GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana. 6. aprila 1956
LETO lil., ŠTEV. 27
Okrajni ljudski odbor
POROČILO TAJNIKA OKRAJNEGA LJUDSKEGA
ODBORA
(Gradivo za 7. sejo OLO)
1. septembra preteklega je stopil v veljavo nov komunalni sistem, ki pomeni vai-110 spremembo v vlogi in delo-Vanju občin. Tega dne sta pre-nehala obstojati bivši Okrajni Itidski odbor Ljubljana — oko-in bivši Mestni ljudski od-p r Stavnega mesta Ljubljane, "v tako jc prenehalo obstojati . bivših občin v območju biv-j. okraja Ljubljana — oko-a in dve občini v območju n esta Ljubljane, Izvedla se je j.av3 upravno-leritorialna rav.de-^ V' ki je imela za posledico Lii	novega okraja
čin “ *ano 8	23 novimi ob-
tiim? 'n 8icer devetimi mest-mi 'n 14 čzvenmeetnimi. Nove-tuokraju so bili priključeni nj. ‘ . nekateri kraji iz bivših U, Postojna, Kranj, Novo in Trbovlje, tako da ob-D*? 2665 tam* in ima nad 277.000 bivaleev.
*tesec dni pred uveljavitvijo je ??a komunalnega sistema so ^konstituiral Okrajni ljudsk; g ‘r Ljubljana kot najvišji or-Pblasti novega okraja. V te-
ODLOČBA
britvi Poc,lafi< 74 čl. zakona o litva.cala in dolžnostih ter o vo-hosu in odpoklicu ljudskih L$t,s Cev Ljudske skupščine Čonjh411 v zvezi s pregledom vlo« tov v ^ri>dloKov kandidatur zbo-litVe 0živcev za nadomestne vo-tePuhwL ^ttdakega poslanca v š(jn, (ki zbor Ljudske skupki g ^'ktS v Sl. volilni enoti, 1»S8 bodo vršile dne Ž2. aprila z» Av ^raina volilna komisija krai Ljubljana.
odloča:
to>	8e kandidatura Zbo-
J ivcev za kandidata
U|£RMASTIA Josipa Mi>rja„a.
6* ,XUlr-lJta Okrajnega Ijudske-tpga v0r®. Ljubljana, stanujoča 14 Ljubljani, Hradeckega k* Utiri v’’a na<iomestnc volitve Poslanca v Repu-*or Ljudske skupščine v»lilno enoto Sl.
?k>r* j,! Predlog kandidature I " haCllv«v. ki je po čl. 6« 4 Potrti?. '"'1 zakona potreben tL Voitv .' ]ev kandidature Zbo-»vjtev T*' 1® bil vložen v po-Urt, ? M. marca 1956 ob v *Vrn r-,, kandidatura je po ^ndidatur tborov p r V a in edina.
ku meseca avgusta so se nato v novih občinah konstituirali občinski ljudski odbori kot osnovni in najvišji organi oblasti občin.	,
Vloga okraja se je v novem sistemu spremenila. Od okraja so bile na občine prenešene osnovne samoupravne funkcije. Okraj je obdržal nasproti občini določene pravice in je postal koordinator skupnosti samoupravnih občin. Vlogo in pristojnosti okraja in novih občin sta določala dva pomembna zvezna zakona:	Zakon o ure-
ditvi občin in okrajev, ki je vsebovat predvsem organizacijska načela občin in okrajev in Zakon o pristojnosti občin In okrajev, kj je povsem na novo določil pristojnost novo formiranih občin in okrajev. V smislu zadnje imenovanega zakona in republiškega Zakona o pristojnostih so nove občine v okraju Ljubljana prevzele celo vrsto pristojnosti, ki sta jih poprej opravljala bivši MLO Ljubljana in bivši OLO Ljubljana -okolica.
V prvi dobi svojega obstoja =o morale nove občine posvetiti posebno skrb organizacijsk-m vprašanjem. Danes lahko ugotovimo, da je velika večina občin v glavnem že prebrodila največje organizacijske težave in da se občine lahko že posvečajo delu. katerega jim nalagajo novi predpisi. Okrajni ljudski odbor pa je občinam nudil -svojo pomoč, da je bila lahko čimprej vzpostavljena takšna organizacija, ki jc občinam nudila osnovne pogoje za delo.
$1
‘•*ie $-
1 n i k :
r*nek L r.
predsednik: Pernuš Jože L r.
*. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IN NJEGOVI ORGANI Okrajni ljudski odbor
Novi Okrajni ljudski odbor Ljubljana je nastat kot posledica teženj združitve mesta in okolice, ki je bila poprej te izvedena z združitvijo političnih in drugih množičnih organizacij. Sestavljen je iz Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev. -Okrajni nbor šteje 68 odbornikov (od katerih je eno mesto nezasedeno, ker je enemu odborniku prenehal mandat). Izvoljen je bil izmed odbornikov okrajnih (mestnih) ljudskih odborov Ljubljana mesto 3«, Ljubljana - okolica 29, Postojna 4 in Novo mesto I odbornik. V Okrajnem zboru je 58 moških in 1 žensk. Po dosedanjih aktivnih poklicih je 6 delavcev, 8 kmetov, 46 uslužbencev in S ostalih poklicev. Po Izobrazbi je 14 odbornikov s fakultetno izobrazbo, 11 e popotno srednjo šolo. 28 z nepopolno srednjo šolo in 14
z osnovno šolo. Zbor proizvajalcev pa šteje 51 odbornikov. Izvoljeni so biti od okrajnih (mest nih) ljudskih odborov od proiz-vajalske skupine industrije, trgovine in obrti, in sicer od MLO Ljubljane 30, od OLO Ljubljana — okolica 14 in OLO Postojne 1 odbornik ter od proiz-vajalskc skupine kmetijstva od Ljubljane mesta eden, Ljubljane — okolica 4 in Postojne en odbornik.
Zbor proizvajalcev nima v svojem sestavu nobene ženske Po sedanjih aktivnih poklicih je 13 delavcev, 4 kmetje in 34 nameščencev odnosno uslužbencev. Od skupnega števila odbornikov je 10 direktorjev raznih gospodarskih organizacij in 13 članov delavskih svetov. V Zboru proizvajalcev sta dva odbornika s fakultetno izobrazbo, 6 a popolno srednjo šolo, 36 z nepopolno srednjo šolo in 7 z osnovno šolo.
Okrajni ljudski dbor je imel doslej 6 skupnih sej Okrajnega /bora in Zbora proizvajalcev. Okrajni zbor je imel eno ločeno sejo in Zbor proizvajalcev dve seji.
Oba zbora sta na osnovi 2. odstavka 63. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih vsakokrat ob začetku seje soglasno sklenila, da se seja obeh zborov vrši skupno. Skupne seje Okrajnega zbora tn Zbora proizvajalcev vodi predsednik OLO. O vseh točkah dnevnega reda poslušata oba zbora na skupnih sejah poročila o posameznih točkah dnevnega reda, razpravljata o postavljenih problemih, glasujeta pa ločeno. Skupno glasovanje izvede predsednik OLO, ločeno glasovanje Pa izvedeta predsednika obeh zborov.
Okrajni ljudski odbor je na svojih sejah sprejel 17 odlokov
OBJAVA
0 JAVNI DRAŽBI
Okrajni ljudski odbor Ljubljana, ho v četrtek dne 12. aprila 1956, razprodal na javni dražbi
Iti kora steklenih balonov 6 kom raznih šivalnih stro jev (krojaški, čevljarski, sedlarski)
3 kom elektromotorje 1 kom mizarsko delovno mize 1 kom trlcikelj — nekomple-leo
last splošnega ljudskega premoženja.
Javna dražba se bo vršila pred poslopjem »Menini dom« na Krekovem trgu s pričetkom ob 8. eri.
in 243 raznih odločb ter 19 sklepov.
