PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2043. kaltrMi M I«. CHICAGO 23, ILL., 27. NOVEMBRA (November 27). 191«. ..„hli.had Weeidy at 2301 8. Lawndale Avk leto—vol. xli. ALI BO ON BODOČI GLAVAR TRSTA? Fiorelo H. LaGuardia. ki načeljuje mednarodni relifni organisaciji. svari vlade, da če ne poskrbt sa njeno nadaljevanje, bo to ia Evropo strašno huda sitna. Ne samo v preže banju temveč v pomanjkanju živeža. UNRRA preneha poslovati I. januarja. Medtem LaGuardiju (v sredi na lej sliki) obetajo mimogrede še novo službo. Namreč, da bo on imenovan za prvega glavarja internacionaliiiranega Trsta. LaGuardia je bil pred leti ameriški konzul na Reki in zna govoriti za silo tud hrvaško, dobro pa obvlada talijan-ščino. V politiki je poštenjak in tako bo on morda sprejemljiv za vse prizadete dežele. Volitve v Rumuniji naši vladi niso bile po volji Socialisti najjačja stranka. — Kaj je "kapitalizem srednjega razreda"? — Pretnje Bolgariji. — Angleži soglašajo z Byn.e*ovim stališčem o demokraciji SVET, KI JE SE VES POD 0R02JEM, NE MORE BITI JAMSTVO ZA MIR V Lake Success v Nevv Yorku razpravljajo zastopniki štiriinpetdesetih "združenih" narodov, kako ustvariti po svetu take razmere in odnošaje, da bo "štiri svobodščine" in trajen mir mogoče uveljaviti. V hotelu Waldorf Astoria pa se prerekajo ministri velike četvorice glede mirovnih pogodb z Italijo in nemškimi satelitkami, glede bodočnosti Trsta in poleg jim ostane še nekaj časa tipati drug drugega o bodočnosti Nemčije. Radi nje bo med njimi še veliko spora. Zavezniki, ki so si bili med vojno enotni in sodelovali drug z drugim proti sovražniku, se sedaj često obnašajo kot da si niso bili še nikdar zavezniki. Svet so razdelili v dva bloka. V enem slučaju se je 20 latinskih republik in pet arabskih detel zedinilo znižati zastopstvo "slovanskega" bloka v ekonomskem in socialnem svetu združenih narodov s štiri na dva člana. In vendar šteje slovanski blok šestih dežel več prebivalcev kot pa jih ima vseh onih 25 dežel skupaj. Taki manevri ne vodijo v prisrčnost. Niti ne Chur-c hil lova svarila pred ogromno rdečo armado, ki jo ima Sovjetska unija v Nemčiji in drugod v vzhodni ter jugovzhodni Evropi. Pomoč zaveznikom znašala skupaj nad 50 milijard KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Eno največjih podvzclij Roo-seveltove administracije je bil "lend-lease". Ta izjemna med- Kje je Ante Pavelič? Nova Ju- dotakljivo osebo, kajti on je bo-vojna postava je določala, da Ze- goslavija želi, da bi bil kje na žji namestnik, in če kaj zakrivi, dinjene države pomagajo zavez- dnu pekla ter se žgal za svoje naj ravna z njim cerkvena, ne nikom i municijo, obleko, ladja zločine. Ampak neki komunisti- pa posvetna oblast. Zato se je nii, s popravljanjem ladij, z mo- čni list v Rimu je minuli teden vsa katoliška Irska zgražala nad (ornimi vozili, živili itd. Teore- objavil senzacionalno vest, da obsodbo, ki jo je izreklo sodišče lično smo iim vse to "posodili" Ante Pavelič živi zelo razkošno v Zagrebu, in v irskem parla-uli pa dali "v najem". In zavez- v Gradcu na Štajerskem pod pokroviteljstvom ameriške zased-bene oblasti. Isti list trdi, da je ta izmed vseh največji vojni kriminalec, kar jih je bilo v Jugoslaviji, potoval z ameriškim vo njo naših oporišč na raznih fron- jaškim letalom, v spremstvu lah in kot še drugače hi mo^li ameriških častnikov v Rim in nam nuditi svoj "lend-lease". Za imel tam intervju s časnikarji, denar pa jih nismo vprašali, ker Vprašali so ga. če bo še kdaj sel hi takih dolgov sploh ne mogli v Jugoslavijo. "Seveda, tudi v vrnili