na področju digitali- zacije in brezpapirnega poslovan- ja, sodeluje pa tudi s tako velikimi sistemi, kot sta nemška in avstrij- ska pošta. Prav na področju brez- papirnega poslovanja s Pošto Slo- venije pripravljajo tehnične rešit- ve, ki bodo močno spremenile poslovanje s pisemskimi pošiljka- mi, verjetno pa bodo ukinile tudi pisemske predalčnike, ki jih ima- mo vsi doma. Operativno sva se projekta lotila z Mirjam. Najino delo je bilo osredotočeno predvsem na pri- pravo, popis in predajo gradiv. Delo na skenerjih in računal- niško obdelavo so pozneje opra- vili v Novem mestu, vendar ni iz- ključeno, da bomo morda v pri- hodnje, pri kakšnem novem pro- jektu, tudi to delo opravljali v Go- rici. Zaradi bogatih izkušenj, ki jih imajo ljudje na Mikrografiji, tudi z delom za NUK in podobne institucije, je bilo delo z njimi za naju z Mirjam pravi užitek, ne na- zadnje pa sva se pri tem še veliko naučila. Ni namreč nujno, da člo- vek vse ve in zna, je pa dobro, če ve, kdo to znanje in védenje ima. Projekt Digitisk je bil šolski pri- mer omenjenega koncepta. Projekt je tesno povezan z Na- rodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (NUK). Kakšne stike si imel s to ugled- no institucijo, pomembnim partnerjem našega projekta? NUK je na področju digitalizacije dragocenih pisnih gradiv zelo iz- kušen in lahko mirno rečemo, da sodi pri tem v sam evropski vrh. Ker je bil cilj našega projekta ne le sama digitalizacija edicij Go- riške Mohorjeve, pač pa tudi po- nuditi to bogato zamejsko kultur- no zapuščino najširšemu sloven- skemu krogu, je bilo jasno, da pelje najboljša pot do tega cilja skozi osrednjo narodno bibliote- karsko institucijo. Po drugi strani je bil NUK od samega začetka ze- lo zainteresiran za naš projekt, kar dokazuje, da je ta ustanova re- snično narodno srce pisane in ti- skane besede. Ga. Mojca Šavnik, ki je pri NUK-u zadolžena za digi- talno knjižnico, nam je tako po- magala z nasveti in usmeritvami, da smo lahko dosegli najvišji pro- fesionalni standard digitalizacije, ki velja za njihova gradiva. Me je pa presenetilo, kako dobro evi- denco edicij imajo pri NUK-u, saj so nas opozorili na nekatere izda- je izpred nekaj desetletij, ki bi jih z Mirjam Simčič pri pripravi gra- diva skoraj prezrla. V arhivu Mo- horjeve jih namreč ni bilo shran- jenih in smo jih morali poiskati v eni zasebni zbirki v Nabrežini… Gradivo je bilo vključeno v po- datkovno bazo Digitalne knjižnice Slovenije in je od ju- nija letos vsem dostopno na portalu www. dlib. si. Da, s tem smo zgodovinske izvo- de glasil iz kroga Goriške Mohor- jeve iz obdobja zadnjih 70 let, pa tudi od prej (Svetogorska kralji- ca), preko spleta približali sloven- skim bralcem po vsem svetu. Prej si je bilo mogoče določeno števil- ko ogledati le v čitalnici NUK na Turjaški v Ljubljani ali v arhivu Goriške Mohorjeve na Travniku. Sedaj je dovolj, da se povežete s portalom digitalne knjižnice NUK in že odprete strani starih številk časopisov v pdf formatu, ki se berejo vsaj tako dobro kot papirni (analogni) časopis. Vse gradivo seveda lahko delite tudi na družbenih omrežjih in “čiv- kate” z njim naokoli po spletu. Sam sem si, na primer, z zani- manjem prebral številko Novega lista, ki je izšla ob mojem rojstvu; pisal je, med drugim, o prvem pristanku človeka na luni ter o mega-projektu avtoceste skozi Ju- goslavijo, od Ljubljane skozi Bo- sno do takratnega Titograda. Tudi takrat je bilo politiko zelo težko ločiti od manipulacije. DD Zgodovinske izvode glasil iz kroga Goriške Mohorjeve iz obdobja zadnjih 70 letih smo preko spleta približali slovenskim bralcem po vsem svetu. To časopisje vsebuje razumski ekstrakt goriško-tržaškega pogleda na svet in odsev posebnosti primorske duše. Beseda z vodo Dan - v besedni obliki vode, je dan - in jutro besede, v rosni obliki vode je dan - in poldan besede, v deževni obliki vode je dan - in večer besede, v ledeni obliki vode je dan - in noč besede, voda: v prispodobo dojeta ljubezen z nedojemljivo ljubeznijo - nosečnost čudodelnega vedra. Zlatka Obed Pesem sodi v zbirko Ob vodi in kruhu 2 (ZTT 2010) rahločutne pesniške ustvarjalke, ki je zanjo izbrala isti naslov kot za prvo (ZTT 1987) in jo podpisala kot Zlatka Obed Lokatos. Preden se osredotočim na pesem, bi rada opozorila na pomen, vlogo naslova. Nedvomno prav ta pri- tegne pozornost kot nosilec neke naravnanosti - to mislim nasploh: pri vsaki knjižni izdaji, proznem delu, poeziji. Včasih nje- govega sporočila ne utegnemo do- jeti takoj, marsikaj se nam razkrije med branjem. Toda pomembno je, da si ob naslovu literarnega dela za- stavimo kako vprašanje. V dobi, ko ima vsaka pesnica, vsak pesnik svo- jo avtopoetiko in torej ne pripada ali sledi tej pesniški usmeritvi ali šoli (kar je bilo včasih, denimo, običajno), je povednost naslova še bolj zgovorna. Voda in kruh nista samo bistvena za preživetje (ko zmanjka vse dru- go), temveč kot koordinati do- ločata pesničin vrednostni sistem, njeno duhovno podobo, njen pe- sniški svet, slog in izraz. Voda se pojavlja tudi v samem naslovu pesmi, tokrat v kombinaciji z besedo, ki je prav tako kot voda vir vsakršnega življenja, žitja in bitja. Duhov- nega, družbenega, umetniškega. Brez vode ni življenja, brez besede ni (besedne) umetnosti. Pesniška izpoved se izliva v harmo- nično oblikovana trostišja s ponavljanji (brez delitve na kitice), v katerih se zdi, da se ustvar- jalka poigrava z besedami. Človeški (vsak)dan se odvija kot jutro..., poldan..., večer..., noč be- sede, a obenem v besedni..., rosni..., deževni..., ledeni obliki vode. V zadnjem delu pesnica sama ponudi misel, razveže metaforo. Voda je ena sama ljubezen, bogata, rodovitna, plodna. Zanimivo je, da ni ujeta, temveč dojeta v prispodobo, saj bi njena ujetost onemogočala njen prosti, svobodni izraz. Voda, sicer oplojena z nedojemljivo lju- beznijo, dela čudeže, zajeta je v nosečnost čudo- delnega vedra. Moč človekovega bitja, bistvo njegove eksistence je torej v darujoči se ljubezni in v komunikaciji - najsi bo jutro, poldne, večer ali noč, svetloba ali tema, v kateri pogosto ta- vamo, smo prestrašeni in potrebujemo (po)moč. S slogovnega vidika pesem nudi iztočnice za opazovanje lepega, večplastnega izražanja. No- silke pomena so besede, njihovo (nepo)polnost pesnica osmišlja s svojo čudotvorno pesniško paličico, z njo preigrava njihovo jezikovno in pomensko gibljivost, skratka ustvarja svoj poe- tični ris. Preko samostalniškega izražanja s pou- darjenima abstracta - ljubezen, ki z nosečnostjo postaja duhovno rodovitna - se nam jasni po- doba dneva, zajetega v darovanje, razdajanje, ustvarjanje. Skopi glagolski izraz, rekli bi - ob vodi in kruhu - govori prav o tem: pesnica ne potrebuje veliko, zadostuje ji glagol biti, nosilec bivanjske dano- sti. Oblika “je” se namreč edina ponavlja kot osebna glagolska oblika, in vendar je napolnje- na z izjemno sporočilnostjo. Nam pesnica, zaznamovana z imenom Zlatka, ponuja v verzih zlato resnico, da je dan v vseh svojih razsežnostih... v resnici dan oziroma da- rovan, osmišljen kot darovan(je)? PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Zlatka Obed 6 za eno razstavo Z naslovom “Zemlja, skala in pesek naše dežele” so 29. avgusta v Kulturnem centru Bratuž v Gorici odprli 17. izvedbo fotografske razstave, ki hkrati pomeni uvod v novo kulturno se zono. Do god - ka “6 za... eno razstavo” so se tudi letos ude - ležili člani šestih fotoklubov iz go - riške pokrajine (iz Gorice, Loč ni - ka, Romansa in Gradeža), kot gostje pa še fotografi klu ba iz Nove Gorice. Po pozdravu predsednice centra Franke Žgavec je o razstavljenih delih spregovoril pred - sednik koordinacijskega odbora združenja goriških fo - to klubov Giovanni Viola. Odprtja razstave so se med dru gimi udeležili goriška senatorka Laura Fasiolo, žu - pan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik Federico Portelli in drugi. Gorica / Kulturni center Bratuž Kultura 10. septembra 2015 9 ljub pretečim oblakom je v petek, 4. septembra 2015, uvod v letošnje 36. Kogojeve dneve, mednarodni festival sodob- ne umetnosti, slovesno potekal na Kontradi v Kanalu ob Soči, na čudovitem trgu, krajevnem bi- serčku, ki ga obkrožajo lepo ohranjene srednjeveške hiše in del obzidja. Edini tovrstni festi- val na Slovenskem ponuja izjem- no priložnost za spoznavanje so- dobnih likovnih in glasbenih to- kov in mladih talentov; prireja ga Prosvetno društvo “Soča” iz Kanala ob Soči z zavzetima kul- turnima delavcema, predsedni- co Milico Zimic in članom Pe- trom Blažejem, ki sta tudi po- slovna tajnica oz. podpredsednik Sveta Kogojevih dni. Umetniško vodstvo festivala vedno zaupajo dirigentu Antonu Nanutu. Kot veleva že ustaljena navada, je od- prtje festivala, ki sega tudi čez K Igor Omerza - Karla - Udba o Dragi Režimski pogled na teme študijskih dni b letošnjih jubilejnih 50. študijskih dnevih Draga je pri tržaški za- ložbi Mladika izšla zajetna publi- kacija Igorja Omerze z naslovom Karla – Udba o Dragi. Društvo slovenskih izobražencev, ki štu- dijske dneve organizira že od sa- mih začetkov, je tako v sodelo- vanju z Mladiko sklenilo še do- datno poudariti pomembnost in edinstvenost teh srečanj. Ta so bi- la namreč v času nekdanje skup- ne države, torej do leta 1990, v središču pozornosti nekdanje ju- goslovanske tajne službe UDBE, ki jih je spremljala od samega začetka. Zapisali smo, da je Omerzova knjiga zajetna, saj v dolžino meri preko sedemsto strani. Publikacija je bogata z gra- divom, tako slikovnim kakor tudi dokumentarnim. Njen avtor je namreč iz ohranjenih arhivskih virov črpal, kar se je dobiti dalo, saj je bilo veliko dokumentov uničenih oziroma odtujenih v času demokratizacije in osamo- svajanja Slovenije. UDBA je v svojem času imela na muhi glavne protagoniste Drage, med katerimi prav gotovo izsto- pajo njen pobudnik in organiza- tor prof. Jože Peterlin, prof. Mar- tin Jevnikar, pa tudi nekoliko mlajši izobraženci, ki so priredi- tev nadaljevali po njegovi smrti marca 1976. Posebno pozornost je UDBA tako namenjala uredni- ku Mladike Mariju Maverju, predsedniku DSI Sergiju Pahorju in časnikarju Saši Martelancu, ob njih pa še najvidnejšim protago- nistom Drage, in sicer Borisu Pa- horju, Alojzu Rebuli, Francu Jezi, ki so v tistem času delovali v Trstu, pa tudi drugim emigran- tom, denimo Cirilu Žebotu, ki se je izselil v ZDA, in Vinku Levsti- ku, ki se je ukvarjal s turističnim podjetništvom v Rimu. Najbolj zanimivo je ugotavljati, da so tedanje slovenske oblasti na dogajanje pri nas gledale s pov- sem ideološkega vidika, v skupni koš so namreč metale protagoni- ste, ki so si bili tako svetovnona- zorsko kakor politično zelo daleč. Omerzova knjiga razkriva tako O kodna kakor lastna imena neka-terih, ki so UDBI pomagali prisledenju oziroma vohunjenju za organizatorji (med temi je tudi nekaj domačinov, torej Open- cev), pa tudi različne metode pri- sluškovanja. Med drugim lahko iz knjige izvemo, da sta bili sta- novanji pisatelja Alojza Rebule in časnikarja Franca Jeze na Opčinah opremljeni s prisluško- valnimi napravami, sledenje pa je omogočala predvsem predela- va najetih avtomobilov z italijan- sko registracijo, v katerih so bili sprejemniki. Fotograf Drage Pe- ter Cvelbar pa je v svoj objektiv ujel tudi podobe oprezujočih go- stov oziroma poslušalcev Drage, ki so bili kasneje v dokumentih razgaljeni kot vohuni oziroma poročevalci. Kot je našim bralcem najbrž zna- no, je prvo Dragino desetletje po- tekalo v istoimenski vasici neda- leč od državne meje, in sicer v prostorih nekdanje vojašnice fi- nančne straže. Po Peterlinovi smrti so organizatorji za priredit- veni prostor izbrali park Finžgar- jevega doma oziroma Marija- nišča na Opčinah, kjer srečanja potekajo še danes, in sicer zato, da bi zaradi dostopnosti število udeležencev bilo večje. Zanimivo je tudi ugotavljati, kako so se raz- ne oblike špijonaže razvijale, saj v prvem času ni bilo še na razpo- lago zvočnih posnetkov preda- vanj. UDBA je podatke, ki jih je prido- bila, uporabljala predvsem za iz- vanjanje pritiska oziroma izsilje- vanje nekaterih predavateljev, ki so prihajali iz matične domovi- ne. Že od samega začetka je bil namreč forum zamišljen kot konfrontacija med vsemi dušami slovenskega prostora, od matice preko zamejstva do zdomstva. Velikokrat so organizatorji ostali ukleščeni med ekstremne pozici- je emigracije in dogmatičnost režima v matici. Nelahka je bila pri tem vloga oziroma pozicija prof. Jožeta Peterlina, ki se je mo- ral kot organizator zaradi žolčnih izpadov nekaterih diskutantov zagovarjati na jugoslovanskem konzulatu v Trstu. V sedemdesetih letih so se prire- ditelji pritiskov skušali ubraniti tako, da imen predavateljev niso obljavljali, javnosti so namreč sporočali le teme predavanj. Prav glede predavateljev je v udbov- skih dokumentih veliko ugibanj in hipotez. Z Drago so se ukvar- jale v glavnem ekspoziture no- tranjega ministrstva na Primor- skem, in sicer v Novi Gorici, Ko- pru in Sežani, direktive pa so pri- hajale iz samega partijskega vrha. Poročila so namreč v roke dobi- vali protagonisti tedanjega slo- venskega političnega življenja, od Popita do Kučana. Čeprav smo zapisali, da je tedanji partijski vrh na Drago in njene protagoniste gledal precej izkri- vljeno, prihajajo v Omerzovi knjigi na dan nekatere razlike med njenimi protagonisti. Tako namreč izvemo, da se Franc Jeza ni udeležil vseh izvedb Drage, saj jih je imel za preveč dogmatične