Dosedanja praksa Je pokazala, da se ljudski odborniki običajno ne oglašajo ali pa se oglašajo prav redko v razpravi o predlogih za imenovanje raznih komisij in pri personalnih vprašanjih. Prav tako se odborniki ne javljajo k besedi pri razpravah glede izdajanja aktov o razlastitvah in dajanja garancijskih izjav za gospodarske or-■anizacije. Prj personalnih vprašanjih so Predlagane osebe tako v politič. kot v strokovnem pogledu že itak dobro preverjene ;>o pristojnih odporniških komisijah. Pri garancijskih izjavah Pa se odborniki ne morejo poglobiti v bistvo višine garancije. Poleg tega pa se s temi problemi ž.e tudi izčrpno peča Svet za gospodarstvo, ki poda pred ljudski odbor tudi izčrpno poročilo o potrebah garancij za posamezne gospodarske organizacije. Zato nam dosedanja praksa kaže, da so te točke inevnega reda formalističnč-ga značaja.
Odborniki pa ao pokazali veliko zanimanje pri sprejemanju raznih odlokov, o katerih predlogih dajejo sveti in odbomiške komisije na sejah ljudskega odbora izčrpna poročila. Na pod-agi takih poročil se razvija obširna razprava. Tako so pokazali največ zanimanja odborniki prt sprejemanju odloka o začasni urbanistični in gradbeni ureditvi v okraju Ljubljana, o delu odbora sklada za varstvo otrok in o sklepanju o porazdelitvi tega sklada, o prenosu finančno samostojnih zavodov na občine, o ustanovitvi Mestne porodnišnice v Ljubljani, o stanovanjskih vprašanjih itd. Veliko zanimanje »o pokazali odborniki za poročilo o javnem redu in miru v okraju, o kater rem se je razvila obširna razprava in so odborniki dajali azne predloge.
Splošno povprečje na vseh sejah sodelujočih odbornikov pri razpravah ljudskega odbora je znašalo glede Okrajnega zbora 31*1» in glede Zbora proizvajalcev 9%.
Odborniki Okrajnega ljudskega odbora sodelujejo na zborih volivcev, ki jih sklicujejo za svoja območja po edini občinski ljudski odbori, kjer dajejo na vprašanja volivcev tudi potrebna pojasnila glede dela Okrajnega ljudskega odbora.
Odborniki »o člani različnih družbenih, političnih la tudi gospodarskih organizacij. Na La način je ustvarjena zveza s tem« organizacijami. Stik z mno*ič-nimi organizacijami iinajo od-
borniki tudi potom raznih konferenc in zborovanj (n. pr. SZDL itd.), katerih se udeležujejo. V stik z Volivci prihajajo ljudski odborniki tudi na teh sestankih in sejah. Odborniki pa nimajo odfeorn iških dneVov za sprejemanje strank. Volivci prihajajo neposredno k posameznim odbornikom z raznimi redlogi ia željami.
Ljudski odbor razpravlja o zaključkih itn predlogih, ki jih sprejemajo razne politične, družbene in gospodarske organizacije. V kolikor so tl zaključki in predlogi usvojljlvi, se sprovajajo v ljudskem odboru. Tako so bile vzpostavljene zveze z Rdečim križem LRS glede ukrepov za pobijanje alkoholizma v okraju, z Gostinsko zbornico glede ureditve obratovalnega časa v gostinskih obratih in o drugih vprašanjih, z Zvezo ženskih društev glede obratovalnega časa im glede ukrepov za napredek gospodinjstva itd. Te organizacije same pošiljajo ljudskemu odboru svoje predloge za ureditev gotovih vprašanj, o katerih nato razpravljajo posamezni »veti in jih nato dajejo v pretres na sejo ljudskega odbora.
RAZGLAS
Na podlagi čl. 21 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 31-53)
RAZGLASA
Okrajna volilna komisija okraja Ljubljana za nadomestne volitve v občinski ljudski odbor Grosuplje v 24. volilni enoti, ki bodo dne 22. aprile 1956, da je potrdila naslednjo kandidaturo:
1.	GARVAS Franca Janez, kmet, Velika Loka
2.	BABNIK Janeza Anton, kmet. Velika Loka
Predsednik:
Jože Pernui, L r.
Posameznih sej ljudskega odbora se udeležujejo tudi ljudski poslanci. Posebno aktivno pa je bilo deJo ljudskih poslancev Pri pripravah za uvedbo novega komunalnega sistema.
O času in o dnevnem redu sej ljudskega odbora se državljani obveščajo preko »Glasnika«, ki izhaja na štirih straneh dvakrat tedensko kot priloga Ljubljanskega dnevnika. »Glasnik« prinaša izčrpna poročila o posameznih važnejših vprašanjih, ki se obravnavajo na sejah ljudskega odbora aJi na sejah občinskih ljudskih odborov. -»Glaunik« prinaša tudi izvlečke o poteku sej svetov, ko-imiasj itd. Pred vsako aejo ljudskega odbora je v »Glasniku« objavljeno gradivo za sejo z raocnimi predlogi im osnutki odlokov. Na ta način »o ljudski odborniki obveščeni o tem, kaj se bo obravnavalo na seji in imajo možnost, da preštudirajo gradivo ter se na ta način pripravijo na razpravo. Na ta način so prav

tako obveščeni o celotni dejavnosti -ljudskega odbora državljani.
V »Glasniku« se obvezno objavljajo tudi vsi splošni predpisi OLO in njegovih svetov, kakor tudi vsi predpisi občinskih ljudskih odborov.
SVETI LJUDSKEGA ODBORA
Pri Okrajnem ljudskem odboru je 9 svetov. Vsi sveti imajo 120 članov, od tega 32 odbornikov in 88 članov, ki niso odborniki. Moških članov je 106, žensk je 14. Po sedanjih aktivnih poklicih je v svetih 6 delavcev, 111 uslužbencev, 2 obrtnika in «na gospodinja.
Kot družbeno-politični organi to sveti odrejali, politiko reševanja osnovnih problemov svojega področja. V skladu z izvajanjem te politike so dajali svet; konkretne predloge ljudskemu odboru. Nobena zadeva nj bila obravnavana pred ljudskim odborom, če je poprej ni obravnaval svet In dal ljudskemu odboru ustrezni predlog. Odločb v upravnem postopku okrajni sveti niso izdajali. Kontrolirali pa so upravne organe, če le-ti eprovajajo dame smernice.
Svet; doslej še niso poročali e svojem delu ljudskemu odboru. Poročila pa že pripravljajo.
Sveti so imeli skupaj do 31. marca 55 sej. Navajamo nekaj najvažnejših zadev, ki so jih posamezni sveti doslej obravnavali:
Svet za notranje zadeve ln splošno upravo je razpravljal o organizaciji Tajništva za notranje zadeve in Tajništva za splošne zadeve ln proračun, o predlogu proračuna Tajništva za notranje zadeve, o gradnji centralnega doma civilne zaščite, o novih prometnih predpisih in o njihovem izvajanju, o ureditvi pokopališč, o osnutku odloka o javnem redu In miru v okraju, o problemu alkoholikov in o njihovem zavarovanju ter zdravljenju, o sistematizaciji delovnih mest pri Okrajnem ljudskem odboru, o delu sodnika za prekrške okraja itd. Na predlog Sveta je Okrajni ljudski odbor sprejel odlok o javnem redu Im miru.
Svet je imenoval Komisijo za organizacijo in sistematizacijo delovnih mest v upravi Okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov. Ta komisija Ima nalogo pregledati in ugotoviti potrebna delovna mesta v upravi Okrajnega in občinskih ljudskih odborov. Komisija je že izdelala elaborat za sistematizacijo delovnih mest v upravi Okrajnega ljudskega odbora, o katerem je Svet že razpravljal. Osnutek odločbe o sistematizaciji na podlagi tega elaborata bo Svet predložil v sklepanje ljudskemu odboru. V bližnji prihodmjosti bo Komisija pregledala sistematizacijo delovnih mest pri občinskih ljudskih odborih in dala svoj predlog.