kakor jih niso v in po prvi Beograd bom šel, zaeno z ameri- deželi, čeprav je duhovnik, svetovni vojni. ško ter angleško armado, ki bo Iz podatkov, ki jih je naša šla tja osvoboditi Hrvatsko in vlada dala v javnost dne 16. no-,druge dežele." Izčrpek poročila vembru, je razvidno, da je do- iz tistega lista o Paveliču je pobila največ ameriških "lend- dal po radiu iz Rima dne 21. no-le niki naj nam hi to vračali s takimi stvarmi, ki i t It mi nimamo dovolj, s popravljanjem naših ladij v svojih ladjedelnicah, s posojevanjeni delavcev za grad- mentu je predsednik vlade Ea-mon de Valera predlagal protest proti nji. Bil je kajpada sprejet, z določbo, da se ga Jugoslaviji izroči po diplomatič-nih potih. Ako bi de Valera nekoliko pogledal v obtežilni ma-terijal proti Stepinaeu, morda bi spoznal, da je tudi duhovnik koncem konca le človek, ki lahko greši proti narodu in svoji "Slab" vzgled daje tudi Poljska. Dne 2. nov. je bil pred vojnim sodiščem v Varšavi obsojen v smrt katoliški duhovnik Zyg-mund Jarkiewicz, ker je bil vo- leasn.h dajatev AnK «ja~nam. vembra ameriški publiki repor-, dja ^talnih leroristov Ruva_ recSJ .J67 ,,!U27. Njena lend- ter radio družbe Columbia , Uj so p^a ^anji vladi. A dru-jgaapii po»frrtha ni« pa jr ina-»Dguadca&ting 8yste.ii. ToieJ vest ^ duhovnikom na Poljskem, Kjerkoli zmagajo levičarske j poslancev, ki se dele: narodna skupine, posebno ako nastopajo kmečka stranka, ki ji načeljuje združeno pod eno ali drugo fir- Juliu Maniau. 32 poslancev; ma Stalin mu ni direktno odgovoril, toda je njegovo trditev o dve sto sovjetskih divizijah znižal na 80 divizij. Med tem je Molotov na konferenci v Nevv Yorku predlagal razorožitev in pa da naj vsaka vlada pove, koliko vojaštva ima v tujih krajih po svetu. Byrnes je v principu za razorožitev a glede podatkov o naši oboroženi sili, ki io imamo drugod, je dejal, da naj sovjetska vlada, in s tem seveda i druge, povedo tudi število vojaštva, ki ga imajo doma. Bevin se ni izrekel tako naravnost, pač pa dejal, da naj se vprašanje podatkov združi v skupen predlog za razoroževanje. Sovjetski delegaciji je neljubo, ker hočejo Zedinje-ne države — dežela s 140 milijoni prebivalcev, baze po vsem svetu. Proti komu? Mar ne ogrožajo varnosti , len sij postrežba šalu $(».319.792.047. „ .. . 4tu ni ii trte zvita. Kajti že dolgo aH pa v Jugoslaviji, ki niso bili Rusija je dobila naših pošilja- se suslja, da je Pavelic v ameri-' tev v vrednosti $11.266,642,270. škem varstvu. Ako smo proti Njene pošiljatve nam v povra- vojnim kriminalcem, tedaj bi čilni "lend-lease" na so znašale morala naša zasedbena oblast v $2.212,697; Avstriji ali pa v Italiji tega kri- --7 ----- ----------minalca Jugoslaviji že davno iz- Mnogo nezakonskih otrok ročiti. Ako je res, da ga drži v v zvezi z okupatorjem, ali sodelovali s kvizlingi, in ne izdajali svojega ljudstva, pa se ni bati ničesar. Seveda, katoliška propaganda po svetu tega ne pove temveč govori le o krvavem preganjanju cerkve in duhovnikov v vseh deželah, ki so v takozva-ni sovjetski sferi. Lden izmed vsakih osem otrok udobju in da mu dovoljuje ru-v Angliji je nezakonski. To je variti proti Jugoslaviji — in teza oblasti velik problem, ker ga ni še nihče resno zanikal, po-rnnoge nezakonske matere svo- i tem naša toliko opevana demo- jih otrok ne morejo preživljati. I krači ja podpira enega največjih kaj let pod Rooseveltom glavar James A. Farley, ki je bil ne- Tudi voda stane Cikaska občina je dobila v prvih desetih mesecih tega leta za vodo iz svojega vodovoda S14.188.07n fašističnih zločincev in sovraž-! nika demokracije. Zmaga skupne fronte pričakovana Dasi se je zmago koalicije levičarskih strank v Rumuniji pričakovalo, se v Londonu in Wash-ngtonu vseeno jeze, češ, da volitve niso bile ne svobodne niti pravilne. Ampak udeležile so se jih vse rumunske stranke, torej se jim ni zdelo, da ne bodo svo- pod vod-jstvom Konstantina Bratinau, 3; »narodni kmečki demokrati. 