oziroma teološke. Opazimo pa tudi lahko, kako se je tudi splošno dogajanje tistega časa zrcalilo v Dragi in Udbinem sle- denju tega foruma. Poročevalci med drugim omenjajo izid Koc- bekove knjižice, ki je izšla v zbirki Zaliv, pa tudi Titovo smrt, ki je maja 1980 predstavljala začetek konca tedanjega režima. Podatkov v knjigi je seveda ogromno in zahtevajo pogloblje- no ter umirjeno branje. Za bralce iz našega prostora bo to najbrž najbolj zanimivo, saj od blizu poznajo Drago in njene protago- niste. S Karlo imajo sedaj možnost, da spoznajo še drugi, režimski pogled nanje. Primož Sturman nekdanjo mejo na Goriško, Tržaško in Videmsko, pripadlo, v brk letom, čilemu pisatelju Cirilu Zlobcu, predsedniku Sveta Kogojevih dni. Za njim je dobrodošlico zbrani pu- bliki in slavnostni govornici, mini- strici za kulturo Republike Slovenije Julijani Bizjak Mlakar, izrekel kanal- ski župan Andrej Maffi, ki je nato prepustil mikrofon ministrici. V svojem nagovoru je na- glasila pomen tega do- godka, ki plemeniti tudi kulturno ponudbo on- kraj nekdanje meje. Spomnila je, da se je v tem kraju rodilo kar ne- kaj markantnih umet- niških ustvarjalcev. Med drugim je omenila svoj nedavni obisk Beneških Slovencev in povedala, kako ji je težko, ker se doline v Benečiji neustavljivo praz- nijo in v njih usiha slovenski živelj, ki še zmeraj ni dovolj zaščiten in ne najde posluha na obeh strani meje. Z grenkobo je tudi pristavila, da bi morali Slovenci v Sloveniji biti bolj zavedni. Prav zaradi pomanjkanja narodne za- vesti med Slovenci v ma- tični državi in vse večjega vpliva globalizacije se je težko znebiti občutka bre- zizhodnosti, saj se globali- zacija ne meni za vrednote, ki jih predstavljajo jeziki, narečja in raznolikost kul- tur. Bolj optimistično pa je dodala: “Upanje budijo iz- jemni ljudje, literati in dru- gi, med njimi pesnik Ciril Zlobec in nekateri drugi prisotni, prežeti z domol- jubjem, pri čemer imam v mislih narodno zavedna čustva, prežeta s hrepenenjem po domovi- ni, ki ga čutim tudi v verzih pesnika z Goriškega v Italiji Jurija Paljka, ki takole doživlja tujino: Zebe me. Kot zebe lahko le v tujini ljudi”. Letošnjega likovnega gosta akadem- skega slikarja Andreja Jemca in nje- govo umetniško pot je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Vere- na Koršič Zorn, katere prispevek bo- mo objavili v prihodnji številki našega tednika. V sugestivni galeriji Rika Debenjaka, nekdanjem obrambnem stolpu, kjer se prete- klost in sodobnost imenitno spaja- ta, je slikar postavil na ogled 27 svo- jih umetnin (akril na platnu in ri- sbe). Predvidoma v novembru se bo razstava, obogatena še z drugimi sli- karjevimi deli, preselila v galerijske prostore Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki že veliko let so- deluje s kanalskim festivalom. Ob odprtju razstave je izšel dvojezičen katalog, ki so ga založili in izdali ga- lerija Rika Debenjaka, Prosvetno društvo “Soča” iz Kanala ob Soči in Kulturni center Lojze Bratuž iz Go- rice. Strokovno besedilo o umetni- ku in njegovem delu z naslovom Od tukaj do onkraj, povzetim po enem izmed razstavljenih umetni- kovih del, je napisala dr. Verena Koršič Zorn, v italijanščino pa pre- vedla Katja Vončina. Katalog je izo- blikoval Franko Žerjal in ga krasijo fotografije nekaterih razstavljenih del. Petkovo dogajanje se je s trga prese- lilo v cerkev sv. Marije Vnebovzete, v kateri je bil prvi koncertni večer te glasbene prireditve, ki bo poteka- la do 21. oktobra in bo predstavila nekaj slovenskih glasbenih novosti, ki jih bodo v svojih programih po- nudili sodelujoči glasbeni sestavi. Lepo število poslušalcev je napolni- lo cerkev in z zanimanjem sprem- ljalo program, ki ga je zelo kakovo- stno izvedel Orkester Padove in Be- nečije pod taktirko Nade Matoševič Oreškovič. Spored je obsegal dela Marijana Gabrijelčiča (1940-1998), domačina, enega izmed pobudni- kov in prvih organizatorjev festiva- la, Lucijana Marije Škerjanca (1900- 1973) in Bele Bartoka (1881-1945). Kogojevi dnevi bodo postregli še z drugimi koncerti in kulturnimi tre- nutki. V petek, 11. septembra, ob 20.30 bo v dvorani v galeriji R. De- benjaka Večer poezije Cirila Zlobca Ciril Zlobec - Ljubezen čudež naše duše. Nastopala bosta Mojca Zlobko Vajgl, harfa, in Radoš Bolčina, reci- tator. V petek, 18. septembra, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Marije Vnebov- zete v Kanalu “Posvečeno Štefanu Mauriju”, koncert Slovenskega ok- teta (Jože Vidic, umetniški vodja, Urška Vidic, klavir). V torek, 22. sep- tembra, ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nasto- pil Komorni orkester Slovenske fil- harmonije (Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran, Veronika Brecelj, vio- lina). V torek, 29. septembra, ob 11.30 bo v dvorani OŠ Kanal “Kon- cert za mladino” Mladi za mlade, ki ga bodo izvajali solisti in komorna skupina Glasbene matice Trst. V ne- deljo, 11. oktobra, ob 15.00 bo v Bardu (Terske doline) v cerkvi sv. Ju- rija nastopil Komorni godalni orke- ster Akademije za glasbo. V sredo, 21. oktobra, ob 20.30 bo Glasbena matica Trst v katedrali sv. Justa po- nudila koncert Tria Seraphim. Iva Koršič Kanal ob Soči / Kogojevi dnevi Svečan uvod v mednarodni festival sodobne umetnosti Mag. Julijana Bizjak Mlakar Tržaška10. septembra 201510 Projekt za mir / Bobni miru so zadoneli tudi v tržaškem gledališču Verdi Spoštovanja do soseda se naučiš, ko ga spoznaš, z njim sodeluješ ali se pogovarjaš. Zato so mednarodni projekti za mlade tako pomembni, prava šola za sobivanje in oblikovanje zrelejšega in bolj zavestnega odnosa do drugih narodov. Tržaški dirigent Igor Kuret vztraja že dolgo let (in kljub mnogim težavam) pri ohranitvi in razvoju mladinskega orkestra, ki povezuje v glasbi evropske državljane. V tem duhu si je s pisateljem Paolom Rumizem zamislil projekt in turnejo s plemenitim sporočilom: v spomin na prvo svetovno vojno, da bi mladi lahko spoznali napake svojih prednikov in razumeli pomen miru. Koncertni program, v katerem je bila beseda sestavni del glasbene izvedbe, je zazvenel v raznih krajih Primorske, tudi v takih, ki so neizbrisno povezani z vojnimi dogodki. Veliki finale turneje pa je pripadal Trstu, kjer je orkester European Spirit of Youth zaigral v nabito polni dvorani opernega gledališča Verdi. Nepomembna polemika, ki se je vnela na začetku cikla koncertov glede “posvetila” vstopu Italije v vojno, je bila takrat le odmev, ki je po eni strani pripomogel k večji promociji koncerta, po drugi pa je opozoril na ozkost skrajnih pozicij. Recitator Paolo Rumiz je črpal iz svoje najnovejše knjige, Come cavalli che dormono in piedi (Kot konji, ki spijo stoje). Za začetek je izbral opis prihoda trupel nadvojvode Ferdinanda in soproge v Trst, ki je simbol konca srečne dobe, zatona cesarstva, nastopa velikih sprememb, kar je spontano ponujalo vzporednice z današnjim časom, njegovimi napetostmi, izbruhi nasilja in nestrpnosti, političnim, gospodarskim in tudi idejnim porazom Evrope, na meji z razklanim Bližnjim vzhodom. Zato, ko je Rumiz govoril o vojnih grozotah, a tudi o iskanju humanosti sredi tragedije, je sporočilo besed, ki se navezujejo na zgodbe izpred stoletja, zvenelo kot jasno svarilo za človeštvo 21. stoletja. Za ta projekt orkestraši niso naštudirali samo glasbeni program, saj jih je dirigent povabil, naj se najprej zamislijo v vsebine in naj napišejo pisma, ki bi jih njihovi predniki lahko napisali v vojnem času. Ta je bila namreč osnovna zamisel: poslušati orkester mladih iz šestnajstih držav, ki skupaj ustvarjajo ubrano glasbeno soglasje in so potomci vojakov na nasprotnih frontah. Igrali so resnično ubrano, doživeto, z živim zvokom in profesionalnim pristopom. Sporočilo dogodka je preseglo glasbene vsebine programa, ki so ga sestavljale skladbe evropskih skladateljev, kot so Mahler, Bizet, Sibelius, pa tudi Beethoven s svojo Odo radosti oz. evropsko himno, katere prizvok se je zadnje čase precej spremenil, a je v izvedbi mladih orkestrašev še vedno zvenela kot iskrena želja in obljuba. / PAL Kulturni dogodek v tržaški državni knjižnici V okviru razstave mednarodne sodobne umetnosti, ki so jo priredile Espansioni/ Ekspanzije 2015, se bodo v četrtek, 10. septembra, ob 17.00 v tržaški državni knjižnici Stelio Crise, oširek Papež Janez XXIII. / Largo Papa Giovanni XXIII, 6, predstavile zgodovinarka Ester Pacor, arhitektka Antonella Caroli, docentka Elena Cerkvenič, pesnica Astrid Del Ben, umetnica Fabiola Faidiga, predsednica AISM Paola Gaggi, univerzitetna docentka Lucia Marcheselli Loukas, Lidija Radovanovic, igralka Francesca Saponaro ter sociologinja Ornella Urpis. Galerija Kraške hiše / Razstavlja kipar Mirsad Begić Do 4. oktobra bo v Galeriji Kraške hiše razstavljal kipar Mirsad Begić, sicer rojen leta 1953 v Bosni in Hercegovini, a od leta 1983 bivajoč v Ljubljani, kjer je leta 1979 dokončal Akademijo za likovno umetnost. Za svoje umetniško delo na področju kiparstva je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi leta 1997 nagrado Prešernovega sklada. S to umetniško zvrstjo je v dobrih štirih desetletjih zasnoval poseben opus “zasebnih” del, ki so nastajala vzporedno z drugimi, vendar bolj intimno, iz notranjega navdiha in potrebe. Nastajala so pod vtisi starih prostorov v gradovih ali takih, kot je staro skladišče soli Monfort v Portorožu, v katerih so ga navdahnili kupček soli, svetloba, umazanija in patina – piše umetnostni kritik Denis Volk v zgibanki razstave. Običajno so njegova kiparska dela - reliefi, kipi ali deli prostorske postavitve - predstavljeni tako, da so dela na tleh, v kotu prostora, nekatera so prislonjena na zid, pritrjena na zid ali kot reliefi visijo z zidov. Ko so postavljena v prostor s površinami iz naravnega gradbenega materiala, pogosto učinkujejo združena s prostorom, kar lahko doživljamo kot bivališča nam nepoznanih bitij iz nedoločljivega časa. Nekatera telesa so skledasta ali čolničasta, od njih pa izhaja peruti podoben del kosaste oblike. Te forme so hkrati nežne, strašljive in gnusne. Podobne večje tvorbe ali “bitja” večjih dimenzij iz tega opusa so včasih postavljena pokonci k zidu, kot da so na straži. V nekaterih umetninah razbiramo posamezne znake in simbole, katerih pomena ne poznamo. Lahko si le predstavljamo, da gre za nekakšno pisavo ali simbolni jezik teh bitij, s katerim kipar komunicira z nami. Zgodbo o videnem snujemo sami s pomočjo umetnikovih namigov. Kipar svoja dela ustvarja iz prediva konoplje ali jutaste vrečevine, vate, voska, papirja, najlona in drugih materialov. V nekaterih delih vestno in natančno prileplja na podlago vzporedne snope tankih drobnih vrvic in ustvari vrvičasto površino, ki daje vtis kože, skozi katero prosevajo žile, ali reliefa s simboli. Materiali so naravnih barv, včasih pa so dela patinirana s črnimi, rjavimi ali belimi barvami: z zemeljsko-kavno mešanico, z ogljem, tušem ali apnom, s katerimi dosega učinke razpadanja in plesnivosti ali pogorišča. Umetnik na mnogih delih uporabi tudi grobe kose že rabljenega lesa – tudi s starimi žeblji –, s patino ali obarvanega. Prav ta les pripomore, da reliefi in skulpture zaživijo z naravnimi gradbenimi materiali zidov in zato postavitev pogosto dobi pridih domačnosti. Na trenutke se pojavi občutek, da smo stopili v arheološko najdišče, v katerem odkrivamo sledove neznanih bitij, ki pa jih ni več. O njih govorijo le razstavljena dela, ki jih je avtor v Kraški hiši zbral pod geslom Zapisi v materiji. Kratke Jubilejni 50. seminar za slovenske šole Učitelj že davno ni več posredovalec znanja, ampak je urejevalec znanja ve sta glavni nalogi učitelja ali profesorja: se pravi, da za svoje področje navduši učenca do ta- ke mere, da bo posledično v sebi znal najti motivacijo, in da učencem in dijakom po- maga naučiti se učenja”. S temi besedami nas je nagovorila visoka svetovalka za slo- venske šole v Italiji Andreja Duhovnik, ko smo čakali na slovesen začetek letošnjega ju- bilejnega, 50. seminarja za slovenske šole, ki je bil v Kulturnem domu v sredo, 2. septem- bra. Visoka svetovalka je obenem spomnila, da letos obhajamo 70-letnico obnove slo- venske šole v Italiji: na tej močni simbolni podlagi je tako stekel tokratni seminar, ki ga na podlagi mednaronih dogovorov prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v sodelovanju z Zavodom RS za šol- stvo in Uradom za slovenske šole pri Dežel- nem uradu za slovenske šole v sklopu Dežel- nega šolskega urada za FJK. Duhovnikova je spre- govorila po uvodnem seminarju, na katerem je dr. Slavko Gaber, nekdanji slovenski mi- nister za izobraževan- je, govoril o kakovosti v šoli. Predavanje dr. Gabra je bilo namreč v skla- du s temeljnim izho- diščem nedavne itali- janske reforme šolstva: ta si je po mnenju Du- hovnikove “optimi- stično v prilastek dala naziv, da bo to dobra šola”. Nedvomno reforma Renzijeve vlade uvaja korenite spremembe na področju italijanske- ga šolstva; te bodo tako ali drugače doletele tudi sistem slovenskega šolstva v Furlaniji Ju- lijski krajini. O potezi ministrice Giannini je v svojem pozdravnem nagovoru spregovoril predstojnik Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini. Dejal je, da mora zakon, ki splošno temelji na izrednem zaposlitvenem načrtu, postati izziv za vse pristojne dejavnike našega pro- stora, od Urada samega do učnega osebja. Specifične potrebe slovenske šole bo obrav- naval izvajalni odlok ministrstva, “ki pa noče imeti odrešilnega