Svet za gospodarstvo je razpravljal o sklepih s posvetovanja Pri tov. Titu o splošni gospodarski politiki, o zaključnem računu za leto 1954 in o izpolnitvi družbenega plana za IV. tromesečje 1955, o proizvodnem r~ količinskem planu gospodarskih organizacij za leto 1956, o investicijski politiki v industrijskih podjetjih, o odobritvi investicijskih kreditov za. obrtništvo, o potrošniških svetih, o združitvi obrtne, trgovske {n gostinske zbornice, o organizaciji
in odkupu ter predelavi mleka v okraju, o uvedbi turistične takse v gostinstvu, o prenosu skladov na občine (sklad za pospeševanje kmetijstva, za pospeševanje gostinstva, za pospeševanje obrti in sklad za kreditiranje trgovine), 0 proizvodnem planu za leto 1956, o stanju obrti, sklada za pospeševanje obrti in potrebah po investicijskih posojilih, o stanju odnosno o izvedeni anketi za pekovska podjetja v Ljubljani, predlogu odloka o lokalih, o poročilu o pregledu stanja kmetijskih posestev v okraju ter o ukrepih za izboljšanje kmetijske proizvodnje.
Svet za gospodarstvo je predlagal ljudskemu odboru, da sprejme naslednje splošne predpise: odlok o prepovedi predelave mleka in priporočilo občinskim ljudskim odborom, da sprejmejo odlok o spremembi obratovalnega časa v gostinstvu in odlok o uvedbi turističnih taks.
Ljudskemu odboru je bil dostavljen v razpravo — ne da b: o njem predhodno razpravljal Svet — le primer pritrditve k sklepu Občinskega ljudskega odbora Litija o likvidaciji lesnega podjetja »Zales«, Zadeva je bila postavljena na dnevni red na predlog ljudskega odbornika na sami seji ljudskega odbora. Ker pa pri glasovanju na seji ljudskega odbora ni bila dosežena soglasnost obeh zborov, je bila zadeva na predlog koordinacijske komisije stavljena v pretres Svetu , za gospodarstvo, ki je bil od obeh zborov pooblaščen, da o zadevi odloči. Ta edini primer nam kaže, da je potrebno, da obravnava Svet vsako zadevo, o kateri naj odloči nato ljudski odbor, sicer pride zaradi nepripravljenosti zadeve do nesoglasij. Sicer pa je o vseh zadevah iz svoje pristojnosti predhodno razpravljal Svet, ki je dal ljudskemu odboru ustrezne predloge.
Za proučevanje zadev s posameznega področja gospodarstva je Svet ustanovil v svojem sestavu naslednje odbore: Odbor za industrijo, Odbor za obrt, Odbor za trgovino, Odbor za gostinstvo ln turizem. Odbor za kmetijstvo in Odbor za gozdarstvo.
Svet je nadalje imenoval Komisijo za odobravanje kreditov iz sklada za kreditiranje Investicij v gospodarstvu (lokalni investicijski sklad) in Komisijo za organizacijo odkupa preko zadrug na območju okraja.
Nadzor nad delom upravnih organov iz svoje pristojnosti izvaja Svet preko načelnika Tajništva za gospodarstvo, ki poroča o delu Svetu. Svet daje upravnim organom smernice za njihovo delo s svojimi sklepi, ki so dostavljeni upravnim organom v izvršitev. Take smernice se dajejo predvsem v zadevah obče narave, da upravni organi laže usmerjajo svoje delo pri reševanju konkretnih zadev.
Svet za urbanizem je doslej pregledal delo organov bivšega MLO Ljubljane ln OLO Ljubljane — okolice in občin na področju urbanistične ureditve mesta in naselij. Razpravljal je o odloku o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah na območju okraja Ljubljana, o ureditvenem zazidalnem načrtu za kompleks med Vodnikovo ln Celovško cesto v Ljubljani, o predlogu generalnega urbanističnega načrta za ureditev dela
občine Ljubljana — Šiška med Vodnikovo in Celovško cesto in o osnutku idejnega načrta za zazidavo terena med Šišensko .n Scopolijevo ulico v Ljubljani, o osnutku programa za regula-tijo središča mesta kot osnove za razpis natečaja za predložitev idejnih regulacijskih načrtov za to območje.
Na predlog Sveta je ljudski odbor sprejel odlok o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah na območju okraja Ljubljana.
Svet za urbanizem in Svet za gradbene in komunalne zadeve sta imela eno skupno sejo zaradi razprave in sklepanja o pripombah Sekretariata za zakonodajo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS k odloku o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah.
Svet za urbanizem je ustanovil naslednje komisije: Komisijo za ureditev regulacijskih območij. Komisijo za pripravo podrobnih predpisov Po 9. členu Odloka o začasnih gradbenih In urbanističnih ureditvah. Komisijo za reševanje železniškega vozla. Komisijo za obdelavo cestne mreže v zvezi z reševanjem železniškega vprašanja v Ljubljani, Komisijo za ureditev stare Ljubljane, Komisijo za ureditev centralnega pokopališča v Ljubljani in Strokovno komisijo za urbanistična vprašanja z dvema sekcijama.
Svet za komunalne in gradbene zadeve je razpravljal o osnutku odloka o začasnih gradbenih in regulacijskih predpisih, o družbenem upravljanju v komunalnih zavodih in podjetjih ter odnosu istih do občin, o stanju oskrbe okraja z električno energijo in o ukrepih, kako zagotoviti finančna sredstva za rekonstrukcijo in razširitev mreže, o tarifah za mestni in lokalni promet v Ljubljani, o osnutku odloka o pobiranju smeti in o tarifah kot priporočilo občinam itd.
O predlogu odloka za povišanje tarif EC2 je Svet razpravljal na. svojih sejah in ga nato predložil Mestnemu svetu v obravnavo, ki ga je nato sprejel kot priporočilo Občini Ljubljana — Šiška, da ga sprejme z vsemi spremembami In dopolnitvami, ki so bile iznešene v razpravi na seji Mestnega sveta.
Svet je imenoval Komisijo za izdelavo generalnega programa kanalizacije za mesto, Komisijo za študij ogrevanja mesta. Komisijo za imenovanje ulic in numeracijo mesta in Komisijo za študij oskrbe okraja z električno energijo.
Svet za stanovanjsko politiko
je razpravljal o razvoju zadružne gradnje stanovanjskih hiš, kreditiranju gradnje stanovanjskih hiš in o politiki kreditiranja, o razvijanju kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, o določitvi površin za gradnjo vrstnih hiš in blokov v Ljubljani, o osnutku Zakona o stanovanjskih zadrugah, o pravilih stanovanjskih zadrug, o pomoči ljudskega odbora zadružnim graditeljem, o delovnem področju Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo OLO Ljubljana, o reorganizaciji stanovanjske uprave, o izdelavi predpisov o postopku pri razdeljevanju stanovanj, o problematiki prisilnih uprav nad stanovanjskimi hišami, o izdelavi predpisov o dajanju poslovnih prostorov v najem, o predlogu za spremembo odloka o stanovanjski tarifi, o izdelavi prisrtiss
Ljudske univerze za dvig stanovanjske kulture.
Svet je imenoval začasno Komisijo za pripravo odloka o spremembah odloka o stanovanjski tarifi.
Na predlog Sveta je Mestni svet sprejel priporočilo občinam, da sprejmejo svoje odloke o postopku pri razdeljevanju stanovanj. Ljudski odbor pa je na svoji seji na predlog Sveta .prejel odločbo ‘o ustanovitvi okrajnega Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, s katero je bilo določeno delovno področje tega zavoda.
Svet za kulturo je obravnavaj načelna vprašanja v kulturnem udejstvovanju kulturnih ustanov n zavodov, o problemu glasbenih šol, o delovnih mestih, v ustanovah in zavodih, kj spadajo v pristojnost Sveta, o problematiki šole za umetno obrt itd.
Na predlog Sveta je ljudski odbor z odločbo ustanovil Stalni Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani.