2 Del socialdemokratske stranke ni hotel v koalicijo in je nastopil samostojno pod firmo neodvisnih socialistov. Reporterji tujega tiska so pred volitvami in Londo- {^arskaljudska unija. 29, naro-, Sovjetske unije? Baze pripravljamo v Alaski in na senu nezadovoljni. (dna liberalna stranka pod vod-' .. A ... i • ^ . vernih otokih, na skra/nem severu Kanade, širom Pacifika, na razpolago so nam angleške baze na srednjem vzhodu in svojih imamo, hoteli smo si jih ohraniti v Icelandu, imamo jih na Kitajskem, ob latinski Ameriki itd. Čemu tolikšno pripravljanje, ako ne proti Rusiji, vprašujejo v Moskvi, v Washingtonu pa odgo- pisali, da je to ena izmed glav- varjajo, da nam je mar le mir in zaščitenje naše de- n,h treh opozicionalnih strank. ie/e v Londonu sekundirajo. Medtem smo razvili novo oboroževalno tekmo in pozabljamo, da smo Sovjetsko unijo še ne tako dolgo tega oglašali za našo zaveznico. Sedanje oboroževanje priča, da temu ni več tako. Ali se bo dobil na svetu kak velik državnik, ki bo zmožen dežele umakniti iz oboroževanja ter jih pridobiti za zaupanje in vzajemnost? odbora demokratske stranke in član njegove administracije, je prepotoval v minulih mesecih Predsednik Truman je poslal 14 dežel, največ v Aziji, in ugo-k papežu svojega osebnega po- tavlja. da povsod, kjer je bil, si slanika bivšega jeklarskega ma- ljudstvo želi miru. Svet ga pri-gnata C. Taylorja, in predsedni- čakuje in hoče, je dejal. Ampak kov tajnik pravi, da je bil n c + a» sploh ne postavile svoje liste. omenjeno, največ V Rumuniji praviti svobodnih ?r,djc f° doblH d%'a P°*lanca. volitev, kot jih ima n. pr. Fran-' J^1™"* J**11.0 [zyolje" cija ali pa Anglija, še nikoli ni mh t"dl ^T* T? Ji,iV»ViViV/iliVlViViVi'. bo v prihodnjem letu boj na in- dustrialnem bojilču zelo po- lagi slednjega vira imajo social- in severni Illinois. Udeležilo se demokrati toliko poslancev kot je je nad 50 zastopnikov in za- se naj bi zadru stopnic ter gostov. O raznih aktivnostih in o drugih stvareh so poročali zastopniki pridruženih društev SNPJ in JPZS. zastopniki federacij s koledarjem. - Referata sta bila dva. Milan Medvešek je v dobro naštudiranem govoru podal v kratkih obrisih razvoj slovenskega naroda in njegove litera turi , prešel nato na izseljevanje Slovencev v Ameriko in govoril o nepotrebni inferiornosti, ki so se je navzeli naši premalo poučeni, premalo zavedni ljudje. To je prešlo potem tudi na nji-1 hno mladino in posledica je, da Imajo marsikje velike težave dohiti med njo take, ki jih bi naša društva zanimala in da bi hoteli prevzeti delo v njih in ki bi znali jezik svojih staršev. Joško Oven je govoril o politični situaciji tu in po svetu, o jačanju reakcije v Ameriki in o zmagovanju evropskega delav- \ stva na političnem poljij. Več o vsem tem bo v zapisni- nobonih zvez. razen ako koga pošljemo kot našega zastopnika v Vatikan. Poslal je omenjenega Tavlorja. Roosevelt je to sto-ril vsled vojne nujnosti. Truman 1 pa jc svoje dejanje odel z mirovno haljo. Ampak mnogi sumijo, da se v tej diplomaciji plete vse kaj drugega. Irska je strogo katoliška dežela, kjer velja duhovnik za ne- Louis F. Budenz je bil ameriški javnosti neznana oseba, čeprav je bil eden glavnih