predznaka za našo manjšinsko šolsko stvarnost”, je dodal. Za- kon sili učno osebje v sprejetje novih oprije- mov, ki bodo morali drugače obravnavati ‘digitalno formacijo’ mladih. “Zato, da bo- mo tem spremembam kos in da se bomo no- vim določilom lahko prilagajali, bomo mo- rali postati ustvarjalni, inovativni, skratka bolj pogumni od tega, kar smo bili doslej. Šolska reforma je torej izziv, ne problem”, je prepričan Giacomini, ki trdno verjame tudi v mobilnost učnega osebja med Slovenijo in našim za- mejskim okoljem kot izraz potrebe po vse večjem usva- janju prepotrebnih, sodob- nih didaktičnih kompetenc. Vodilni funkcionar DŠU za FJK Pietro Biasiol pa je pou- daril nekatere temeljne predpostavke, ki jih mora odlok zakona upoštevati v zvezi s potrebami slovenske šole v Italiji: se pravi izo- braževanje in zaposlovanje šolnikov, pravico do ustreznega predstavništva in zaposlovan- je ravnateljev. Tudi ocenjevalni postopki za šolske voditelje, šolnike in učence bodo mo- rali pristojni sestaviti, upoštevajoč našo spe- cifiko. Pred mikrofon sta stopila še direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovne šole pri slovenskem pristojnem ministrstvu Gregor Mohorčič in direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki sta poudarila pomen naveze med slovenskim šolskim sistemom in zamejskim; sijajen odraz tega sodelovanja je ravno seminar. In ravno o teži, ki ga vsakoletni seminar ima pri izobraževanju našega učnega kadra, nam je spregovorila Duhovnikova: “Misel po- svečam vsem, ki so poučevali v slovenski šoli v Italiji v tem polstoletnem obdobju. V tem vidiku obravnavam seminar kot desetletno obdobje izmenjave izkušenj in dobrih šol- skih praks, kjer se ni le prenašalo znanje iz Slovenije v Italijo, a je bila to priložnost bo- gatenja drug drugega”. Višja svetovalka je obenem prepričana, da je mikavnost semi- narja v tem, da izpostavlja predvsem pripad- nost pedagoškemu poklicu in skrb za ohranjanje slovenstva, “ne glede na to, kakšne otroke imamo v razredu, ali jim je slovenščina prvi, drugi ali pa morda že tuj jezik”. Na tem našem zahodnem robu slo- venstva se moramo po nje- nem mnenju boriti in se obe- nem zavzemati za nekaj, kar je v slovenskem prostoru za- nemarjeno oziroma samo po sebi umevno. Razlike na po- dročju posameznih didak- tičnih pristopov med Sloveni- jo in Italijo pa še kako obsta- jajo. “Šola v matični domovi- ni je manj konservativna in uporablja bolj sodobne modele učenja in poučevanja, ki slonijo na učencu na- ravnanem pouku in prepričanju, da je potrebno vzgajati v kompetentno znanje. To pomeni, skratka, posredo- vanje vzorcev, ki jih bo odraščajoči otrok znal uporabiti tudi v dru- gačnih, vedno novih okoliščinah”. Kajti: “Učitelj že davno ni več posre- dovalec znanja (kot nekateri zmotno mislijo), ampak je urejevalec znanja”. Seminarja, ki se je končal v sredo, 9. septembra, se je udeležilo skupno 450 šolnikov, ki so bili glede na resor poučevanja razmeščeni v različne skupine. Ekipa 13 predavateljev je predavala zlasti o poučevanju naravoslovja in o upora- bi informacijsko-komunikacijskih tehnolo- gij s konkretnimi primeri učnega gradiva, ki je dostopno na spletnih straneh Sio portala ali na portalu Zavoda za slovensko šolo. V oktobru bodo izvedene evalvacije, to po- meni, da bodo podatke letošnjega seminarja analizirali in iz njih izluščili sintezo, ki bo obenem postala izhodišče za načrtovanje prihodnjega 51. seminarja. Pred tem pa bo decembra slovesno proslavljanje jubilejne 70-letnice obnovitve slovenskega šolstva v Italiji: priprave že potekajo. Prisrčen glasbeni pozdrav letošnjemu semi- narju sta oblikovala učenca Glasbene matice, duo klavir in violina, Max in Vanja Zuliani. IG “D ednarodno združenje Delavnice molitve in življenja v sodelovanju s Klubom prijateljstva - Slovenska Vincencijeva konferenca vabi na uvodno srečanje Delavnice mo- litve in življenja Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti, ki bo v torek, 15. septembra 2015, v Finž garjevem domu na Opčinah, ob 20. uri. Kot smo že lani pisali, je začetnik Delavnic molitve in življenja (DMŽ) kapucinski brat Ignacio Larranaga, po rodu Španec. Po- tem ko je napisal številne knjige in dolga leta vodil srečanje “Iz- kušnja Boga”, da bi ljudem po- magal doživeti globoko versko iz- kušnjo Božje bližine, je brat Igna- cio leta 1984 končno začel Delav- nico molitve in življenja, ker je začutil potrebo, da pomaga lju- dem vstopiti v oseben molitveni odnos z Gospodom, od prvih ko- rakov do globin kontemplacije. M Delavnice so laiško služenje, kiga je Sveti sedež priznal in odo-bril leta 1997 ter z dekretom pa- peškega sveta za laike 4. oktobra 2002 tudi potrdil. Delavnice molitve in življenja te- meljijo na nekaterih jasno začrta- nih smernicah. Število srečanj je omejeno. De- lavnice obsegajo petnajst srečanj z vedno drugačno vsebino, ki po- tekajo enkrat tedensko po dve uri in vključujejo branje in pre- mišljevanje izbranega odlomka iz Sv. pisma. Delavnice imajo po- dlago v katehezi oziroma ozna- nilu, ki govori o brezpogojni Očetovi ljubezni, zreli veri (neo- majeni), o Mariji kot ženi vere, o tem, kako se izročiti v Božje roke, odpuščati in sprejemati, da po- stanemo svobodni za ljubezen: vsak udeleženec se v tem vidiku osredotoči le na tiste verske ele- mente, ki se najbolj prilagajajo njegovi osebnosti. Udeleženec delavnic bo hkrati spoz- naval razli - čne molitve- ne načine: molitveno branje, mo- litev poslu - šanja, pisno molitev, molitev iz - ročitve itd., vse do kontemplativ- ne molitve. Delavnice so odprte- ga značaja: v DMŽ lahko sodelu- jejo vsi verniki in tisti, ki še ne morejo prejemati zakramentov, ter tisti, ki so se oddaljili od Cer- kve. Molitev je milost, a je hkrati tudi umetnost, ki nam pomaga posto- poma postajati Gospodov prija- telj. Udeleženca ta razsežnost ob vsakem novem koraku vodi k spraševanju: “Kaj bi na mojem mestu storil Jezus”? Na podlagi tega vprašanja postaja vernik vedno bolj potrpežljiv in po- nižen, sočuten in usmiljen, ne misli le nase, ampak je v skrbeh tudi za druge. Ravno ta vrlina od- puščanja je bila za nekatere ude- ležence lanske izkušnje ključnega pomena. Ni namreč lah- ko odpustiti in pozabiti, ko nas kdo žali, a s po- močjo na še - ga Gospoda se da vse pre- mostiti: živ - ljenjsko geslo potemtakem postane preprost odgovor na začetno vpra šanje: “Jezus bi od- pustil”! To je začetek življenjske preo- brazbe. Za nekatere lanske udeležence je bila zato delavnica dragocena du- hovna izkušnja, ki je ponudila vpogled v različne oblike molit- ve: vsem pa je bil skupen ob ču - tek, da se lahko na bolj sproščen in oseben način obračajo do Bo- ga kot do Očeta. Pravo odkritje je bilo za udeležence tudi spoznan- je olajšanja, ki ga daje izročitev v Božje roke. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 340 3864889 (Branka). V Finžgarjevem domu na Opčinah Delavnice molitve in življenja Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti Foto Damj@n Andreja Duhovnik Fo to D am j@ n Tržaška 10. septembra 2015 11 Obvestila Narodna in študijska knjižnica na ul. S. Francesco je odprta od 10. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah. Mednarodno združenje Delavnice molitve in življenja (DMŽ) v sodelovanju s Klubom prijateljstva-Slovenska Vincencijeva konferena vabi na uvodno srečanje Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti, ki bo v torek, 15. septembra 2015, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23, na Opčinah. Za info: 3403864889 (Branka). Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje z naslovom Notranje ozdravljenje, ki bo v četrtek, 17. septembra 2015, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23, na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. ROMANJE V MEDJUGORJE bo od 2. do 5. oktobra. Prvi dan odhod avtobusa iz Rožne Doline ob 5. uri zjutraj. Prihod v Medjugorje v popoldanskih urah. Drugi dan bodo na vrsti vzpon na goro Križevac in pobožnosti. Tretji dan bodo romarji obiskali Cenacolo in hrib prikazanja. Četrti dan odhod proti domu; prihod domov v večernih urah. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpis pri g. Darku 370 3201305 ali 0481 32121, za tržaške romarje pri g. Jožetu Markuži 040 229166. Tržaški romarji stopijo na avtobus pri bencinski črpalki na Pesku. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje I. K. 20 evrov. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: v spomin na predragega bratranca Dolfija Repinija darujeta Magdy in Grazia 25 evrov. 67. Marijanski shod Kristjani ne tavajo, Marija jih vodi h Kristusu OPČINE nedeljo, 6. septembra 2015, se je na Opčinah pred cerkvijo zbralo lepo število vernikov, narodnih noš in skavtov, da bi počastili praznik Marije, kraljice družine na 67. Marijanskem shodu, ki ga je vo- dil tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi. Shod je krenil izpred cerkve po openskih ulicah za križem in Marijinim kipom ob petih litanijah Matere Božje, ki jih je izvajala moška skupina združenega zbora Zveze cerkve- nih pevskih zborov. Pred tem so v cerkvi molili svetli del rožnega venca z branjem odlomkov iz smernic za škofovsko sinodo o pastorali družin in kateheze o molitvi v družini papeža Frančiška, medtem ko so med procesijo molili še veseli del rožnega venca. Slovesno sveto mašo je daroval tržaški nadškof s slovenskimi duhovniki na Tržaškem ob petju združenega zbora ZCPZ in skav- tov Slovenske zamejske skavtske organizacije. Po evangeliju je msgr. Crepaldi nagovoril sloven- ske vernike. Dejal je, da je to V srečanje z Marijo zelo pomem-bno, ker se dotakne naših src.Okoli nje se zbiramo kot otroci okrog svoje matere. Prosil jo je, naj ohrani v vseh nas živo vero, da bi lahko ljubili Jezusa. Med procesijo so verniki hodili za Ma- rijo, saj kristjani ne tavajo nesmi- selno, temveč sledijo Kristusu in Marija jih vodi do njega. Verniki imajo ta dar, da lahko poslušajo Jezusovo besedo in živijo njegov nauk. Ob Marijanskem shodu, pomem- bnem dogodku za celotno slo- vensko skupnost, se je tržaški nadškof pomudil še pri treh ključnih prošnjah. Prisotne je ob pogledu na skavte in skavtinje pozval, naj molijo za mlade in za njihovo prihodnost, da bi znali živeti po vrednotah, kot sta prija- teljstvo in poštenost. Dalje je po- membna molitev za družine, ki so danes vse bolj pod udarom za- radi spremenjenega načina življenja. In kot tretjo je omenil molitev za priseljence, ki bežijo zaradi vojn in krutih dogodkov preganjanja. Svoje razmišljanje je končal z upanjem, naj nam Ma- rija podeli dar miru, saj živimo v času, ko se je nabralo preveč ne- gativnih dogodkov. Mir seveda je odvisen od vseh nas, zato si moramo prizadevati, da ga ohranjamo v našem življenju. Pred sklepnim blagoslo- vom so vsi verniki skupaj zmolili Molitev k sveti na- zareški družini papeža Frančiška in Molitev za beatifikacijo Jakoba Uk- marja. Ob koncu slovesne svete maše se je openski župnik Franc Pohajač iskreno zahvalil škofu Giampaolu Crepaldiju, ki je vodil procesijo in daro- val mašo ter kaže vsako le- to naklonjenost do slo- venskih vernikov na Tržaškem. Obenem se je zahvalil vsem duhovnikom, združenemu pevskemu zboru ZCPZ, pritrkovalcem, nosilcem Marijinega kipa, narodnim nošam in skavtom SZSO. Šin Ob farnem zavetniku sv. Jerneju Praznično opasilo v Mačkoljah upnijska skupnost iz Mačkolj je v nedeljo, 30. avgusta, praznovala svo- jega zavetnika svetega Jerneja. Slavje se je začelo v mačkoljan- ski cerkvi, ko je slovesno sveto mašo daroval kapucinski brat Mitja Ponikvar, novomašnik iz župnije Cerknica. Br. Ponikvar je ob tej priložnosti ponovil no- vo mašo, ki jo je v Mačkoljah sklenil z blagoslovom kipa Lurške Matere Božje. Ob petju litanij se je domači praznik na- Ž daljeval v popol-danskih urah, kosta domači žup- nik Metod Lam- pe in g. Milan Kavčnik, župnik na Škofijah, vo- dila po vaških ulicah procesijo z Marijinim kipom: pomem- ben dogodek je bil v tem sklopu blagoslov obnovljene kapelice sredi vasi. Versko znamenje sto- ji na prostoru, ki mu pravijo “šćedenc”, ker se na tem mestu evski seminar ZCPZ spodbuja pesniško žilico udeleženke Lučke Susič, da v verzih vselej upesni tradicionalno ponudbo Zve- ze cerkvenih pevskih zborov. Letos so se namreč naši cerkveni pevci pripravljali na novo pevsko sezono v termah v Rogaški Slatini. Smo dolgo upali, se bali, če nam prispevke bodo dali. Nazadnje smo se pa vdali, da bomo pevci pač plačali za seminar kot vsi ostali, ki so ob nedeljah lahko spali. Da pevce bi potolažili, takoj reklamo so sprožili in trobili kot skozi zvočnik, da letos pride tudi Močnik. Saj ne poje sploh v zboru! Kdo ga vidi kdaj na koru?! In če nima sploh posluha? Kaj se pri naši Zvezi kuha? Bo tu, ker ima dosti zvez? Če jih ne izprosimo iz nebes, bo morda on za naše zbore skljukal končno kaj podpore? Nesporazum se koj razčisti. Res je Močnik, a ne tisti, ki je v Trstu advokat. Ta Močnik je skladatelj mlad. Je dirigent, povsod zmaguje. Joj, ve, kdo seminar obiskuje?! Da ne bi nas zaničeval, če bo pretežke skladbe izbral. A pravi pevec se ne ustraši ne na koncertu ne pri maši in – kot pravilno Sandra pravi – lahko napake se popravi. Kdor zmeraj rad se izpopolnjuje, do starih let še napreduje. Sandra Pertot. Ta si deli z Močnikom čast, da nas uči. Aleksandro smo poznali, zato se nje res nismo bali. Nad nami sploh ne obupuje. A jojmene! Ko se sezuje, že vemo: zdaj se bomo ogreli (kar ne pomeni: bomo peli!). Pomeni zvijanje, napor: trebušček – hopla! – dol in gor, z zadnjico pa naokoli, naprej, nazaj – in glej! Izvoli: zapis številke telefona. Kriki, udarci. Če je cona na drugem koncu, kot je vrat, je, kot bi pil vodo Donat! Potem so še glasovne vaje, da se stavba ne zamaje. Brez glasnih vdihov – en, dva, tri- se ton izčisti, izostri, če dvignit' znaš mehko nebo. Sandra pokaže ti, kako. Če neolikano zazehaš, te spodbuja, naj ne nehaš, z rokami kaže dvig neba, pevci za njo, pa se konča, da kdor od daleč opazuje, njo za baletko zamenjuje, pevci pa s svojim “aaauuueee” menihi iz Tibeta se zde. Če niso vaje čudovite, so pa brez dvoma učinkovite. Še kdor ne neha godrnjati, je prisiljen to priznati, da zbor, od vseh vetrov tu zbran, prej razglašen, je zdaj ubran in se glasovno dobro zlije. A Sandra, polna energije, pri svojih izbirah vedno pade na žanr, ki se njej dopade: pesmi ognja, ritma polne, da pevec ves nervozen kolne, ker se jezik mu zapleta in ne dobi dovolj zaleta, da pravi tempo bi ulovil in ne bi vlaka zamudil. Če Sandro gleda, pač ne bere, če ne zeha, se pa dere. Kako naj, revež, vlak ulovi, če ga vse to stalno skrbi? Damjan Močnik, prej “bav-bav”, je kmalu ljubljenček postal. Ne, ker bi zbijal hece, vice. Redko nasmeh mu gre čez lice. Ne podcenjuje in ne žali, včasih pa reče, pol v šali, ko nam poje note prave z očmi zazrtimi v višave, pa kdo pridruži se v duet: “Ne zraven mene fouš zapet”! Zaupanje tako izkazuje, da nam kup pesmic koj nasuje in misli, da bomo kar znali, še predno bomo jih prebrali. Pri tem pač marsikdo zgreši. “Ste m'čk'no s poti zašli”, nam mirno reče, stvar popravi, pa smo že spet na poti pravi. Od pesmi k pesmi preskakuje, da pevec zmedeno se vpraša, “Gospod, usmili se” je maša ali pa kliče on Boga, naj malo pameti nam da. Kadar se dobro vse izteče, na koncu pesmi “Super”! reče. Zanj je važno sporočilo, ki ga vsebuje besedilo. Čist izgovor, nič packanja, enoličnosti, kričanja! Če se končnica je zgubila, zgubi se smisel besedila. Pesmi razvlečene in mirne za postni čas so bolj primerne. Aleluja in Hozana ni žalna pesem, vsa zaspana. Pevec obvlada naj svoj glas, pa če je alt ali pa bas. Ko bas pritiska in kriči, kot valček v gojzarjih se zdi. A alti, mehki na višini, so “šlank” in zgledajo bolj fini. Aj! zdaj ne morem več naprej. Vse dame manj smo “šlank” kot prej! Doma smo vestno obljubile, da bomo nekaj kil zgubile. A kaj si moremo, sirote, če nas zanimajo dobrote, ki so v bleščečih loncih skrite ali na pladnjih v tenke folije zvite. Ne boš kar tja za mizo sedal, ne da bi v lonec vsaj pogledal. Ko vse pokrove si odkril in vse vonjave si užil, je treba nesti kaj v usta. Seveda se ne zadržiš, da krožnik poln ne naložiš. (Ker je med vsemi najbolj pusta, najmanj vabljiva, redko izbrana nizkokalorična je hrana...) Ko si najedel se že dosti, je tam sladkost vseh sladkosti: police tort in sladoledov (kdo bi na linijo še gledal?) potem pa višek vsakih sanj: čokoladni slap, ki vanj pomakaš sadno nabodalo! Tako se je že spet končalo, da kakšen mesec ali dva bomo hujšali doma! P Rogaška slatina Pevski seminar ZCPZ 2015 nahaja studenec oziroma večje podzemno vodno zajetje, ki so ga uredili sredi 19. stoletja. Ka- pelico, ki je posvečena Lurški Materi Božji, pa so postavili ka- sneje, leta 1908. Obeležje krasi napis Čast Bogu naj bode za do- broto vode, kar priča o tem, da je bila nekoč pitna voda še velik dar in ne le samoumevna usluga. V času do danes pa je ta vaška točka bila žal zanemarjena: trdoživost Mačkoljanov in njihov globoki verski čut sta pripomogla, da je kraj pridobil čar in dostojanstvo, ki mu pri- padata. Vaščani so si namreč kar nekaj let prizadevali, da bi zbrali sredstva in začeli obnovo tega dragocenega znamenja krajev- ne verske in kulturne dediščine. Nedeljskemu dogajanju je po- sebno duhovno razsežnost vlilo tudi pritrkovanje zvonov. Sku- pina mlajših pritrkovalcev, ki že nekaj tednov vadijo pod men- torstvom Martina Tula, je nam- reč oznanjala domači praznik bodisi pred jutranjo sveto mašo bodisi med popoldansko slove- snostjo. Mačkoljansko prazno- vanje opasila se je končalo s tra- dicionalnim blagoslovom vozil in voznikov, kateremu je sledilo še prijetno druženje. Foto Damj@n ZCPZ - TRST in CPZ ŠKEDENJ v okviru Slofesta 2015 DEKANIJSKA REVIJA EVHARISTIČNIH IN MARIJINIH PESMI v spomin na msgr. Dušana Jakomina župnijska cerkev sv. Lovrenca v Škednju sobota, 12. septembra 2015, ob 20. uri Videmska / Aktualno10. septembra 201512 poletnem času se je Gianni Domenis za ne- kaj tednov vrnil iz Kana- de v Benečijo, kjer ima sorod- nike, saj so njego- vi starši iz Ronca v podboneški občini, tata Ezio Domenis je iz za- selka Bizonte, mama Giuseppi- na Petricig pa iz Buter. Pred letom in pol je Gianni postal predsednik društva Slovenci v mestu Thunder Bay v deželi Onta- rio. Gre za eno od šestih slovenskih društev Zveze Slo- vencev po svetu, ki delujejo v Ka- nadi. Gianni, ki ima 40 let, je vedno živel v Thunder Bayju. V to mesto je nje- gov oče prišel leta 1953, ko je imel 17 let, mama pa leta 1967. Zares je lepo Giannija slišati govoriti po naše, saj so z njim v družini vedno govorili po slo- vensko. Vprašali smo ga, kako živijo v Kanadi in kaj delajo, da bi ohranili slovenske korenine. Mlad človek, ki tako lepo go- vori po naše, je skoraj pravi čudež v Benečiji. Kako to, da sinovi izseljencev znajo go- voriti slovensko? Vsi mladi ne govorijo in ne ra- zumejo slovenskega jezika. Le moj bratranec govori nekoliko “po naše”. Jaz govorim po slo- vensko, ker vsak dan moji starši govorijo med seboj in z nami sinovi v slovenščini. To ni ni- koli škodilo mojemu znanju angleščine. Tudi ko sem prišel sem na počitnice, sem se ved- no trudil govoriti po naše, saj ne znam italijanščine. Večji del mladih, ki imajo moja leta, se V je naučil italijanščine doma,drugi pa govorijo le angleško.V Kanadi vsi vrstniki mojih staršev govorijo med seboj slo- vensko in italijansko, z mladi- mi pa po angleško. Če mlad človek želi govorito po naše, se mora zato zelo potruditi doma, če se to da, in imeti v sebi močno motivacijo. Pred ne- davnim sem zvedel, da obstaja v Thubder Bayju manjša skupi- na Slovencev, ki se neuradno srečujejo, ker se poznajo od mladih let. Spoznal sem jih, ko je zadnjič Dejan Valentinčič prišel v Thunder Bay in sem ga tudi osebno srečal. Kaj dela vaša Zveza, da bi ohranila in učila slovenski jezik in kulturo? Znotraj Zveze Slovencev v Thu- der Bayju si prizadevamo, da se slovenski beneški izseljenci do- bivamo vsi skupaj. Zato orga- niziramo vsako leto skupno srečanje, na katerem predstavi- mo naš letni program in obno- vimo članarino. V Thunder Bayju sta dva italijanska centra, Davinci center in Italian cultu- ral center. Njihovih prostorov se včasih poslužujemo tudi za svoje iniciative. Enkrat letno organiziramo “benkuit”, to je skupno kosilo, kjer se dobimo vsi skupaj. Najmlajše ne more- mo učiti slovenskega jezika, ker ga ne razumejo, saj ga starši do- ma ne govorijo več. Kar nam je najbolj pri srcu kot zvezi, je, da se dobivamo in skušamo utrdi- ti vezi med nami. Zato hodim od hiše do hiše na obisk k sta- rejšim in se z njimi pogovar- jam. Le tako pridejo zraven. V naši skupini nas je 33 in na zadnjem kosilu je bilo 55 ljudi, vsi skupaj, družine in prijatel- ji. Kako skušate ohraniti vezi z Benečijo in s kraji, kjer so se vaši starši in nonoti rodili? Seveda ohranjamo vezi s sorod- niki. Da bi od blizu spoznali območje, pomaga tudi poletni seminar, ki ga vsaka tri leta or- ganizajo v Čedadu za mlade Slovence po svetu. Leta 2012 sem se ga tudi sam udeležil. Vsako soboto ob 19.30 v župnijski cerkvi Spet sveta maša po slovensko v Špetru o poletnem premoru je bila v soboto, 5. septembra, v župnijski cerkvi v Špetru spet slovenska sveta maša, ki bo odslej vsako soboto ob 19.15 in velja za izpolnitev zapovedi obhajanja nedelje. Daroval jo bo msgr. Marino Qualizza (na sliki). Za Benečane je pomembno imeti mašo po slovensko, saj sta domači jezik in kultura tesno povezana s krščansko vero. Slovenska beseda se je v Benečiji do današnjih dni ohranila po zaslugi duhovnikov, ki so v maternem jeziku molili, peli, pridigali in učili. Danes je maša pretežno po slovensko le v vasi Matajur in dvojezična v Dreki. Drugod imajo po slovensko, stalno ali občasno, nekatera berila, pesmi in molitve. Slovenska maša v Špetru je pomembna tudi za učence P dvojezične šole, ki imajoverouk v slovenščini, a vcerkvi slišijo le italijansko besedo. “Otroci se v dvojezični šoli učijo literarno slovenščino, a pomembno je, da se ne izgubijo tudi naše molitve in druge lepe navade, ki smo jih ohranili”, poudarja msgr. Qualizza. Prav on je pred tremi leti dal pobudo za redno slovensko mašo v Špetru, ki so jo potem začeli spomladi leta 2013. Od takrat k slovenski maši radi hodijo verniki iz Nadiških dolin in domači ljudje, ki so se preselili v bližnje furlanske vasi. Pravo doživetje so bile zadnji dve polnočnici in zlata maša treh beneškoslovenskih duhovnikov 27. junija letos. “Zares so prišli novi časi in upamo, da se bodo obdržali – pravi msgr. Qualizza –. Seveda težave ostajajo, a dobili smo vsi nove moči, da jih bomo znali premagati. Kar ne moremo imeti od samih naših moči, nam je dano od Božje milosti, ki vzbuja v nas zares novo upanje, da si bomo znali pomagati in ne čakati križem rok”. Za pripravo sobotne maše v slovenščini skrbi združenje Evgen Blankin. Na razpolago vernikom daje knjižico z molitvami in pesmimi, ki jih je izdalo leta 2011, in vsak teden natisne tekst z berili, da lahko verniki lažje spremljajo obred. MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (111) Mariza Perat Cerkev sv. Marije od Prikazanja v Strunjanu Nadvse slovesno je potekalo slavje leta 2012 ob 500-letnici prikazanja. Pričelo se je z jubilejnim letom, ki ga je v nedeljo, 1. januarja 2012, slovesno razglasil koprski škof Metod Pirih. Obletnico so proslavili s številnimi bogoslužji in kulturnimi pri- reditvami. Ob koncu slovesnosti so Marijino po- dobo iz Strunjana prenesli v stolnico Marijinega Vnebovzetja v Kopru. Tu je bilo slovesno bogo- služje, zaključna zahvalna maša pa je bila v žup- nijski cerkvi v Strunjanu. Ob tisti priložnosti je koprski škof dr. Jurij Bizjak med drugim dejal: “Milostna podoba je romala od župnije do župnije in zlasti skozi ves mesec maj povsod ponavljala svojo milo prošnjo, da njena duhovna zgradba po- trebuje stalno vzdrževanje in je vedno potrebna duhovnega očiščenja in prenove. Številni glasovi in odmevi s tega romanja pričajo, kako gostoljubno in prisrčno je Sveta Devica Strunjanska bila sprejeta po naših župnijah in du- hovnih središčih”. Pa tudi ljudstvo je svoji Materi vrnilo obisk in se je vse leto v trumah zgrinjalo k njenemu svetišču na strunjan- skem griču. Škof Bizjak je v svo- jem govoru poudaril tudi veliko zavzetost cerkvenih in civilnih oblasti, župnij, deka- nij in vernikov vseh tamkajšnjih narod- nosti, da bi slove- snost jubileja čim bolj uspela. Strunjanska božja pot je vedno bila ze- lo pri srcu zlasti ri- bičem in mornar- jem, ki so se pred odhodom na morje vedno priporočili Mariji v var- stvu in pomoč. O tem pričajo številni zaobljublje- ni predmeti, ki so jih ribiči in mornarji ob srečni vrnitvi v domači pristan prinesli v cerkev. V bližini cerkve se strmo nad morjem dviga visok kamnit križ. Po zaobljubi so ga tja postavili mor- narji in ribiči leta 1600. Leta 1912 so ga frančiškani obnovili, da bi služil kot kažipot do Marijinega svetišča. Leta 1920 ga je močna burja podrla, a so že naslednje leto postavili novega, večjega. Navada je bila, da so se mornarji pred odhodom na morje ustavili, trikrat zatrobili Mariji v pozdrav in jo tako zaprosili za varstvo in srečno plovbo. Prav tako so Marijo pozdravili, ko so se vrnili v pristan. Križ so leta 2002 nekateri zlikovci zažgali. Znova so ga obnovili. Leta 2011 je bilo treba križ zaradi razjedanja njegove podlage na novo postaviti. No- vi križ je enak prejšnjemu, izdelan pa je iz repen- skega kraškega kamna. Istrani so na strunjansko božjo pot zelo navezani. O njihovi globoki in živi veri priča tudi to, da so romarji zadnjih 300 metrov do cerkve opravili po kolenih. Dne 31. julija 2014 so frančiškani iz Strunjana odšli. Ob denacionalizaciji namreč niso v rokah imeli nobene uradne listine o lastništvu in tako je župnija dne 1. avgusta prešla pod koprsko škofijo. Župnijo vodi župnik dr. Bojan Ravbar. Glavna cerkvena shoda sta tu na Veliki Šmaren oziroma na sveto Marijo Veliko, kot pravijo v Istri, in pa na Mali Šmaren oziroma na sveto Marijo Malo. Še do nedavnega je bil tu shod tudi na Belo nedeljo, ko so k Strunjanski Mariji romali zaročen- ci. Kot nekoč Strunjan tudi danes povezuje romarje različnih narodnosti. Vsi prihajajo k Strunjanski Devici s svojimi stiskami in prošnjami ter jih po- lagajo v njene roke. Marija pa dobrotno zre na svo- je otroke, ki ji tudi danes, tako kot nekoč, pojejo: “Od morskih si valov obdana, Strunjan postal je prestol tvoj. Iz zlatega neba poslana, podeli blagoslov nam svoj. Marija, kras Strunjana, vsa Istra te časti. Čuj, pesmica ti vdana prek sinjega morja doni”. Marijina svetišča že stoletja stojijo na naših tleh kot izraz in odraz žive vere tu bivajočega ljudstva. Nešteto molitev in prošenj se je iz teh svetišč dvi- galo proti nebu in po Božji Materi, Srednici milo- sti, razlivalo svoj blagoslov na deželo in na njene prebivalce. Marijina svetišča so tudi danes, tako kot nekoč, žarišča vere, zatočišče vsem, ki