Svet je imenoval Komisijo za finančne zadeve in Komisijo za personalne zadeve ter začasni Komisiji za proučevanje problematike zavodov in ustanov in za proučitev razmer na Soli za umetno obrt.
Svet za prosveto je razpravljal o problemu inšpekcijske službe, o formiranju Sklada za štipendije, o formiranju okrajne personalne komisije z enako funkcijo, kot jo ima republiška komisija, o ustanovitvi raznih šol, o prenosu višjih gimnazij in vajeniških šol, o analizi učno-vzgojnih uspehov v I. polletju šolskega leta 1955/56 za splošno izobraževalne šole, o analizi učno-vzgojnih uspehov za strokovne šole, o izmenjavi članov šolskih odborov, o problemu šolskih odborov, o problemu šolskih prostorov na območju mesta Ljubljane, o organizaciji In načinu dela glede obravnave šolske reforme, o delu vrtcev in internatov itd.
Na predlog Sveta je ljudski odbor na svoji seji formiral sklad za štipendijo in ustanovil razne šole. Svet je izdelal elaborat o šolskih prostorih v območju mesta, ki je bil predložen v obravnavo Mestnemu svetu, ki je na podlagi tega poročila ugotovil dejansko stanje ln sprejel zaključke.
Svet je Imenoval naslednje stalne komisije:	Komisijo	za
splošno izobraževalno šolstvo, Komisijo za strokovno šolstvo, Komisijo za telesno In predvo-jaško vzgojo ln Komisijo za vzgojne dumovc, ter dve začasni komisiji, in sicer: Komisijo *a pregled in revizijo pravilnika Administrativne šole in Komisijo za določitev dopolnilnih plač za srednje strokovne šole.
Kadar obravnava Svet učno vzgojne probleme, prisostvujejo -.ejam Sveta tudi inšpektorji, ki dajejo članom Sveta razna pojasnila za izvajanje inšpektorske službe.
Svet za zdravstvo je razpravljal o potrebi ustanovitve okrajne zdravstvene skupščine, ki naj bi kot posvetovalno telo zdravstvenih delavcev okraja združevala predsednika občinskih svetov za zdravstvo, predsednike upravnih odborov zdravstvenih domov, upravnike zdravstvenih domov in upravnike centralnih okrajnih zdravstvenih ustanov ter z reševanjem skupne zdravstvene problematike prispevala k pravilni koordinaciji dela ter $e bavils e problemi družbenega
upravljanja v zdravstvu. Svet je | obravnaval organizacijo zdrav- | st vene službe novega okraja in j občin, določil je občinske ln I okrajne zdravstvene zavode tef | sklepal o organizaciji speciali- | stične zdravstvene službe v ob- ‘ čnnah in v centralnih zdrav- j stvenih ustanovah. Obravnaval i je problematiko štipendiranja | zdravstvenega kadra glede na perspektivne obveznosti zdravstvene službe v bodočih letih. Nadalje je obravnaval problo- I matiko protialkoholne službe itd.
Svet je sodeloval pri obravnavanju in izdelavi predpisov o javnem redu in miru, o pred- j logu ustanovitve sklada za P°' | bijanje alkoholizma, o ureditvi : gostinskih obratov ter pri osnut- j ku pravilnika o pokopališke«" : redu.
Svet za zdravstvo je v stal"1 1 povezavi z vsemi upravnimi , odbori zdravstvenih zavodov. Predsednik Sveta se udeležuje važnejših sej upravnih odborov zdravstvenih zavodov, ki predlagajo Svetu zapisnike svoji6 sej. Povezava in kritično nadzorstvo nad delom upravnih j odborov zdravstvenih zavodov je izvedeno tudi z občasnimi konferencami pod okriljem Soc. j zveze delov, ljudstva, na kateri6 | sodelujejo poleg predsednikov ■ upravnih odborov in upravnikov Zdravstvenih domov, tudi predsednik in tajnik Sveta zS zdravstvo. Predsednik Sveta P°' ■ roča ponovno na zborih družbenih organizacij o problematiki zdravstva.
Svet za zdravstvo je ustanovil Odbor za splošno zdravstveno
službo in Odbor za male nacije in higiensko službo.
Svet za socialno varstvo ** delovna razmerja je razpravljal o vzgoji socialnega kad** na občinah, o socialnih dom0' vih. o kategorizaciji domov 6 zdravstvenem stanji' oskrb6' vancev, o ustanovitvi Doma z' zdravljenje alkoholikov ter * neozdravljivo kronično
šolskih mlečnih kuhinjah,
bol"' 6 C
zdravstvenih kolonijah in okrevališčih ter o letovanj' , ter taborjenjih, o problem1^ rejništva in o rehabilitaciji | prekvalif kacijl invalidov.
Svet je imenoval Odbor zaščito matere In otroka, ** bor za Invalidske zadeve, ^
bor za delo ter Komisijo domsko in Izvcndomska za*1* otrok, Komisijo za razdeli* I fonda za prekrške, Komisij« invalidska svojstva ln revi« J Komisijo za rehabilitacijo
prekvalifikacijo Invalidov, ** . misijo za organizacijo sotti' ,, ekonomske dejavnosti, Kom jo za počitniške kolonije ^ mlečne kuhinje ter Komis'!0 ^ razdelitev fonda od kazni prekrške.
Pri vseh s-vetlh je 42 k0lfl'L|l
V teh komisijah je skupno v članov, od tega 25 odbor"1 in 373 državljanov.
Po sedanjem aktivnem ki c-u je v komisijah 370 j-
bencev, v gospodarskih ortl*, zacijah in ustanovah, 6 tP jji
dinj, 4 delavci, 2 obrtnik" v 2 kmeta ter 15 ostalih P0'1 .*)' (prlpadnlkl JLA, mladinci,
kojenci itd.)
d^l*
V svetih ln v komisij"'*1 (f,g> dejansko 468 Členov, od 120 članov v svetih in 34 v J nov v komisijah. 50 *l*,lllII)r<‘ komisijah so obenem n ,
tudi istočasno člani sv«
glasnik
V svetih dela 14 žena, v ko-nisijfth pa 56 žena.
MESTNI SVET
Da bi se čim bolj uresničilo hačelg neposrednega družbenega samoupravljanja, je bila Ljubljana razdeljena na obči-°e. Ljubljansk m občinam je bilo treba v načelu priznati enako družbeno funkcijo in Pristojnost kot drugim občinam v območju okraja. Ker pa je Ljubljana kot mesto urbani-etična, komunalna in socialna ekonomska enota, je bilo treba določene zadeve, ki se tičejo "testnega območja, enotno urediti. Zato je bil konstituiran za "testne občine Mestni svet, ka-terega člani so vsi odborniki, izvoljeni v Okrajni ljudski odbor v občinah na območju "Pesta Ljubljane. Mestni svet sestavlja 68 odbornikov. Ljubljanski Mestni svet je imel do-e,ej že 5 sej. Razpravljal je o zadevah, ki Imajo skupen po-Pten za občine. Najvažnejše zadeve, o katerih je Mestni "jVet razpravljal so bile: poročilo o delu Stanovanjske upra-
I. in II., razpravljal je o delu stanovanjskih organov pri občinskih ljudskih odborih na območju mesta. Obravnaval je Predloge odlokov, ki naj bi jih 17-dali občinski ljudski odbori Ba območju mesta Ljubljane Slede postopka pri razdeljevati"1 stanovanj. Nadalje je raz-Pravljal: o kreditnem skladu Za izgradnjo stanovanj, o delu Zavoda za stanovanjsko izgrad-Bio v Ljubljani, o novih tarl-J*’1 v osebnem lokalnem pro-"betoi, o prenosu poslov odnos-
ODBORNISKE komisije
Pri Okrajnem ljudskem odboru je 10 odborniškh komisij. Odborniške komisije razpravljajo o posameznih predlogih, I ki so bilj še obravnavani v posameznih svetih. Seje komis j se vršijo redno nekaj dni pred sejo ljudskega odbora. Sejam odborniških komisij prisostvuje predstavnik poedinih svetov le v primerih, kadar gre za pomembnejše zadeve iz delovnega področja sveta, o čigar predlogu se razpravlja. Komisije niso samoiniciativno stavile nobenega predloga na sejah ljudskega odbora, t. j. brez konkretnega predloga posameznega sveta ljudskega odbora. Nobena komisija ni vrnla predloga predlagatelju zaradi izpremembe ali dopolnitve. Pač pa so posamezne komisije iznesle gotove pomisleke proti posameznim predlogom in predlagane dopolnitve.
Odborniške komisije niso odločale, temveč so ljudskemu odboru dajale svoje predloge.
b la izvršena decentralizacija v celotnem sistemu državne uprave. Upravni organi Okrajnega ljudskega odbora so postali drugostopni organi. T0 se pravi, načeloma niso več drugostopni organi republiški organi.
II. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
o reorganizaciji Uprave ^Premičnim, o obratovalnem gostinskih podjetij na •Postnem območju, o predlogu j *°ka o obveznem odlaganju k odvozu smeti in odpadkov gospodinjstev na območju t(°®ta, o problemu šolskih pro-°rov na območju mesta, o ^ružbenem upravljanju komu-a hi h finančno samostojnih v v°dov in podjetij, o stano-"Pj&k h skladih v mestu itd.
keT je b lo. osvojeno načelo, 6v Predstavlja Mestni svet po-jern Va'n° skupščino, ne spre-Mestni svet odloke ln Pr°dpise, Pa^ Pa daje na (= a8i izčrpnih obravnav, ob-skim ljudskim odborom g |^7'na priporočila. Na podla-Priporočil občine nato OsvdJ.° Predpise. Na ta način je D1( Jcn° načelo enakopravnosti «, "“h občin z zunanjimi ob-tac ^ in dosledna decentrali-MtJ'1' Na podlag:	priporočil
IJubi^80 SVeta so posamezne edl^J^Pske občine izdale svoje v6njue o postopku pri razdelje-6eh! a a,anova.nj, o obratovalen . asu, 0 obveznem odlaga-kfiv °<ivozu smeti In odpad-hiočj,, ' g0sPodinjstva na obje ^ mesta. Občina Šiška pa legg* Podlagi priporočila Mest-ločit sveta izdelala odlok o do-Prevoznlh tarif komu-Cestha » Podjetju Električna Gr. žcleznica v Ljubljani.
oev5a|V° Za Mestn* svct Pr*-
• ain(>° P°sameala tajn štva *'Cer 8a ljudskega odbora in >i , etn> ko so posamezni , ra,vnavall določene za-o tipirnaJo P°men za celot-tran| območje. Po drugi i?bie ,^Pa Predlagajo občine L*,lhe«raineene zadeve za sejo k' da ®vct®. kadar smatrale« , ajo te zadeve skupen Za vse mesto.
Pri vseh 23 občinskih ljudskih odborih je skupno 766 odbornikov. Od tega števila je 724 mošk h in 42 žensk. Po sedanji aktivni zaposlitvi je 159 delavcev, 277 uslužbencev, 53 obrtnikov, 8 gospodinj in 35 ostalih poklicev.
Pri vseh občinskih ljudskih odborih je 154 svetov. V teh svetih dela 1316 članov, od tega 11J2 moških in 204 ženske. Po sedanjem aktivnem poklicu je v svetih 203 delavcev, 744 uslužbencev, 190 kmetovalcev, 58 obrtnikov, 54 gospodinj, 4 svobodni poklici in 63 ostalih poklicev.
V	občinskih svetih je 388 odbornikov, ostala člani pa niso odborniki.
Pri občinskih svetih je 74 komisij. V teh komisijah dela skupaj 467 članov, od katerih je 85 žensk. V komisijah je 97 odbornikov, ostali člani pa niso odborniki. Po aktivni zaposlitvi je v komisijah 39 delavcev, 263 uslužbencev, 86 kmetov, 19 obrtnikov, 31 gospodinj, 2 odbornika s v obod n h poklicev jn 27 članov ostalih poklicev.
V	večini občin so ostali sveti isti, ki so bili ustanovljen: že ob začetku ob formiranju novih občin. Nekateri občinski ljudski odbori pa so pozneje form rali še nove svete kot n. pr. svete za družino, za obrtništvo, svete za telesno vzgojo itd. Kaže se tendenca po zvišanju števila svetov.
Pri vseh 23 občinah je 190 krajevnih odborov. V krajevnih odborih je 1392 članov. Od tega števila je 457 odborn kov občinskega ljudskega odbora.
V	občinskih svetih, komisijah in krajevnih odborih je 2.233 državljanov, ki niso odbornik občinskih ljudskih odborov. Pri občinah je 33 krajevnih uradov.
III. DELO UPRAVNIH ORGANOV
Upravni postopek upravnih organov občinskih ljudskih odborov.
Z uvedbo novega komunalnega sistema se je Izvršila glede upravnega postopka precejšnja sprememba:	občinski
ljudski odbori so postali prvostopni upravni organi. S tem je
S prevzemom cele vrste pristojnosti, ki jih občine pred uveljavitvijo novega komunalnega solema niso imele, so se občine znašle pred problemom, kako izvajati upravni' postopek v nov h pogojih. To delo je bilo težko, ker so se občine znašle brez potrebnega strokovnega kadra. Zato je moral Okrajni ljudski odbor v tem pogledu nuditi izdatno pomoč. Kljub vsem težavam pa moramo ugotoviti, da se je prehod v redu izvršil in da so občine kljub težavam svojo nalogo glede upravnega postopka za-dovolj vo Izvršile.
Pravna služba Okrajnega ljudskega odbora je predlagala pri vseh občinskih ljudskih odborih delo v zvezi z izvajanjem upravnega postopka. Upravni organi občin so bili opozorjeni na zapažene napake. Vs- občinski ljudski odbori so ugodno sprejela pravniško komisijo, ker so imeli priliko, da povedo svoje težave, obenem pa so dobili potrebno strokovno pomoč na kraju samem in nasvete za reševanje upravnih zadev.
V prvih treh mesecih so občinski ljudski odbori prejeli 2.533 vlog državljanov, ki jih je bilo , treba rešiti v upravnem postopku. Od tega števila je že v teku srede januarja rešenih 1.440. vlog, dočim je ostalo nerešenih 1.093 vlog. Največ vlog je prejela občina Vič (264), zatem Vrhnika (256), nato Litija (143), nato Domžale (235), nato Kamnik (195), nato Ljub-ljana-Center (172), sledijo Polje (234), Moste (122), Rudnik (113), Šiška (101), Bežigrad (79), Logatec (73), Šentvid (65) itd.
pH večini občinskih ljudskih odborov gre večina nerešenih upravnih zadev na rovaš sta-novanjsk h zadev, glede katerih občinski ljudski odbori Še niso izdali odločb, ker nimajo na razpolago stanovanj. S tem, da b bile izdane odklonilne odločbe bi odpadla vsaj polovica nerešenih zadev. Ostale nerešene zadeve pa so predvsem prošnja za obrtna in gradbena dovoljenja, glede zamenjave nepremičnin, ki so v pripravljalnem postopku. Precej zadev pa je nerešenih pri tistih občinah, kjer n: bilo na razpolago potrebnega strokovnega kadra. To velja zlasti za sledeče občine: Cerknica, Mengeš, Borovnica ln deloma center. Nerešene spise jz septembra jn oktobra sta imeli obč n! Polje in Ivančna gorica ter Loška dolina in Cerknica. Pri občini Ivančna gorica je krivo za neažurno reševanje upravnih zadev ne samo to, da ni imela občina na razpolago strokovnega kadra, ampak tudi to, da je uradovala v neprimernih uradnih prostorih. Giede kvalitete upravnega postopka je na prvem mestu občina VIČ, zatem občina Šiška, zatem Bežigrad. Razlika med ljubljanskimi občinami, ki imajo na razpolago potreben pravniški kader in med izvenljubljanski-mj občnami, ki tega kadra nimajo, je očitna.