tu iščejo pomoči, tolažbe in miru. Spremenil se je pač zunanji videz romanj, ljudje danes ne prihajajo več peš, am- pak z udob- nimi pre- voznimi sredstvi. Pri- hajajo pre- možni in revni, mladi in stari, toda pred Božjo Materjo so vsi enaki, vsi so samo ubogi otro- ci, potrebni pomoči. Naj bi zato preko naše dežele še dolgo doneli zvo- novi teh romarskih svetišč in vabili vse v svoj ob- jem in v svoj varni pristan! Viri: P. Asson Teodorico: O. F. M. - Breve storia del Santuario di S. Maria della Visione in Strugnano (Pirano-Istria) Trst 1911; Petrič Franci: Duša, le poj- di z mano - Božje poti na Slovenskem - Izdala Družina -Ljubljana 1994 - I. knjiga; Špeh Rožana: Strunjan 490-letnica Marijinega prikazanja - Za- ložba Brat Frančišek - Ljubljana 2002; Špeh Rožana: Popravi mojo hišo - Strunjan: 1512-2012 - 500 let Marijinega prikazanja - Izdala in založila založba Brat Frančišek - Ljubljana 2012; Špeh Rožana: Marija, kras Strunjan: 1512-2012 - Strun- janska pesmarica - Canti mariani di Strugnano - Pesmi je zbrala in za tisk pripravila Rožana Špeh - Strunjan ob 500-letnici Marijinega prikazanja - Iz- dal in založil Župnijski urad - Strunjan; Špeh Rožana: 490 let strunjanske božje poti (1512-2002) - Koledar Goriške Mohorjeve družbe - Gorica 2003; Špeh Rožana: Strunjanska Mati, k Tebi vsi - 500-letnica strunjanske božje poti 1512-2012 - Ko- ledar GMD - Gorica 2012 Fotografije: Domoznanska zbirka razglednic Me- stne knjižnice v Piranu - Špeh Rožana: Popravi mo- jo hišo - Strunjan 1512-2012 - 500 let Marijinega prikazanja - Izdala in založila založba Brat Frančišek - Ljubljana 2012; Petruša Bruna; Rožana Špeh: Popravi mojo hišo - Ljubljana 2012; Arhiv frančiškanskega samostana v Strunjanu - Iz knjige Rožane Špeh: Popravi mojo hišo; Uredništvo no- vega glasa. / konec Strunjanski križ Zaradi ekonomske krize se dogaja, da veliko mladih za- pusti domače kraje in gre po svetu iskat delo, ker ga tu ne dobi. Ali se to dogaja tudi pri vas? Tudi pri nas je tako. V Thunder Bayju se najlaže dobi službo v bolnišnici, na šoli, na univerzi in na občini. Če ga tu ne dobiš, ga moraš iskati drugod po deželi Ontario in po celi Kana- di. Pred časom je Zveza Sloven- cev po svetu začela zbirati material in fotografije med vsemi tistimi, ki so morali zapustiti domače doline in iskati zaposlitev po svetu. Kaj pa vi? Skušamo držati skupaj naše lju- di, da pridejo na srečanja, ki jih organiziramo in na katerih zbi- ramo fotografije, da bi jih ohra- nili v našem arhivu. Imamo knjigo, v kateri so zbrana ime- na starejših, ki so se preselili v Kanado. Katere so najhujše težave, ki jih vaše društvo želi premo- stiti? Težave so vezane na najmlajše. Ni jih lahko približati k našim prireditvam in srečanjem, čeprav nam pri tem pomagajo njihovi starši. Kateri so vaši projekti in želje za naprej? Pripravljamo tekmovanje v ba- linanju, da bi privabili skupaj starejše in mlade. Moja želja je, da bi imeli dobro udeležbo na vseh naših prireditvah in da bi na njih med seboj sodelovale vse generacije, ki so prisotne v naši skupini. Lepo bi bilo, če bi zmogli zbrati čim več družin, najsi bo Italijanov, Slovencev ali Kanadčanov. Larissa Borghese Pogovor / Gianni Domenis, predsednik Benečanov v Thunder Bayju Beneškoslovenskega narečja se je naučil v Kanadi Slovenija 10. septembra 2015 13 Z nasmehi v novo šolsko leto Učence OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in podružnice Ledine so v prvi šolski dan pospremili nasmehi. Na obeh šolah je potekalo odprtje fotografske razstave otroških nasmehov, ki so v lanskem šolskem letu nastali v projektu “Nasmeh dobim in ga delim”, pod idejno zasnovo in mentorstvom Anite Zelić. V projekt je bilo vključenih sto naključno izžrebanih učencev, med katerimi je potekala medgeneracijska fotografska veriga, znotraj katere je vsak učenec podaril svoj nasmeh in dobro željo, ki jo je v obliki natisnjene fotografije s pripisanim sporočilom prejel naslednji izžrebani učenec ali učenka. Na ta način se je fotografska veriga odvijala naprej ter potovala skozi vse generacije učencev in učenk od 1. do 9. razreda. Razstavni projekt “Nasmeh dobim in ga delim” je bil zasnovan na znanstvenih dognanjih s področja psihologije, ki dokazujejo, da tako smeh kot tudi ogledovanje fotografij, na katerih se nekdo smeje, sproža v možganih kemični proces, ki vpliva na človeka na način, da podobo zrcali. S tem, ko se nasmejemo, pa se sprožijo v telesu biokemični procesi, ki imajo vpliv na naše psihično in fizično zdravje. Smeh zdravi, sprošča, spodbuja radost, kreativnost in ne nazadnje povezanost med ljudmi. Iz teh razlogov so na OŠ Milojke Štrukelj z zanimanjem podprli izvedbo projekta, saj stremijo k temu, da bi bila njihova šola ne le izobraževalna ustanova, temveč tudi prostor, ki spodbuja razvijanje spontanega, igrivega in radostnega otroka. Nasmehi so v prvi šolski dan pospremili tudi otroke na OŠ Kozara v Novi Gorici. Z njimi pa bodo v začetek šolskega leta stopili tudi v sosednji Gorici, saj je projekt “Nasmeh dobim in ga delim” del večjega mednarodnega projekta, ki bo javnosti predstavljen v mesecu oktobru in poteka pod idejno zasnovo in vodstvom Anite Zelić ter pokroviteljstvom Mestne občine Nova Gorica, Občine Gorica, Ustanove Silvana Furlana ter Zavoda za fotografsko terapijo. V projektu sodelujejo OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, OŠ Kozara Nova Gorica ter Scuola primaria Abelardo Pecorini-Straccis. Nova Gorica udi v Sloveniji, tako kot nasploh po svetu, je življenje sestavljeno iz ma- jhnih in velikih dogodkov, od ka- terih pa jih le manjši del zazna- vamo in doživljamo. Vse in zme- raj za človekov značaj in potrebe ne more biti zanimivo. Vendar zdaj v Sloveniji še vedno vladata veliko zanimanje in za- skrbljenost, ki ju ustvarjajo napovedi o bližnjem priho- du beguncev. Glede tega javnost moti vsaj troje dej- stev. Predstavniki vlade nas lažno prepričujejo, da ima Slovenija na voljo dovolj zmogljivosti in drugih vi- rov, da bi lahko sprejela ze- lo veliko število beguncev. Pri tem se znova pojavlja dvom v sposobnost zunan- jega ministra Karla Erjavca, ki je bil imenovan za uskla- jevalca vladnih ukrepov pri sprejemanju beguncev. On namreč žal še pri nobeni nalogi, ki jo je prevzel, ali akciji, ki jo je vodil, ni bil uspešen. Dobršen del jav- nosti pa nemara najbolj moti to, da se vlada tudi pri tako pereči in kočljivi zadevi, kot je primer beguncev, ni odrekla svoji ideološki in politični pristrano- sti. Kar zadeva begunsko proble- matiko, je podprla le stališča in pristope t. i. levih sil oz. tako usmerjenih civilnodružbenih or- ganizacij. Niti omenila pa ni pre- dlogov drugih, tako tudi ne pisa- telja in akademika Borisa Pahorja ter predsednika SDS Janeza Janše. Premier Miro Cerar javno- sti ni povedal, da mnogi begunci v resnici niso zbežali pred vojno, ampak so ekonomski emigranti, ki bi najbrž radi za stalno ostali v Sloveniji, na naše stroške in v naše breme. Tudi varnostnega vi- T Ob začetku novega šolskega leta Največja investicija novogoriške občine bo nova telovadnica ob dornberški osnovni šoli o številnih zapletih so vendarle začeli graditi novo telovadnico ob osnovni šoli Dornberk. Do- grajena bo v letu dni, do ta- krat pa bodo otroci morali te- lovaditi v stari. Stara telovadnica je bila za uporabo neprimerna in celo nevarna, je presodil inšpektor in jo med zadnjim šolskim le- tom zaprl. Osnovna šola je skupaj z novogoriško občino zdaj popravila najnujnejše, ta- ko da bo lahko še leto dni služila svojemu namenu. Po- P tem namerava občina stavbopodreti.V prihodnjih nekaj letih bo treba šolske stavbe tudi energetsko sanirati. Za to investicijo bodo po- skušali pridobiti evrop- ska ali državna sredstva iz različnih razpisov, saj bi sanacija za občino predstavljala preveliko finančno breme. Za različna vzdrževal- na dela je sicer Mestna občina Nova Gorica le- tos namenila skoraj 100.000 evrov, določena dela pa so fi- nancirale same šole iz pre- sežkov prihodkov in drugih virov. Občina je poskrbela tudi za manjša vzdrževalna dela v otroških vrtcih in za ta namen v letošnjem proračunu rezervirala 140.000 evrov. Hkrati je začela pripravljati projektno dokumen- tacijo za gradnjo no- vega vrtca v Grgarju in prizidka sedanje- mu v Šempasu. Otroške vrtce na območju no- vogoriške občine obiskuje 1255 otrok, ki so razdeljeni v 69 oddel- kih. Vsi otroci, ki so jih letos vpisali v vrtce, so do- bili prostor, je povedal Arčon. Šolski prag je v občini prvič pre- stopilo 380 prvošolcev. Skupaj bo letos vseh učencev 2657 v 130 oddelkih. Šolarje so prvi šolski dan ob cestah pričakali starejši ter jih pospremili čez najbolj izposta- vljene in nevarne odseke. Si- cer pa je tudi novogoriška občina skupaj z občinskim svetom za varnost v cestnem prometu pripravila načrt var- nih šolskih poti v občini, s ka- terim bodo seznanili tudi učence in njihove starše ter jim svetovali varnejše in manj obremenjene ceste na njihovi poti v šole. Foto Anita Zelić Foto Anita Zelić dika ne gre podcenjevati, saj je Islamska država napovedala in- vazijo svojih borcev v Evropo. Za- to nihče ne more izključiti možnih terorističnih napadov povsod, kjer korakajo kolone be- guncev. Svoj predlog o rešitvi begunskega vprašanja - zdi se, da stvaren in razumen, čeprav odvisen od po- litične volje - je v kolumni, obja- vljeni v tedniku Demokracija, podal teolog in civilnodružbeni aktivist dr. Ivan Štuhec. Raz- mišlja, “kaj nam je glede begun- cev storiti”? In odgovarja: “Treba jih je oskrbeti z osnovnimi po- trebščinami, ki so vredne člove- ka. Za to zadostuje, da damo ne- kaj od svojega viška in da se pri tem ne bojimo svoje lastne sen- ce; od evropske, ameriške in arabske politike je treba zahteva- ti, da beguncem omogočijo čim- prejšnjo vrnitev na njihove do- move; od muslimanskih skupno- sti naj se zahteva, da se jasno, odločno in nedvoumno odzove- jo na teror, ki so ga deležni nji- hovi bratje in sestre po veri; ti- stim beguncem, ki bodo ostali v evropskih državah, pa bi morali dati jasno vedeti, katere vrednote tukaj na naši celini spoštujejo in pravno varujejo in da zunaj take- ga sožitja ni mogoče stalno pre- bivati. Morebitne skrajneže ali skupine, ki prikriti prihajajo v be- gunskih vrstah, bi morali čim prej odkriti in jih vrniti v njihovo domovino. Dr. Ivan Štuhec v svo- ji kolumni še meni, “da bi od arabskih naftnih mogočnežev morali zahtevati, da svoje fi- nančne vire usmerijo v pomoč svojim bratom in sestram po veri, sicer pa naj tudi zoper njih uve- dejo gospodarske sankcije”. Po mnenju znanega analitika raz- mer in gibanj v Sloveniji, kar dr. Ivan Štuhec zagotovo je, “to, kar se z begunci dogaja v Sloveniji, nikakor ne bo miroljubna verska procesija, ampak sod smodnika, ki bo eksplodiral na različne načine”. V prejšnjih dneh pa se je zgodilo še nekaj, kar utegne povzročiti nove zaplete v že tako slabih od- nosih med Slovenijo in Hrvaško. Evropska komisija je namreč spo- ročila, “da sicer še vedno podpira arbitražni proces med Slovenijo in Hrvaško, je pa odprta tudi za podporo katere koli druge vzdržne dvostranske rešitve, o kateri bi se dogovorili obe strani, in bi vodila v pravno gotovost glede do- končne rešitve spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. ” Slovenska vlada na to novo spo- ročilo Evropske komisi- je še ni odgovorila. Njen molk seveda vzbuja začudenje in vznemirjenje, saj je vla- da vse do nedavnega nenehno ponavljala, da je arbitraža edini mogoči način dogovar- janja o meji med Slove- nijo in Hrvaško, kar so slovenski volivci po- trdili tudi na referendu- mu. Zaradi spremenjenega oziro- ma novega stališča Evropske ko- misije, ki ga je skoraj zagotovo spodbudila Hrvaška, se lahko zgodi, da se bo dogovarjanje o meji ponovno oddaljilo v pri- hodnost, nejasno in nepredvi- dljivo. Po mnenju prof. dr. Mihe Pogačnika, izrednega profesorja za mednarodno in evropsko pra- vo na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani in v Novi Gorici, “je po hrvaški odpovedi arbitraže celo- ten dosedanji arbitražni posto- pek ničen in nima več veljavne pravne podlage. Če bi hoteli obe strani arbitražo nadaljevati, bi morali skleniti nov arbitražni sporazum. Vedno pa je mogoč tudi izvensodni postopek ali medsebojna poravnava o meji med Slovenijo in Hrvaško”. V nekem pogovoru s prof. dr. Markom Pavlihom v reviji Ognjišče je bilo omenjeno, da bi v Sloveniji za kritično maso, ki bi bi bila sposobna kaj spremeniti v družbi in državi, potrebovali okrog 130 tisoč ljudi. Toda, da to ne drži, se je pokazalo v primeru izbiranja novega vodstva Univer- zitetnega kliničnega centra v Lju- bljani, to je osrednje slovenske bolnišnice. V njej so namreč po volji oz. na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar-Celar za vršilca dolžnosti direktorja ime- novali Andreja Baričiča, ki naj bi bil tako neprimeren, da ga je zna- ni esejist dr. Alojz Ihan poistove- til z vajencem, ki naj bi v drugi fazi imenovanja postal direktor Univerzitetnega kliničnega cen- tra. Za kandidata, ki kljub po- manjkljivostim svojega značaja, ki jih odkrivajo tudi novi- narji, uživa popolno podpo- ro predsednika vlade in mi- nistrice za zdravje, je pred- sednik Zdravniške zbornice Slovenije dr. Andrej Možina dejal, “da ni človek s popol- no integriteto”. Dr. Alojz Ihan, ki je sodeloval pri oblikovanju zdravstvenega dela programa Stranke Mira Ce- rarja, pa ostaja trdno pri svojih stališčih. Na spletu Planet Siol. Net je zapisal, “da