POMANJKLJIVOST UPRAVNEGA POSTOPKA V POIZVEDOVALNEM STADIJU
Skoraj pri vseh občinskih ljudskih odborih je bilo zapa-ženo, zlasti pa pri onih, kjer nimajo pravnika, da je upravni postopek v stadiju poizvedb in pripravljanja potrebne dokumentacije, pomanjkljiv. Ta pomanjkljivost se kaže v tem, da se pred izdajo odločbe ne izvedejo vse potrebne poizvedbe in ne pripravijo listine odnosno podatki, ki so pravni temelj za izdajo odločbe. To se je pokazalo najpogosteje pri prošnjah za obrtna dovoljenja. V mnogih primerih ni bila vprašana za mnenje Obrtna ali Gost nska zbornica, čeprav bi bilo to primerno, ali pa n: bil izveden sanitetno-tehnični pregled, ali pa ni bila niti dokazana potrebna strokovna kvalifikacija (pomočniški ali mojstrski izpit). V nekaterih primerih tudi rti bilo v sp sih državljanske izkaznice, ki bodisi da ni bila sploh predložena, bodis: pa, da je bila vrnjena že ob vložitvi prošnje, ne da bi se o tem napravil uradni zaznamek. V nekaterih primerih ni bil prijavljen sploh nobeden od naštet-h podatkov. Tako je občinski LO Vrhpika v petih primerih izdal obrtno dovoljenje na samo prošnjo, ne da bi bil predhodno izveden kakršenkoli postopek. Takšen primer je bil ugotovljen tudi Pri ObLO Loška dolina, Ivančna gorica in Borovnica. ObLO Logatec je izdal eno uporabno dovoljenje, ne da bila predhodno Izdana odločba o gradbenem dovoljenju. Isto je storil obči nski LO Dobrava, Pri ObLO Vrhnka, Polje, Kamnik, Mengeš, Domžale in Litija je bilo ugotovljeno več primerov, ko je bilo izdano obrtno dovoljenje, ne da bi bila vprašana za mnenje Obrtna zbornica, čeprav bj bilo to prirperno in ne da bi bil izvršen sanitaroo-tehničnj pregled. V nekaterih primerih pri zdaji obrtnega dovoljenja manjka v spisu celotna dokumentacija, ker bodisi da ni bila predložena, bodisi pa da je bila vrnjena že ob predložitv1 prošnje, ali ob izdaji odločbe, ne da bi bilo to posvedočeno v spisu. Pri vseh dovoljenjih za točenje pijač ni bil izveden san tarni pregled, kadar je šlo za dovoljenje pijač na prireditvah. Skoraj vsi ObLO niso izvedli poizvedb o izvoru blaga n njegovi količini (n. pr. pri prodajalcih vina iz južnih krajev), s čimer je dana možnost nedopustne trgovine v neomejenem obsegu, ker taki prodajalci ne prodajajo samo lastnega proizvedenega vina, temveč tudi vino, nabavljeno od drugod. ObLO Rudnik je izdal odločbo za dovolitev prodaja lnice mesa proizvodnemu podjetju, ne da bi o tem predhodno sklepal njegov Svet za gospodarstvo. Skoraj vsi ob-č nski odbori delajo napako, da pri začasni ali trajni odjavi obrti ne zahtevajo vrnitve obrtnega dovoljenja. Skoraj vsi ObLO delajo tudi splošno napako, da so v spisih o uradnih dejanj h, kj niso posvedočeme z listinami, ne vpisujejo v teh dejanjih uradni zaznamki.
KRŠITEV PRISTOJNOSTI PRI IZDAJANJU ODLOČB
Pregled je pokazal, da občinski LO večkrat niso na jasnem, kateri organ lahko Izda
posamezno odločbo. Nekateri občinski ljudski odbori niso vedeli, kdaj je pri obrtnih zadevah pristojen za izdajo odločbe Svet za gospodarstvo oziroma upravni organ ObLO.
Tako je Svet za gospodarstvo občine Moravče izdal odlečbo o prekinitvi obrti, namesto da bi jo izdal upravni organ. Občinski ljudski odbor Vrhnika pa je izdal odločbo o obrtnem dovoljenju, namesto da bi j0 izdal Svet za gospodarstvo. Tud; občinski LO Vrhnika je izda] odločbo o odklonitvi obratovanja z žago venecijanko, za kar je .zključno pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS, ki mora dati predhodno dovoljenje. Za dovoljenje za delo pa je pristojen OLO. Upravni organ ObLO Rudnik je izdal odločbo o odklonitvi trgovine z vinom na debelo, ne da bi o tem prej razpravljal občinski ljudski odbor. Občinski LO Loška dolina, Medvode in Cerknica so Kmetijski zadrugi izdali odločbe, da se dovoli ustanovitev delavpice ozir. gostišča, za kar pa ObLO ni pristojen, ker mora ustanovitveni akt izdati v tem primeru Kmetijska zadruga kot ustanovitelj, upravni organ ObLO pa je pristojen le za odločbo, da se dovoli delo.
Razlogi za te napake so predvsem v pomanjkanju poznavanja predpisov o novi pristojnosti občin.
UPORABA FORMALNIH IN MATERIALNIH POZITIVNIH PREDPISOV
Uporaba zakon tih predpisov je v glavnem zadovoljiva in niso bile zapažene večje napake. Največ napak v pogledu pravilne uporabe zakonitih predpisov so napravile občine Moravče, Loška dolina, Cerknica in Ivančna gorica. Tako je ObLO Loška dolina, izdal sta-novaaijsko odločbo, v kateri je citiran Zakon o stanovanjskih in poslovnih prostorih iz leta 1947, kj ne velja več. ObLO Cerkn ca je izdal odločbo, s katero je dovolil zasebnic: prodajo medičarskih izdelkov, ki jih je nabavila od tretje osebe in gre tedaj za trgovino. Id zasebnikom n dovoljena. ObLO Moravče je vzel ponovno v postopek prošnjo za dovoljenje obrti bivšega industrijca, kateremu je bilo dovoljenje za Izvrševanje obrti pravočasno odklonjeno s sodbo ’ zveznega Vrhovnega sodišča, ne da bi bila v ponovni prošnji navedena kakšna nova okolnost.
ObLO Ivančna gorica pa je z-dal odločbo, s katero je rezerviral dve prazni stanovanj; v zasebni hiši za uslužbence tovarne »Zmaj«, ne da bil bil izveden kakšen postopek jn ne da bi bilo navedeno konkretno ime tistega, ki se mu nakazuje stanovanje. ObLO Rudnik je izdal odločbo s klavzuro, da ObLO dovoljuje prenos lastninske pravice na hiši od enega privatnika na drugega, čeprav je promet z nepremičninami med privatn ki svoboden in ni potrebna za to nobena privolitev ObLO
OBLIKA ODI.OCB
Oblika odločb je v glavnem zadovoljiva. Pomanjkljiva oblika je bila ugotovljena pri ObLO Loška dolina, Moravče n deloma pri Cerknici.
Pni nekaterih občinskih 1ud-skih odborih se je tudi ugotovilo, da v manj pomembnih upravn h zadevah, kakor n. pr.
pri dovoljenju za prodajo vina za veselice in slično, izdajajo dovoljenja z navadnim dopii-som, ne pa z odločbo .
DOBA REŠITEV UPRAVNIH ZADEV
Pri pregledu delovodnikov se je ugotovil«, da se upravne zadeve rešijo povprečno v enem do dveh mesecih. Več kakor dva meseca nerešene sp se so v času pregleda imeli občinski ljudski odbori Cerknica, Ivančna gorica, Polje, Rudnik, Domžale, Logatec in Borovnica, Pri ObLO Ivančna gorica je b lo več primerov prošenj za obrtna dovoljenja, za izvrševanje gostinskih storitev, ki so bile vložene septembra in sploh niso bile vzete v postopek. Pri ObLO Rudnik in Domžale se v času pregleda še n so reševale zadeve glede zamenjave zemljišč.