je vladna odločitev za ustoličenje Andreja Baričiča za direktorja Univerzitet- nega kliničnega centra Rubikon, s katerim je Cerarjeva vlada vsaj na zdravstvenem področju pov- sem odkrito in s polno odgovor- nostjo krenila na pot neresne ka- drovsko-politične šlamastike”. Med nami, navadnimi ljudmi, in Bog ne daj kdaj tudi bolniki, pa seveda najbolj boleče odmevajo odkritja iz uradnih poročil, da je vodstvo največje slovenske bol- nišnice že doslej dopuščalo, da je deloval površen, nedorečen in otrokom življenjsko nevaren pro- gram otroške srčne kirurgije. UKC je tudi nasploh slabo vode- na osrednja slovenska bolnišni- ca. Zaradi tega so tudi predlogi, da bi novega direktorja te usta- nove poiskali v tujini. Marijan Drobež Pridržki do od vlade vsiljenega kandidata za novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Omenjanje prihoda velike množice beguncev, nenaden molk o arbitraži glede meje s Hrvaško Prof. dr. Marko Pavliha Aktualno10. septembra 201514 NATUROPATSKI NASVETI (79)Erika Brajnik NATUROPATSKO ZDRAVJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Kako lahko naravno krepimo naše hišne lju- bljenčke? Živali imajo zelo močan nagonski čut, zato že same po sebi vedo, kaj jim pomaga in kaj ne, predvsem se nanašajo na voh. Vseka- kor pa jim lahko ljudje zelo pomagamo. Našim hišnim lju- bljenčkom lahko dajemo probiotike, sicer ne iste, kot jih sami jemljemo, saj morajo biti sevi bakterij kompatibilni s psom, mačko ali drugo živaljo. Mačje bakterije so mačje in niso kompatibilne s človekom in obratno. Za- to se v prodaji najdejo ustrezni izdelki. Med vse- mi mikroorganizmi v našem telesu so pa tudi tisti, ki so nam in našim hišnim ljubljenčkom skupni, to so glive, dobre in slabe, kot je na primer kandida. Znan je rek, da žival v hiši prinaša bolezen, vendar lahko te napadalce uspešno obvladamo. Imamo do- ločene dobre glive, ki premagajo kandido in delujejo probiotično, kot je Saccharomyces Boulardii, gliva kvasovka, ki premaga in ubije kandido. Ta sev lahko jemlje človek, deluje pa tudi na živali. Ubije kandido, krepi imunski si- stem, odpravlja tudi diarejo. Pomembno je, da ga zaužijemo pred cepljenjem in po njem. Tudi na potovanju je dobro, da jo jemljemo. Ko so psi prvič na morju, ne vedo, da se morja ne pi- je, tako dobijo drisko, ki jo z vnosom te glive lahko takoj odpravimo. Če jim dovajamo probiotik, bodo naši hišni ljubljenčki imeli tudi lepšo in bolj sijočo dlako, dlje bodo živeli, ne bodo imeli težav s sklepi, paraziti se nanje ne bo- do prijemali. Živalim se daje tudi Ba- chove kapljice, predv- sem na potovanju, saj imajo domotožje ali nostalgijo po gospodar- ju, če ta odpotuje. Lah- ko jih dajemo, če jih je strah za novo leto, ko pokajo petarde, ali med slabim vremenom. Bachov kapljice pri živalih hitro pokažejo svojo zdravilno moč, enako tudi pri rastlinah. Žival nima blokad in zavor kot človek, je instinktivna. Bachove cvetne esence pomagajo našim hišnim ljubljenčkom ob hudih preizkušnjah, kot so npr. tekmovanja, kirurški posegi idr. Živali potrebujejo ljubezen in nego, zato jo moramo dodeliti najprej sebi, šele potem bo- mo ljubezen lahko dajali tudi živali. Iščimo zdravje! www. saeka. si Po Jantarjevi poti ... ali Reportaža o potepanju po Poljskem va kolega iz Poljske, Ja- nusz iz Gdanska in Wal- demar iz Krakova, ki sem ju lani spoznal na službeni poti v Varšavi in smo od takrat tudi do- bri prijatelji, sta se mi že na prvem srečanju pohvalila, da je mesto, iz katerega vsak prihaja, najlepše mesto na Poljskem. In sta se ob tem hudomušno prerekala med seboj. Sta namreč kolega in že dol- goletna prijatelja ter je takšno po- stavljanje svojega mesta na prestol najlepšega mesta na Poljskem nju- na običajna igra. Takrat je bila odi- grana zame. Z vsemi dodatki in naštevanjem, kaj vse njuni mesti premoreta, s čim se lahko po- našata, kako dobro se živi v njima, kaj ponujata obiskovalcu, da ga očarata itd. Na koncu sem bil poz- van – kot kakšen antični Paris, ki mu je bilo vrženo jabolko –, da odločim o najlepšem. Seveda tega nisem mogel, ker ne Krakova ne Gdanska še nisem videl v življen- ju. Sploh pa do takrat še nisem bil nikdar na Poljskem. Čeprav sem v življenju prevandral velik del sve- ta ter stikal tudi po takih oddalje- nih krajih, ki sploh ne veljajo za ne vem kako turistične, Poljske še nikdar nisem obiskal in o njej sem – razen običajnih zgodovinskih in drugih podatkov, ki spadajo v po- dročje splošne razgledanosti – ve- del bore malo. – No, torej imaš razlog, da še pri- deš na Poljsko! sta končala oba novopečena prijatelja. Kljub temu da je Poljska ena iz- med večjih evropskih držav in o njej vsakodnevno slišimo veliko, je na turističnih zemljevidih do- mačih potovalnih agencij bolj malo prisotna. Očitno slavna pol- jska preteklost in nekoliko manj srečno obdobje polpretekle zgo- dovine, vsa imena njihovih nobe- lovcev, od slavnih raziskovalcev (na primer Nikolaj Kopernik ter Marija Sklodowska – Curie, dva- kratna Nobelova nagrajenka!), pi- D sateljev, pesnikov ter drugihumetnikov (Sienkiewicz, Rey-mont, Chopin, Polanski, Wajda idr.), osebnostih, kot sta papež Woytila, voditelj opozicijskega sindikata Solidarnost ter kasnejši predsednik države Lech Walensa, ni dovolj, da bi ta velika dežela Srednje Evrope, zgodovinsko umeščena med Nemčijo na zaho- du in Rusijo na vzhodu, bila za Slovence cilj turističnega popoto- vanja. Morda sta nam najbližji in zato tudi še obiskani mesti Krakov in Vroclav, zraven pa Auschwitz, kot nacistično taborišče smrti med 2. svetovno vojno, s čimer pa se seznam turističnih ciljev slo- venskih agencij počasi končuje. Letalska povezava med Ljubljano in Varšavo je zelo dobra, a je zvečine zasedena s poslovnimi potniki, ne pa toliko s turisti. Čeprav Poljska popotniku ponuja veliko. In kaj je to: od turistično in po- slovnega vrveža Varšave, Krakova in Gdanska, nadalje še kulturnoz- godovinskih krajev iz obdobja poljskih kraljev, lepih starih mest (tudi precej porušenih med zad- njo vojno, a vzorčno obnovlje- nih), gradov ter veliko še neo- krnjene narave v okviru številnih – preko dvajset – narodnih parkov, ki so raztreseni po vsej državi, od Tater na jugu do obale Baltika, ter od zahodne do vzhodne meje države. A vsega tega človek ne ve, dokler se na pot ne odpravi sam in se prepriča na lastne oči. Šele takrat se izgubijo predsodki o Pol- jski, kot nekdanji deželi vzhodne- ga socialističnega bloka, prekriti s podobami realnega socializma, ki je – za zunanjega opazovalca – kot sivi oblak prekrival ves prostor srednje in vzhodne Evrope. Ra- zumljivo, da takratna Poljska ni bila hudo zanimiva država za tuje turiste, a tisto obdobje je že del zgodovine, od katere se Poljska čedalje hitreje oddaljuje. Država je od devetdesetih let dalje v gospo- darskem vzponu in ena izmed redkih evropskih držav, ki se je izognila zadnji veliki gospodarski krizi. Lanski službeni obisk Varšave je bil začetek razmišljanja o tej poti. Poljska prestolnica me je prijetno presenetila s svojim živahnim tu- rističnim utripom, katerega bi lahko primerjal le še s turistično gnečo v Ljubljani, a le s tisto okrog Tromostovja in obrežja Ljubljani- ce, potem pa primerjave več ni. To je razumljivo: Varšava je veleme- sto z 1,7 milijona prebivalcev. A ta turistični velemestni vrvež ni bil utrudljiv, saj je mesto za obisko- valca prijazno in dostopno tudi za tistega z manj globokim žepom. Ker sem se domov vrnil oprem- ljen z nekaj knjigami o Poljski, sem že ob njihovem bežnem pre- gledu ugotovil, da o tej državi - ra- zen zgodovinskih, splošno kultur- nih ter geografskih dejstev - vem res bore malo. Utrip sodobne pol- jske družbe sem zaznal tudi iz fil- ma Pisma svetemu Nikolaju, med- narodne uspešnice slovenskega režiserja Mitja Okorna, ki živi in ustvarja na Poljskem. Potem pa je tu še znanka, katere sin se je po- ročil na Poljsko, v Varšavo, in ki o tej deželi – po njenih pogostih obiskih – zna povedati le naj- boljše. – Pojdita! je opogumljala mojo ženo. Ne bo vama žal. To je zelo kulturna dežela, Poljaki so iz- jemni kavalirji, naši moški bi se morali učiti od njih … Hm. To zadnje ni bil ravno razlog namenjen meni, a za pot na Pol- jsko sem bil že od poprej zagret. Hudi vročinski valovi, ki so se obetali našim krajem v letošnjem poletju, so bili le še pika na i najini odločitvi. Poljska leži na severu, torej bo zagotovo manj vroče, sva sklepala – pravilno, kot se je izka- zalo kasneje. / dalje Milan Petek Levokov Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica Prelestni biseri iz Prekmurja ed dejavnostmi, ki jih v vsaki sezoni goji in ponuja Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica s sedežem v Trstu in z dolgolet- no izkušnjo plodnega delovanja pod vodstvom sedaj častnega predsednika dr. Rafka Dolharja, sta tudi dva sprostitvena izleta. Na prvega v novembru prijazno zvabi sv. Martin, ki “iz mošta dela vi- no”. Navadno se ta- krat člani društva in njihovi prijatelji od- pravijo v Slovenijo, da bi boljše spoznali njene vinorodne kraje. Lansko leto jih je pot vodila v Prekmurje, kjer je bila glavna točka izleta gričevnato po- dročje Goričko. Tu sta jih omamili sli- kovitost pokrajine in žlahtna kapljica, kot se za ta čas spo- dobi. Iz Murske So- bote, kjer so pre- nočevali v hotelu Diana, ki premore tudi bazen s termal- no vodo – term je v tej slovenski pokrajini kar nekaj in navadno razvajajo telesa z zelo toplo vo- do –, jih je pot zanesla v kraj Be- nica ob Muri, kjer so si ogledali majhen, a zanimiv Muzej Pri- morskih Slovencev. Tega so si zamislili v leseni “baraki”, prav taki, v kateri so prebivali naši ro- jaki v vse prej kot lahkih vojnih, pa tudi povojnih časih. Marsik- do iz Primorske in Istre se je v času fašizma zatekel tudi v Prek- murje, kjer pa je bilo preživetje težko. Bolj skopo zemljo jim je izpodkopavala voda oz. ob nali- vih zalivala njihova polja. Za vsako ped zemlje so se morali boriti z naravnimi pojavi in na splošno so doživeli veliko hude- ga. O življenju in usodi primor- skih in istrskih beguncev na tem M koščku slovenske zemlje je Stan-ko Bensa napisal knjigo z boga-tim fotografskim gradivom, Od Soče do Mure. Leta 2011 jo je iz- dalo Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju, ki je bilo ustano- vljeno l. 2010. Dopolnjena izda- ja te trdo vezane knjige je izšla l. 2013. Na hrbtni strani platnice, ki prikazuje tipično prekmursko pokrajino, je zapis zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. S prijaznimi člani društva so imeli tržaško- goriški izletniki kar dolg klepet o preteklih in sedanjih časih, ko so ljudje, ki živijo v Prekmurju, prepričani, da jih “oddaljena” Ljubljana še zmeraj zanemarja. Po obilni, dobri Martinovi večerji v Murski Soboti so se na- slednji dan izletniki odpravili na Goričko in si tam v kraju Grad ogledali Grad (to ni nikakršna besedna igra!), največji grad na Slovenskem: ima namreč toliko sob kot dni v letu, 365 (!), in ba- je v njem straši, kot se seveda spodobi za taka v skrivnost ovita grajska poslopja. V zadnjem času ga postopno restavrirajo tu- di v notranjosti, potem ko so po- skrbeli za temeljito obnovo ostrešja. Pravijo, da se na do- ločeni točki njegovega “valovi- tega” parka sproščajo “pozitivne energije” … Pri kraju Grad na Goričkem je pred tremi milijoni let bruhal zadnji ognjenik na območju današnje Slovenije. V zadnjih letih so tam uredili Park Vulkanija. To je res čudovita poučna pot v notranjost ognje- nika, kjer je tudi posrečena si- mulacija njegovega bruhanja, plasti lave, gorečih isker itd. Se- veda so “spust” v njegovo žrelo, strogo s čeladami na glavah, doživeli tudi obiskovalci iz Trsta in Gorice, ki so si v Pečarovcih ogledali tudi, kako, kot v starih časih, nastane posoda iz gline. Pred njihovimi radovednimi očmi jo je izdelal gospodar družine Zelko, ki se, poleg go- stilniške dejavnosti, še ukvarja tudi z lončarstvom, obrtjo, ki je bila nekdaj zelo razširjena na teh koncih Slovenije. V vasi Rat- kovci pa so si “napasli” oči ob ogledu lectarske umetnosti: lec- tova srčka so še zmeraj zelo va- bljiva … / dalje Iva Koršič ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 8. septembra, ob 14. uri. Grad Grad na Goričkem Aktualno 10. septembra 2015 15 tem trenutku, nekoč bi rekli, v tem trenutku, ko sem ravno vzela pero v roke, danes pa je najbolj ve- rodostojno reči, ko sem ravno odprla mi- krosoftov word, zunaj lije kot iz škafa. Tako lije, da sem brez internetne povezave, kajti satelitski internet, ki sicer odlično deluje, izgubi signal, ko parabolo zatemni vodna zavesa. Kljub vsemu nosim še v srcu po- letje, še vidim zeleno in modro, še je barva sonca na moji koži. In zjutraj, ko se pre- bujam, še vedno čakam na poletni dan, na takega, kot jih je bilo letos veliko, in so se vsi, skoraj vsi, razen mene, pritoževali, da je prevroče. Meni prevroče ni nikoli, ker skozi vse leto čakam, da se razpoči po- letje. Tisto polno, okroglo, rumeno polet- je. Poletje je čas, ko je človek najraje zunaj. Sicer ne bom več pisala, da je čas dopu- stov, saj si letovanje v pravem pomenu be- sede lahko danes privošči le malokdo. Je pa vseeno čas, ko smo radi zunaj, ko nam je zoprno tičati za štirimi stenami, ko so dnevi dolgi in noči neskončne. In si ne moremo kaj, da si ne privoščimo izlet, na morje ali v gore. Ljudje smo si različni v vsem, nekdo bi hodil naokrog samo v trenirki in kavboj- kah, nekdo pa ima še za doma kravato in visoke pete. Potem so tisti, ki jim ni do hrane, in tisti, ki živijo samo za to, da se- dejo za lepo obloženo mizo z dobrim vi- nom. Tako pač je. In nazadnje so tisti, ki prisegajo na morje, in tisti, ki bi hodili vsak dan v hribe. Med obema skrajnosti- ma so še taki, tem sem verjetno še najbolj podobna, ki imajo nadvse radi življenje, pa najsi bo na plaži ali med skalami. Ker je življenje lepo, je povsod lepo in si lahko kjerkoli srečen. Glede morja in gora se večkrat ujamem v debato s prijateljem, ki mu je morje vse. Zato, ker ne more brez tega, da bi šel do obale navsezgodaj zjutraj in poslušal, kaj mu pripoveduje morje. Zato, ker mu je tam lepo ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času. In tudi, ker je na čezocean- skih ladjah delal, da si je služil denar za študij. In živel z morjem. Tudi meni je morje všeč. Od nekdaj. Od otroštva pravzaprav, ko sem z mamo ho- dila po Terezijanski četrti v Trstu in posta- jala nemirna, ko sem zavohala tisti sveži, omamni vonj po morju. In ko so se mi oz- ke ulice odprle v modrino, ki je bila brez konca. K morju sem hodila najprej z očetom, ki je molčal in strmel v sonce na obzorju, in z mamo, ki se je bala valov in vode in modrine. In ni videla lepote, kajti čas na plaži je preživljala ob klepetu. Poz- neje sem hodila k morju sama ali s prija- telji, poleti vsak dan, od jutra do večera. Tako da sem bila zagorela in napojena tega omamnega vonja po soli, po morju in po daljavah. Tedaj so mi bili dnevi in poletja prekratki. Zaradi morja, zaradi vode, zara- di plavanja. Ko sem odrasla, sem iskala v morju tišino. In valove, ki pridejo in gredo, tako kot dnevi, tako kot čustva, tako kot življenje. Ko se je val izgubil v neskončnosti, sem nestrpna pričakovala drugega in spet in spet, dokler ni morje umolknilo. V temi. Jaz pa sem še vedno čakala in poslušala. Morje ve za žalost in upanje v nas, ve za naše sanje. In vedno pripoveduje. Največ o preteklosti. O odhajanju. O bolečini in hrepenenju. O tem, ali imam raje gore ali morje, si ni- sem bila nikoli na jasnem. Dokler mi pri- jateljica nekega dne ni rekla: saj je eno- stavno, samo pomisliti moraš, kje bi žive- la, za kaj bi se odločila, ko bi vedela, da ne bo več vrnitve, niti poti. Dolgo sem bila tiho, ker sem rojena ob morju. Ker nosim v sebi spomine nanj. A vendar. Ko bi mo- rala odločati, bi izbrala gore. Zagotovo bi izbrala gore. Dejansko sem jih, ko sem se preselila v Benečijo. Čeprav sem ena tistih ljudi, ki verjamejo, da je življenje gromo- zansko lepo. In zato vidi lepoto v celot- nem stvarstvu. Lepo je povsod, je enkrat rekel neki moj znanec iz Kostanjevice, sa- mo življenje je prekratko, da bi to razume- li, da bi živeli polno. Gore. Ko sem bila otrok, so me zaradi astme in pogostega bronhitisa starši vsako poletje vozili v gore. Dvoje spominov mi je ostalo pred očmi, poleg lepote gora. Dan pred odhodom, ko sem nemirna ho- dila po stanovanju sem in tja in ponoči sploh nisem zatisnila očesa. To iz čistega ve- selja in zaradi nemira v sebi. In pa dan vrnitve domov. Prav- zaprav dan potem. Spominjam se ute- snjenosti v malem stanovanju v petem nadstropju, kjer sta bili nebo in zelenje samo v majhnih krpicah. In spominjam se solz, ki so mi silile v oči, čeprav nikoli nisem rada jokala pred starši. Že tedaj ni- sem marala usmiljenja in tolažbe. V grlu pa kepa, da bi zavpila. Skoraj vsako poletje sem nato na novo prebrala tisti švicarski otroški roman o deklici, ki je izgubila svoje ljubljene gore. Na Heidi mislim. In potem sem jokala, sama, v svoji sobi. Kot Heidi, samo da se jaz nisem imela kam vrniti. Zakaj ta ljubezen do gora? So stvari, ki jih samo čutiš, ne da bi jih znal razložiti. Mor- da, ker so gore bližje neskončnemu, večnemu, kot katerikoli kraj. Na dva kora- ka do nebes. Samo dva koraka. Človek sem, ki se zelo boji smrti. Ker ljubim življenje, noro, neustavljivo ga ljubim. Sa- mo v gorah so moji občutki drugačni. Kot da bi tam meja med življenjem in smrtjo ne obstajala. Tam si že na pragu tega pre- hoda. Nekje med nebom in zemljo, med človeškim in svetim. V gorah ni umiranja, je samo polet, prehod. Samo del gora po- staneš, samo v veter se spremeniš, samo smrekam v objem padeš. V Avstriji sem na neki planinski poti prebrala ob znamenju napis: nikjer nisi tako blizu Bogu kot tu. In res, vsaj zame je tako. Morda imam gore rada tudi, ker sem člo- vek, ki večino dneva preživim v gibanju. Statike ne maram. In morje je lepo, če znaš mirovati, če sediš na skalah in se zatopiš v obzorje. Gore so steze, so vzponi, so cilji, je pot, ki kaplja s čela. In vsak cilj je nebo in neskončnost. Ista neskončnost, v kateri se morje spaja z obzorjem. Kajti vse, kar je lepo, je večno. In daleč od tega malega, vsakdanjega, človeškega. Občutek imam, kot da je vrh pol stopnice do večnosti, pod nami pa morje neskončnosti. In lepota, ki te napolni in izbriše bolečino in grenko- bo. V gorah je lažje prenašati bolečino. In vsako razočaranje manj skeli. Še nekaj je, zaradi česar rada živim v go- rah. Na morju je “gužva”. In je hrup. In ta zoprni vonj po kremah za sončenje. Ljudje se pehajo drug zraven drugega, plaža se zdi kot morje pisanih marel, kljub vsemu pa si v taki množici vedno sam. Ker se pri morju ne sklepajo prijateljstva, samo otro- ci jih še, ljudje ne pozdravljajo drug dru- gega, kot da bi bili slepi, zazrti vase. V taki množici si vedno sam. V gorah je drugače. Ljudje se v gorah poz- dravljajo, podarijo si besedo. V tišini si iz- menjujejo nasmehe. In nikoli se ne počutiš sam. Veličastnost narave je kot to- plo naročje, ljudje, ki hodijo v njen objem, pa so preprosti in goli. Sem nosiš samo nahrbtnik, nobenih vodnih skuterjev, srfov, nobenega razkazovanja. Samo vztrajnost, samo pot, samo utrujenost in žulji na nogah. To so kraji za izbrance, za tiste, ki imajo še dušo. V nekem lepem zim- skem jutru, sredi Triglavske- ga parka, kjer je bilo nebeško lepo, mi je samotarski plani- nec rekel, da so to kraji, ka- mor zahajajo samo bogovi. Bogovi, samotarji in čudaki, bi rekla jaz. In sanjači. Ravno danes, ko sem sestopala z Matajurja, sem srečala pri- jaznega posebneža, Furlana mislim, ki je stal pri mra- vljišču, z dlanmi nežno udarjal po njem in si jih po- tem nosil k obrazu. Tako de- belo sem gledala, da ni mo- gel kaj, da se mi ne bi na- smehnil. Povedal je, da je to najbolj učin- kovito zdravljenje prehladov, nahoda in gripe. Noben zdravnik mu ni enak. Zaradi mravljične kisline, baje. In povabil me je, naj poskusim. Radovedno in nekoliko zadržano ter predvsem zato, ker je bil na- smejani možakar nadvse prijazen, sem ne- kajkrat udarila po mravljišču in pri tem pazila, da mravljam ne bi bilo hujšega, po- tem pa sem si z dlanmi pokrila nos in obraz. Kmalu bi me kap. Tako močan vonj, podoben razkužilu, mi je segel glo- boko v nos in v grlo. Možakarju in sebi sem obljubila, da bom to čudežno zdra- vljenje zagotovo poskusila, ko bom pre- hlajena. Na eni izmed svojih neštetih poti v gore. Ko iščem nebo, večnost in tisti mir, ki ga je dol v dolini težko najti. Suzi Pertot V eto 2015 je prežeto s pomembnimi obletnicami v našem športu, posebej pa v košarki. Spomladi je pol stoletja z vrsto prireditev proslavilo Športno društvo Breg, na Stadionu 1. maja v Trstu pa se je začelo obe- leževanje 50-letnice košarke pri Boru. Ta mej- nik pomeni hkrati tudi 50 let organizirane slovenske košarke v Italiji (prihodnje leto pa bo 40 let dočakal Jadran, ki je pojem za igro pod košema pri nas), ki jih bodo naši klubi in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji do konca leta obhajali z nekaterimi dogodki in z izidom zajetne knjige, ki predstavlja na- ravno nadaljevanje uspešnice novinarja in športnega delavca Branka Lakoviča iz leta 1995 z naslovom 30 let naše košarke. Dne 11. septembra 1965 pa se je v sklopu Športnega združenja Bor ustanovila, poleg že obstoječih odsekov za odbojko, atletiko in na- mizni tenis - sekcija košarke. V petek, 11. sep- tembra, se pravi natanko na okrogli rojstni dan, bo v Borovem športnem centru na Vrdel- ski cesti pri Svetem Ivanu v Trstu ob 20.30 slo- vesnost, na kateri bodo me drugim nagradili zaslužne igralce, trenerje, odbornike in spon- zorje, ki so v teh letih bistveno pripomogli k delovanju in uspehom Košar- karskega kluba Bor – ki deluje s tem imenom in statutarno ter finančno avtonomijo od leta 1991. Na Stadionu 1. maja bodo že ob 19.15 predstavili knjigo, ki predstavlja prerez skozi teh 50 let društvene dejavnosti, na ogled pa bodo postavili tudi spominsko fotografsko razstavo (odprtje ob 20.00). Skratka, odme- ven, izrazito košarkarski večer na Prvem maju, uprava kluba je poleg oblasti in drugih gostov povabila k slavju prav vse igralce, trenerje, od- bornike, ki so v teh 50 letih bili člani društva. Vabilo k apelu vsem borovcem so naslovili tu- di na naš medij. Pomembno obletnico bo KK Bor ovrednotil – kot se spodobi za športnike – tudi s turnirje- ma, ki sta sicer tradicionalna v društvenem koledarju. V pe- tek, 25., in so- boto, 26. sep- tembra, torej tik pred začetkom prvenstev, bo vsakoletni član- ski Memorial v spomin na v prometni ne- sreči preminule- ga mladega Bo- rovega košarkar- ja in trenerja Borisa Tavčarja, četveroboj pri- rejajo že več kot 20 let. Čeprav dokončen sez- nam sodelujočih ekip še ni potrjen, kaže, da bodo merili moči slovenski deželni ligaši, se pravi gostitelj Bor Radenska, Breg, Kontovel in Sokol. V nedeljo, 26. septembra, pa se obeta celodnevni mednarodni turnir za starostno kategorijo Under 14, s katerim se iz leta v leto klanjajo spominu na nekdanjega Borovega predsednika in nato nočnega čuvaja na Sta- dionu 1. maja Milja Gombača. HC L Tam, kjer kraljujeta mir in tišina ... V gore, na morje Pomembna obletnica za naš šport 50 let KK Bor in slovenske košarke v Italiji obivanje ob meji razumemo kot prednostin priložnost za skupen razvoj. Pri tem so nam v veliko oporo tudi Slovenci, ki živijo v zamejstvu. Naj bo praznik Mestne občine Nova Go- rica tudi priložnost, da si skupaj zaželimo vztrajnosti, znanja, ustvarjalnosti in energije za prihodnji razvoj”. Besede zahvale je namenil vsem občinskim sodelav- cem, ki delajo za dobrobit občanov, tudi vsem pred- sednicam in predsednikom krajevnih skupnosti, “ki skrbijo za krajanom zelo pomembne zadeve”. Iz rok župana Arčona so poleg že omenjenega PD Štan- drež (priznanje je prevzel predsednik štandreškega društva Marko Brajnik), plaketo MO Nova Gorica za l. 2015 prejeli: OZARA Slovenija za dolgoletno in priza- devno delo na področju izvajanja programov in stori- tev socialnega varstva za osebe s težavami v duševnem zdravju in njihove svojce; Društvo za zdravje srca in ožilja, podružnica za Severno Primorsko, za večletno aktivno uspešno delovanje na področju preventive bo- lezni srca in ožilja; Društvo vojnih invalidov Severne Primorske ob 20-letnici delovanja in za izjemno skrb pri zagotavljanju pravic vojnih invalidov in njihovem vključevanju v družbo ter za osveščanje javnosti o nji- hovi vlogi; Zveza sindikatov azbestnih bolnikov za vztrajna prizadevanja na področju zaščite pravic de- lavcev s poklicnimi boleznimi. Prejemnika nagrade MO Nova Gorica pa sta Društvo Rod soških mejašev ob 60-letnici delovanja in ohranjanja taborništva na Goriškem, ki ob močni vzgojni kompo- nenti ter pristnem stiku z naravo v širšem smislu predstavlja šolo za življenje in tako prispeva k celostnemu razvoju otrok in mladine. Mag. Valter Adamič za dolgolet- no in prizadevno delo na področju vključevanja inva- lidov v življenjsko in delovno okolje v MO Nova Gorica ter za izjemne zasluge pri pridobitvi naziva “Občina po meri invalida”. Nagrado Franceta Bevka pa sta letos prejela zavod BridA in Miran Rustja. Zavod BridA, ki ga sestavljajo Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pa- vlica, za dolgoletno uspešno delovanje pod lastno bla- govno znamko, ki temelji na svojstvenem in prepoz- navnem načinu dela. Skladatelj, pesnik, pisatelj in zbo- rovodja Miran Rustja je nagrado dobil za dolgoletno uspešno delo in izjemne dosežke na področju ljubitel- jske in profesionalne kulture. S slavnostnim večerom se je šele začelo praznovanje MO Nova Gorica. Tako bo mlado občinstvo uživalo ob Robinovi zabavi 2015 v petek, 11. septembra, isti dan se bo na Bevkovem trgu ob 17.00 začel Festival znanosti Nova Gorica v organizaciji e-Hiše, novogo- riške hiše poskusov pod okriljem Mladinskega centra Nova Gorica. Tudi v Novi Gorici se bodo pridružili Evropskemu tednu mobilnosti. Začel se bo v četrtek, 17., končal pa v torek, 22. septembra, ko bodo v sre- dišču mesta aktivnosti ob dnevu brez avtomobila. V sredo, 23. septembra, ob 17.00 bo v veliki dvorani Kul- turnega doma Nova Gorica brezplačna gledališka pred- stava za najmlajše Smetiščni škrat. Praznični program se bo sklenil 12. oktobra z 62. Gostinsko turističnim zborom in 18. Slovenskim turističnim forumom v sre- dišču Nove Gorice. “S S 6. strani Pomembno priznanje ... avdih za pesem “Majka Marija” mi je dala moja mati. Vedno sem jo imenoval “najo- dličnejšo ženo Šibenika”. – To je bila žena, ki nikoli v življenju ni oblekla praznične obleke, nikoli ni opustila šibeniške “pundže”, celo življenje je bila doma ob štedilniku... Med vojno je zmogla pre- pešačiti do 30 kilometrov, da nam je priskrbela hrano … Žena, ki je vstopila nepismena v zakon, pa se danes zelo zanima za književnost in stalno bere. Bila je žena, ki je skrbela za družino... Prav tako je v meni ostal spomin na otroštvo, ko smo poslušali in prepe- vali