TAKSE
Večina ObLO pravilno pobira takse in so takse tudi pravilno uničene na vlogah. Večje nepravilnosti v pogledu taks pa so bile ugotovljene pri ObLO Domžale, kjer so ugotovili, da takse sploh niso ali pa so napačno pobrane. Pri občini Loška dolina je bilo ugotovljeno, da se je izdala odločba Kmetijski zadrugi o ustanovitvi kovaške delavnice, ne da bi b la sploh pobrana taksa din 8.000, ObLO Vrhnika je jzdal odločbo
0	dovolitvi točenja pijač izven poslovnih prostorov in za dovoljenje ni pobral takse v znesku 3.000 dinarjev.
PRITOŽBE
NA OBČINSKE ODLOČBE
Do 1. februarja t. 1. je b lo vloženih zoper občinske odločbe v upravnem postopku 2GC pritožb in sicer:
a)	s področja gospodarstva 9 pritožb. Negativno je bilo rešeno 8 pritožb, ugodeno pa je bilo eni pritožbi;
b)	s področja gradbenih in regulacijskih zadev 19 pritožb. Negativno rešenih je bilo 14 pritožb, ugodeno pa je bilo 3 pritožbam, dočim »ta bili dve pritožb umaknjeni;
c)	s področja komunalnih zadev 10 pritožb. Negativno so bile rešene 3 pritožbe, ugodeno pa je bilo dvema pritožbama. S poravnavo je bilo rešenih 5 pritožb (zadeve vodopravnega značaja);
č) g področja skrbstvenih pritožb 29 pritožb. Negativno je bilo rešenih 16 pritožb, ugodeno pa je bilo 13 pritožbam;
d)	s področja stanovanjskih zadev 199 pritožb. Negativno je bilo rešenih 123 pritožb, ugodno pa je bilo rešenih 76 pritožb.
Od 266 vloženih pritožb je bilo torej ugodno rešenih 95 pritožb, ostale pa so bile zavrnjene, odnosno se je v nekaj primerih dosegla poravnava. Po nadzorstveni pravici je b:lo razveljav-^
1	j enih 10 občinskih odločb v upravnem postopku.
Ce upoštevamo, da je bilo od 1440 upravnih zadev, ki so jih rešili občinski ljudski odbori do začetka januarja t. 1. in da Je bilo vloženih do 1. IL t. 1. le 266 pritožb, od katerih je bila večina pritožb na drugi instanci zavrnjena in le 95 pritožb ugodno rešenih z.a stranke, lahko ugotovimo, da so občinski ljudski odbori večinoma izdajati meritorno pravilne odločbe.
Kljub naštetim pomanjkljivost m, ki so bik ugbVovtjeme pni
pregledih glede izvajanja upravnega postopka, lahko postavimo trditev, da so občine vendarle izpolnile svoje naloge pri izvajanju tega postopka. Kljub temu, da so se borile z začetnimi organizac.jakimi težavami in da jim manjka strokovnega kadra, posebno pravnikov, ki bi morali izdelovati odločbe in izvajali upravni postopek, vendarle ni prišlo na nobeni občini do kakšnega večjega zastoja. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile tako rekoč nujne, saj ni nihče pričakoval, da bo upravni postopek v prv fazi obstoja novih občin in ob prevzemu novih pristojnosti, popolnoma brezhibno funkcioniral.
O ugotovljenih pomanjkljivostih so bili obveščeni tajniki občin na konferenci tajnikov s tajnikom OLO. Nekatere občine so na podlagi teh ugotovitev že zboljšale izvajanje upravnega postopka, posebno tiste, katerim Je uspelo v zadnjem času zaposliti pravnike.
POMOČ OKRAJA OBČINAM
OLO je podvzel razti-čne ukrepe za usposabljanje občinskih uslužbencev, da se bo upravni postopek v kvalitetnem pogledu Izpopolnjevati 2e takoj od začetka poslovanja novih občin, so bile poslane ekipo strokovnih uslužbencev okraja na občine, kjer so dajali uslužbencem prve potrebne in-strukcije za začetek poslovanja. Instruktorske ekipe iz posameznih resorjev so tudi pozneje obiskovale občine in dajale navodila za poslovanje, ki pa so bila že bolj specializirana. Prav tako je bilo takoj pregledano vse pisarniško poslovanje. Ta pregled je pokazal, da so vložni vpisniki pr vseli občinskih ljudskih odborih dobro vodeni in da v tem pogledu ni bistvenih napak. Administrativni inštruktor o-kraua je ob pregledih pisarn-Sitega poslovanja dal tozadevne instrukcije. Glede pisarniškega poslovanja sta bili v začetku slabi občini Litija ‘n Mengeš, ki pa sta po pregledu svoje poslovanje znatno zboljšali, tako da je danes to poslovanje v redu.
V januarju tega leta Je posebna komisija, sestavljena iz pravnikov, pregledala upravne zadeve in izvajanje upravnega postopka. Na ta nač n so bili strokovni uslužbenci okraja v osebnem stiku z uslužbenci na občinah, ki so ob obisku imeli možnost dajati tudi različna vprašanja.
Za strokovno pomoč občinsk upravi izdaja Urad tajnika OLO posebne biltene. V teh biltenih se dajejo občinski upravi potrebna navodila za' izvajanje upravnega postopka in »ploh za delo obč riških ljudskih odborov. Doslej je bilo izdanih 11 biltenov z navodili in z vzorci najrazličnejših odločb. Obdelana je bila materija ra naslednja upravna področja: za postopek v gradbenih zadevah, za postopek pri prometu z zfmlji-šči in stavbami in pri prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja, za postopek v zdravstvenih' zadevah in zlasti glede delovanja obratnih ambulant in glede prvih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo, za postopek v obrtnih zadevah, za postopek pri ustanavljanju finančno samostojnih zavodov, za postopek v zvezi a podeljevanjem
štipendij, za postopek pr: ustanavljanju vodnih skupnosti in registracije vodnih skupnosti, za ustanavljanje, združevanje in likvidacijo gospod a rsk h organizacij, za postopek v varstvenih in invalidskih zadevah, za postopek v zadevah razml inšpekc:j, za postopek v personalnih zadevah, glede pristojnosti občinskih ljudskih odborov na področju notranjih zadev, glede ureditve pisarniškega poslovanja, glede postopka pri pregledu zaključnih računov za leto 1955. Pravkar se prpravlja bilten, v katerem bo obrazložen postopek odnosno bodo dana navodila za naložitev evidence zemljiškega kmetijskega sklada in z vzorci za predloge za vknjižbe upravnih organov.
Gradivo za biltene izdelujejo posamezna resorna tajništva po predlogu tajnika ali pa na lastno Iniciativo glede na to, katera snov je v danem obdobju najbolj aktualna, po drugi strani pa se gradivo sestavlja tudi na podlagi predlogov samih občinsk h tajnikov, ki jih '.znašair na konferencah s tajnikom OLO. Na prošnjo drugih okrajev sc bilten pošilja tudi vsem ostalim okrajem v LR Sloveniji in Upravni inšpekcij: pri Državnem sekretariatu za splošno upravo in proračun LRS. Drug! način pomoči, ki jo daje okraj občinskim uslužbencem, so seminarji <n praksa pri OLO. Ob prehodu Uprav za dohodke na občine, so bili prirejeni za davčne uslužbence seminarji, na katerih jim je bila predvajana snov iz materije, ki Jo potrebujejo pri delu.
Okrajni Zavod za planiranje jo pozval nekaj občinskih uslužbencev na prakso, kjer so se pri praktičnem delu usposabljali za bodoče naloge v zvezi z izvajanjem družbenega plana na občinah.
Eden izmed bodoč h načinov dajanja pomoči občinam bo ta, da bodo poslani na občine, ki s težavami in pomanjkljivo izvajajo upravni postopek, pravniki :x okraja, kj bodo na samem kraju v dvo- alt triduov-netri bivanju na občini praktično usposabljali uslužbence, ki imajo opravka z upravnim postopkom. Tega načina se bomo poslužli predvsem pri tistih občinah, glede katerih je pregled pokazal, da so pri izvajanju upravnega postopka najsi abše.