cerkvene pesmi. Poslušal sem to petje v obeh cer- kvah – mama je bila katoličanka, oče pravoslavec. Zato sem kot otrok obiskoval obe cerkvi in svobodno odraščal v obeh veroizpovedih. Da se je Arsen pripravil za to pesem, se je poglobil v mesta v evangeliju, kjer se omenja Marija. Tako pravi: “Bil sem hvaležen, da sem vstopil v svet milosti, ki me je obkrožala in zanimala, da sem dobil o vsem tem svoje stališče in si vse to osvežil iz otroštva. To me je privedlo do razmišljanja. Prepričan sem bil, da hrvaška publika želi nekaj, kar ni površno, ampak globoko, versko, in tako sem se končno odločil, da napišem pesem “Majko Marija”. V njo sem vpletel refren: “Takva je bila sudbina njena, Marija Majko, Marija žena”. (Takšna je bila njena usoda, Marija Ma- ti, Marija žena.) Pesem je na Hrvaškem ponarodela. Ob smrti Arsena Dedića so se veliko razpisali, zato naj bo še ta skromni zapis droben spomin nanj. N S 5. strani Žeteoci Aktualno10. septembra 201516 S 1. strani Bazovica mora združevati ... ed občinstvom je sede- la tudi nekdanja Gene- ralna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocijan. Pred- stavnik slovenske vlade je v svo- jem krajšem nagovoru izpostavil, da so nam bazoviški junaki opo- min in svarilo: njihov zgled v iskanju dobrega lahko izkoristi- mo tudi danes, da bomo znali prebroditi čeri gospodarske in be- gunske krize. Bazoviška slovesnost je sklenila običajen bogat program dogod- kov tako na naši zamejski strani, kjer so poleg tradicionalne svečanosti pred grobnico juna- kov pri pokopališču pri Sv. Ani le- tos predstavili tudi ponatis knjige Milka Škrapa Uporna mladina, ki govori o vpetosti mlade tržaške slovenske mladine v upor zoper fašizem, kot tudi v matični do- movini, kjer so se junakov spom- nili pred spominskim obeležjem v Ljubljani in Prešernovem gaju v Kranju. Osrednji dogodek na gmajni je v nedeljo, 6. septembra, uvedel predsednik odbora Pahor in spomnil, da letos obeležujemo 70-letnico osvoboditve in prav tolikšno obdobje postavitve spo- menika padlim juna- kom, katerih nepra- vična usmrtitev je bi- la pred 85 leti: leto pred žrtvovanjem Bi- dovca, Miloša, Va- lenčiča, Marušiča pa so fašistične oblasti umorile v Istri Vladi- mirja Gortana, prav tako pripadnika orga- nizacije Borba. Spominsko svečanost sta povezovala Jernej Šček in Elena Husu, recital pesmi v prired- bi Olge Lupinc pa so prireditelji zaupali Danijelu Malalanu in Alidi Bevk. Na častni straži so bili tabornice in tabor- niki Rodu Modrega vala ter skav- tinje in skavti SZSO. Ob zvokih Pesmi žrtvam, ki sta jo ob godbe- ni spremljavi Godbenega društva Nabrežina interpretirala zbora MePZ Jacobus Gallus iz Trsta in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, so predstavniki borčevskih in osta- lih organizacij nato položili ven- ce pred spomenik: krovni organi- zaciji SSO in SKGZ sta zastopala predsednika Walter Bandelj in Rudi Pavšič. Govori Že vrsto let vabijo prireditelji na gmajno tudi govorca večinskega naroda, da bi s svojega zornega kota spregovoril o vrlinah anti- fašizma. Letos so se pri odboru odločili, da bodo poleg italijan- skega govorca povabili tudi M hrvaškega. To je bil hrvaški inte-lektualec, pisatelj in kulturni de-lavec Milan Rakovac, ki je svoj poseg naravnal na vzporedje med nekdanjim fašizmom, ki je prav z bazoviškim dogodkom pokazal svoje nasilje, in sedanjo ne- strpnostjo nekaterih, ki se krepi ob tragiki trenutne priseljeniške emergence. “Temu in takemu na- silnemu, kriminalnemu in Bogu všečnemu domoljubju močnejših so se naši dedje in očetje tod uprli leta 1920, 1941 in 1943. Moramo se tudi mi, tukaj in zdaj. Vse ostalo je zgolj moral- na beda, hujša od smrti same”, je dejal Milan Rakovac. “Spomenik bazoviških junakov je naš skupni simbol boja evrop- skega človeka za svobodo, demo- kracijo in za spoštovanje vseh na- rodov, vseh narodnostnih in je- zikovnih skupnosti. Glede na da- našnji čas pa naj bo še dodaten poziv k miru v svetu”, je dejal le- tošnji italijanski govornik, goriški pisatelj in časnikar Andrea Bella- vite. Po njegovem mnenju je Ba- zovica priložnost za razmislek o smislu življenja, zgodovine in spomina. Bidovec, Marušič, Va- lenčič in Miloš (ob tem je Bella- vite dodal še Antona Gropajca) so se fašizmu postavili nasproti z močjo uma in idej. Vedeli so, čemu gredo naproti, a so raje plačali s svojim življenjem, za to, da bi njihov narod bil osvobojen nasilja: “Bili so osebe, ki so ljubile svobodo in pravičnost”. Bellavite je dalje vzel Bazovico kot simbol zgodovine, ki so jo v Italiji doslej vedno krojili po lastnih interesih tako, da so načrtno skrivali spo- min na grozodejstva, ki so jih v času fašizma prizadejali drugim narodom: poleg genocida nad Slovenci se je govornik spomnil še fašističnega nasilja nad Libijci, Eritrejci, Abesinci. Visco, Gonars in Zdravščine so bili do pred dva- jestimi leti za italijansko zavest povsem zgodovinsko nevtralni geografski kraji... “Javno mnenje, ki temelji na ignoranci, brezup- nosti, nekritičnem presojanju in- teresov trenutne oblasti, je lahko nosilec velikih tragedij”, je dejal Bellavite in svoj pogled usmeril v sedanjost, ki ga kroji krvava poli- tika svetovnega kapitala, da bi ohranil nadzor nad naftnimi viri, in epohalni pojav priseljencev, ki se zatekajo k nam, da bi zbežali od bede, lakote, vojne in pregan- janj: dejanska nesposobnost po- litičnih oblasti, da bi tem dina- mikam našle ustrezni odgovor, rojeva rasistične in nekrščanske reakcije pri nekaterih. Sklepni del svojega posega je Bellavite name- nil razsežnosti spomina, ki je ve- liko časa klavrno tkal medseboj- ne vezi med tu živečima narodo- ma. Od nasprotujočih si spomi- nov smo nato pristali na pojmu spravnega spominjanja, ki pa je dejansko enačil žrtve in njihove rablje. Bolj prikladen je po mnen- ju Andree Bellavite temelj, na ka- terem vsak lahko sprejme dejstvo, da nasprotna stran goji spomin, ki je drugačen od tvojega. Le tako bo mogoče upreti pogled naprej in krojiti željo po skupnem kora- kanju prihodnosti naproti: takrat preteklost ne bo več kamen spoti- ke, temveč pri- ložnost, “da bi se lahko spoznali, skupno rasli in – zakaj ne – se tudi ljubili”. “Od tistega jesen- skega dne Bazovi- ca ni več le ime male kraške vasi, temveč je postala pojem, simbol. Simbol upora na smrt obsojenega slovenskega na- roda sredi kultur- ne, od mračnjaških sil zavojevane Evro- pe”, je povedal Rafko Dolhar. Poudaril je, da “ta gmajna je sedaj sveta vsem Slovencem, ne glede na njihovo svetovno nazorsko prepričanje in na njej ni prostora za politične špekulacije, kot se je žal že zgodilo”. Tigrovci namreč niso imeli nobenega strankarske- ga predznaka “in je nesmiselno, da si danes nepoklicani prisvajajo njihova dejanja”. Kot tigrovci, ki so maja 1941 imeli že prvi spopad z italijan- skimi vojaki-karabinjer- ji in so julija istega leta ustanovili prvo parti- zansko ribniško četo, ni- so imeli nobenega sve- tovnega nazora, “tako je prišlo do prvega inci- denta, ker niso hoteli priseči Stalinu in Sovjet- ski zvezi”. Incident se je potem salomonsko rešil, bil pa je znak pro- blema, ki se je potem vlekel ves čas nardono- svobodilnega boja, na katerega smo vsi pono- sni. “Tej sijajni strani slovenske preteklosti sta se nato pridružila tudi revolucija in kolaboracija. Revolucija je za- krivila veliko zločinov, kolabo- racija pa sramotno sodelovan- je z okupatorjem, za katero se- daj nima smisla iskati filozof- skega opravičila”, je dejal Dol- har, ki pa je poudaril, da letos, ob 70-letnici konca druge sve- tovne vojne moramo mladim povedati resnico glede zločinov, ki še danes razdvaja- jo naš matični narod: povedati jim moramo tudi tisto plat re- snice, “ki nam morda ne uga- ja”. Slovenski politični vrh in predstavniki borčevskih orga- nizacij so to storili, “skrajni čas je, da žrtve revolucionarnih pobojev dostojno pokopljemo, tudi v naših glavah, da se na račun tragično preminulih žrtev ne dela več politične špe- kulacije”. Posledice druge svetov- ne vojne in svetovne razdelitve so se poznale tudi pri nas v zamej- stvu: tako so pri nas nastale dvoj- ne ustanove, ki obstajajo še da- nes. “Ene so nastale ob podpori matične domovine in druge brez nje, zato je iluzorno misliti, da se bodo sedaj kar naenkrat združile. Sedaj, ko je naša matična domo- vina demokratična država, pa go- tovo nima več smisla, da se gre- mo eni naše, drugi vaše, saj smo vsi del iste manjšinske stvarnosti. Po njegovem mnenju pa je vse- kakor jasno, da imamo različni Pesniški večer na Ljesah Čarobno branje poezije v seniku nebu luna plava” je naslov večera, ki ga v Kovačevem seniku na Ljesah v Beneški Sloveniji vsako leto ob koncu poletja pripravijo člani kulturnega društva Rečan - Aldo Klodič. Na branje poezije je Margherita Trusgnach, ki je večer tudi vodila, minulo soboto, 5. t. m., povabila furlanskega filozofa in teologa Maria Miduna, domačo pe- snico in beneško kulturno delavko Marino Cer- netig, goriškega pesnika Giovannija Fiera, ukra- jinsko pesnico, ki pa piše v itali- janskem jeziku, Natalio Bonda- renko, ter Jurija Paljka. Midun je številne prisot- ne nagovoril v furlanskem jezi- ku o Wittgen- steinovem od- nosu do vprašanja med filozofijo in poezijo, Marina Cernetig pa je prebrala presun- ljivo novo pe- sem v beneškem narečju o umi- ranju Beneške Slovenije in naših ljudi v njej. Giovanni Fiero iz Gorice se je predstavil s pesmimi iz svoje zadnje zbirke, v slovenščini je brala njegove pesmi v Vola- ričevem in Bandljevem prevodu Margherita Trusgnach. Natalia Bondarenko, ki je vsestran- ska umetnica, živi pa v Vidmu, je prepričala s svojimi ironičnimi italijanskimi pesmimi. Večer je zaokrožil Jurij Paljk, ki je prebral nekaj starejših pesmi in tudi najnovejše; bral je v slo- venskem, italijanskem in furlanskem jeziku (pesmi so prevedli: J. Milič, A. Bombig, F. Be- nedetič, D. Betocchi). Večer sta zaokroženo po- vezovala s preigravanjem slovenske narodne glasbe harmonikar Mattia Trusgnach in tro- bentač Sandro Carta. Poln senik navdušenih obiskovalcev pa je pričal o tem, da Beneški Slo- venci naravnost potrebujejo poezijo. Kljub neurju se je namreč zbralo veliko ljudi, ki so ostali dolgo v noč v seniku, ki, tako Margherita Trusgnach, “diši po življenju, pravzaprav je življenje samo, v njem pa so se naši predniki zbirali tudi takrat, ko so se ljubili”. “V ljudje različne poglede na svet: “Iluzorno je zato misliti, da bo- mo v demokratični državi vsi vo- lili isto stranko”. Dolhar je sicer pojasnil, da vse politične opcije, za katere se zavzemamo Slovenci in ki sodelujejo skoraj v vseh upravnih telesih, morajo imeti resničen namen braniti interese slovenske narodne skupnosti: kljub vsem obvezam (državnim in mednarodnim) pa še čakamo na uresničitev nekaterih narod- nostnih pravic. Govornik je opo- zoril še na veliko neizpolnjenih vprašanj, od vidne dvojezičnosti in slovenskih šol v Kanalski in Terski dolini, do zajamčenega slovenskega zastopnika v rim- skem parlamentu. Zakaj nimamo istega volilnega zakona, se je med drugim vprašal, ki velja za Južne Tirolce in Valdostance? Dolhar je svoj poseg končal z grenko preso- jo nedavne reforme krajevnih uprav, ki jo je ‘zakrivila’ ravno le- vosredinska deželna uprava. “Občutek imam, da na račun ta- ko imenovane racionalizacije de- lamo celo korake nazaj pri naših pravicah. Deželna vlada, ki se ima samo Slovencem zahvaliti, da vlada v naši deželi, sili v združevanje majhnih občin, kar ne odgovarja vedno interesom slovenske manjšine, menda tudi ne mednarodnim zaščitnim nor- mam”. Še nikoli nismo imeli vse uprave, od rimske vlade preko po- krajine, dežele Furlanije Julijske krajine in tržaške občine v rokah levosredinskih koalicij, katerim smo Slovenci prispevali odločil- ne glasove, pa ne moremo priti do vseh pravic, ki nam pripadajo - je dejal še govornik in sklenil z mislijo, da probleme lahko vse- kakor rešujemo v različnih vrstah, “samo, da je cilj skupen”. Upati gre, da bo za našo narodno skupnost ostala tudi v prihodnje Bazovica skupni pojem, ki ne razdvaja, temveč združuje. Ude- janjanje tega namena se je ob koncu proslave ponovno izvajalo ob petju himne Vstala Primorska: pevcem obeh zborov so se pri- družili še ostali prisotni in s tem na najlepši način počastili spo- min na Bidovca, Miloša, Ma- rušiča in Valenčiča ter Gro- pajca. V nedeljo, 13. septembra 2015, se bo z ženskim tur- nirjem začel tradicionalni 42. Pokal Bazoviških žrtev; nadaljeval se bo v soboto, 19., in nedeljo, 20. septem- bra 2015, z moškim turnir- jem. Športni dogodek prireja ŠZ Sloga s sodelovanjem ZSŠDI. Po osrednji svečanosti na bazoviški gmajni je bila v domači cerkvi vsakoletna maša zadušnica za ustrelje- ne. Daroval jo je domači duhovnik g. Žarko Škerlj, govor pa je bil letos zaupan tržaškemu občinskemu svetniku SSk Igorju Švabu (o tem dogodku več prihodnjič). Le nekaj ur pred začetkom pro- slave na bazovski gmajni so spo- min na junake, usmrčene po prvem tržaškem procesu, in osta- le žrtve antifašizma počastili na Kongresnem trgu v Ljubljani. Do- godek je priredilo Gibanje 13. maj, ki si med drugim močno prizadeva, da bi 13. maj postal državni praznik RS. Na ta dan leta 1941 so se namreč na Mali gori pri Ribnici prvič z orožjem spo- padle naše antifašistične sile s fašističnim okupatorjem. Andrea Bellavite (foto IG) Milan Rakovac (foto IG) Minister Gorazd Žmavc z generalno konzulko Ingrid Sergaš in konzulko Eliško Kersnič Žmavc polaga venec k spomeniku (foto DP) Foto IG