ORGANIZACIJA OKRAJNE UPRAVE
V novem komunalnem »istemu je prišlo do izraza načelo samostojnosti uprave. Ljudski odbor in njegovi »veti Izvajajo nad upravo kontrolo in ji dajejo smernice za izvrševanje na različnih upravnih področjih, toda organi uprave so pri ieva-janju zakonov v gotovi meri, samostojni. To načeto o samostojnosti uprave ljudskega odbora je jasno izraženo v 84. členu slatula okraja, ki določa, da opravljajo upravni organi zadeve iz svojega področja samostojno na podlagi im v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov im predpisov Okrajnega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami OLO in njegovih svetov. V skladu s tem načelom je ločitev uprave od voljenih organov pri Okrajnem ljudskem odboru dosledno Izvedena.
Sef uprave ljudskega odbora je dejansko tajnik. Raamejiiev
delokroga med predsednikom in tajnikom v odnosu na delo upravn h organov je določena v 126. in 140. členu Zakona o okrajnih ljudskih odborih in v 49. do 63. ter 87. do 90. členu Statuta okraja Ljubljana in sc tozadevno v praksi ne pojavljajo nobene nejasnosti. Tajnik izvršuje vse tiste posle, ki mu jih dajejo pred p si v njegovo pristojnost, predsednik pa tiste posle, ki so dani z istimi predpisi v njegovo pristojnost.
Tajnik zasleduje in vsklajujo delo upravnih organov potom sestankov z načelfllki tajništev, šefi odsekov, uprav in inšpekcij Ln v primerih, kadar je to potrebno, tudi potom neposredn h stikov s posameznimi načelniki, šefi odsekov in drugimi uslužbenci.
Tajnik dobiva kop je okrožnic, ki jih pošiljajo republiški organi resornim tajništvom in kopije okrožnic, ki jih pošiljajo načelniki tajništev in šefi samostojnih enot občinam. S tem se tudi na ta način spoznava z delovno problematiko na posameznih področjih uprave. V gotov h določenih rokih dostavljajo načelniki tajniku tudi pismena poročila o delu uprave resornega tajništva. Od časa do časa poseča tajnik tudi posamezna resorna tajništva, kjer obravnava problematiko dela potom osebnih razgovorov z načelnikom, referent, in drugimi uslužbenci.
Organizacija okrajne uprave Je določena v okrajnem statutu. Okrajni ljudski odbor ima poleg Urada tajnika upravne organe razdeljene v resorna -tajništva. Tajništev je devet in sicer: Tajništvo za notranje zadeve. Tajništvo za splošne zadeve in proračun, Tajništvo z gospodarstvo Tajništvo za komunalne zadeve. Tajništvo za gradbene in regulacijske posle, Tajništvo za stanovanjske zadeve, Tajništvo za kulturo. Tajništvo za prosveto. Tajništvo za zdravstvo in Tajništvo za socialno varstvo ln delovna razmerja.
V okviru ustreznih tajništev ima OLO tele inšpekcije: Upravno Inšpekcijo, Tržno inšpekcijo, Proračunsko inšpekcijo, Kmetijsko inšpekcije, Veterinarsko inšpekcijo. Gradbeno inšpekcijo, Elektroenergetsko inšpekcijo. San lavno inšpekcijo, Inšpekcijo dela. Finančno inšpekcijo in Šolsko inšpekcijo
OLO ima dva upravna zavoda in sicer: Zavod za plan ranjc in Zavod za statistiko.
OLO Ima sledeče uprave: Upravo za dohodke. Upravo -za gozdarstvo, Upravo za ceste in Upravo za investicije.
Pri OLO so trije urad: in sicer: Katastrski urad I, Katastrski urad II In Katam trski urad v Kamniku, ki je bil ustanovljen 15. marca leto«.
Za reševanje upravnih zadev v Ui pravnem postopku, kadar je treba odločiti po prostem preudarku, je OLO ustanovil posamezne upravne korozije. Izdajanje upravnih odločb pa je prepuščeno tem komisijam samo v takih zadevah, ki so dr ločene s predpisi Okrajnega ljudskega odbora ali pa s predpisi višjih državnih organov, na katerih podlagi so ustanovljene.
Pri Okrajnem ljudskem odboru je 28 upravnih komisij.
Posebni okrajni organi pa so: okrajni javni pravobranilec, ki še ni Imenovan, Senat za pre-
krške in sodnik za prekrške, Disciplinsko sodišče za uslužbence Okrajnega in občinskih ljudskih odborov in Vojaški odsek. ,
URAD TAJNIKA
V Uradu tajnika so: pravni odsek, skupščinska pisarna io referat za personalne zadeve.
Potom pravnega odseka ugotavlja tajnik stanje upravnega postopka, ki ga izvajajo posamezna tajništva. Iz teh predlogov se delajo analize, potrebni zaključki tor podvzemajo ukrepi za izboljšanje poslovanja.
Pravni odsek pomaga tajniku tudi pri pravni presoji predlogov svetov ln komisij, ki pridejo na dnevni red seje ljudskega odbora in pravno formulira te predloge.
Potom pravnega odseka kontrolira tajnik zakonitost deta upravnih organov. Prav tako kontrolira tajnik potom pravnega odseka zakonitost poslovanja občin. V pravnem odseku se ugotavljajo eventuelne nese pregledujejo zapisniki sej občinskih ljudskih odborov in pravilnosti n pomanjkljivosti. Občinski ljudski odbori se nato obveščajo o zapažeuih nepravilnostih in pomanjfloljivostih * opozorili, da nezakonitosti odpravijo.
Pravni odsek izdeluje pogodbe, ki jih sklepa ljudski odbor, vodi vse pravne zadeve v zvezi z imovino, ki je zaplenjena, rešuje vse pravne zadeve v zvezi z agrarno reformo 'n v zvezi * nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, opravlja pravne posle v zvezi z razlastitvenim postopkom, ki je ostal v pristojnosti okraja. V pravnem odseku se nadalje izvršujejo ludi vsi pravni posli v zvezi z zemlji šle o knjižnimi zadevami,
Glede na to, da še ni imenovan okrajni javni pravobrani' lec, vodi pravni odsek pravu® zastopstvo v materialno-prav-nih sporih pred sodiščem.
Pravni odsek pomaga tajnik® tud| pri sestavljanju različnih poroči In analiz, ki jih zahto' vajo višji organi.
Skupščinska pisarna pomag* tajniku pri pripravah za sej® ljudskega odbora, oskrbuje ste' nogra/fke zapiske na sejal1' urejuje administrativno delo v zvezi z obveščanjem pristojni® upravnih organov o sprejeti® sklepih in vodi evidenco o l'!' vršitvi sklepov. Skupščinska P'" sama izvršuje skratka vse teh' nične priprave, ki so potreb0® za »ejto ljudskega odbora. v tej pisarni se hranijo vsi **' Pisniki sej ljudskega odbori1' vsi zapisnik! sej občinskih 1)®"' škili odborov, vsi odloki ln ll0' ločbe ter sklopi ljudskega c® bora, vodi se seznam ljudski^ odbornikov Itd. Skupščinsko P sama izvršuje tudi vse tetin' po de4o v zvezi s prlpravti3^ njem gradiva, ki se objavlj3 »Glasniku«.	.
Referat za personalne ^ vodi personalno evidenco vs® uslužbencev ljudskega odb" ^ in izdeluje odločbe o na»t®vl^ vah, napredovanju, razrešitvj1^ premestitvah uslužbencev. 1 senatni referent sodeluje v P ^ sonato! komi-sljl, v komi*'!' usflužberoka vprašanje to v misiji ra Izvolitve In Itn'1'10 ^ nja ter pripravlja gradivo te komisije.	u(l
(Nadaljevanje pi*«*
Izdala EaložnlSlco P®01 ,0 »ljubljanski dnevnik« Glav1* odgovorni urednik Ive Tevč8*