urednikov komunističnega "Daily VVorkerja" v New Yorku in prej pa urednik par drugih komunističnih publikacij. Toda ko je službo pri "Daily VVorkerju" pustil in se spreobrnil v vernega (Konec na 5. strani.) žno idejo tudi v naših društvih po naselbinah boljše gojilo in poudarjalo, kajti naša društva in jednote. in naši narodni do- ku. ki ga je vodila Angela Zaitz. movi vse temelji na zadružni V tiskovni sklad Proletarca se je podlagi. nabralo ob sklepu konference Frank Zaitz je poročal o Pro- $20. nekaj pa je prod njenim SNPJ in zastopniki raznih go-' svetni matici, JSZ in naših pu- pričetkom nabral zastopnik L. spodarskih ustanov iz Wauke- blikacijah. Prosvetna matica bo Barborich. Obojp bo v prihod-- £ana 1 izdala knjigo povesti Katke Zu- njem izkazu. Sodne prepovedi proti unijam spet V modi" Slavnost 35-letnice PEVSKEGA ZBORA "NAPREJ" v nedeljo 15. decembra v So. S. Turn Hali, MILVVAUKEE, WIS. Sedanji boj premogarjev za domestitev škode v stavki pov r-j je posedujoči, vladajoči razred svoboden. Ampak nekaj dru«e- zboljšanje svojih življenskih njenega toliko več davka, ki ga na njeni strani! ga je, če hočeš vsled draginje je plačala med vojno. I^tos in lani smo videli tudi višjo mezdo in še kake druge Za delavce je druga mera. druge velike stavke — Vavke olejšavc, Ako ti jih ne dajo in kajti nji m je v takih slučajih profitarjev proti ljudstvu, toda se odločiš stavkati,'kot so storili odrečena celo brezposelnostmi predsednik Truman in njegov1 premogarji, II pa obesijo sodno podpora. generalni pravnik nista Šla na prepoved na vrat. Teh "injunc- Knako ima tudi sodna in poli- sodiftče, da bi izposlovala sodno tions" ho Čezdalje več (vzlic po- cijska oblast dvojno mero. So- prepoved (injunetion) proti stavi, ki jim zastavlja pot) kot razmer, sodna prepoved proti njihni uniji ter njenemu predsedniku J. L. Levvisu, in nckom-promisnn vztrajnost Allis-Chal-mer kompanije v VVest Allisu, ostren. S»avka pri Allis-Chalmers traja že nad sedem mesecev. Ta in vladi (zoper OPA> 'ekstilna industrija in povzročila pomanjkanje perila in oblek. Stavkala je industrija mlečnih izdelkov. diftča ustrezajo v industrialnih sporih vedno le kompanijam. In ker je svetost privafne svojine bolj sveta kakor pa glave stav-kompanija uposluje okrog 11,- karjev. protektirajo policaji in 00« delavcev. Pravijo, da se jih šerifi % svojimi deputiji vedno le stavkal je mesni trust, stavkali je nekaj tisoč že vrnilo. Ni no- interese družbe in pa lisle, ki so živinorejci in prekupci, vsi hena igrača stavkati po cele me- hočejo delati vzlic stavki. proti OPA, torej proti vladi. To- sece in potrošiti v brezdelju v Slavka, ki traja toliko časa, da Truman ni šel na sodišče lej draginji vse kar človek ima. je za delavce draga stvar. Am- temveč se je udal in preklical Kompanija pa vsled stavke ne pak kdo naj primora družbo na kontrolo nad cenami. W«W«V.WbWMVA/W.VdV. bf> ni* na ker ji ho za na- pravično porav navo spora, ko pa j Sveti profit je s tem zopet njim. Stavkala je proti ljudstvu jih je bilo pred leti. Pokojni Eu- gene V. Dehs je moral zaradi ene Inke sodne prepovedi, ker jo je kršil, pol leta v jdfo. In zaporne kazni so dobili v industrialnih bojih vsled sličnih prestopkov nešteti drugi unijski borci. Ako ho prevladala v novem kongresu *clja reakcionnr-jev obeh strank, se bodo take obsodbe nad delavci spel ponovile. > NEKAJ 0 VSE8NI AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA 1947 Oton Župančič piše o slovenskem jeziku, ki bi prav gotovo izginil, ako bi osišče zmagalo. Župančič v tem krasno zamišljenem spisu ugotavlja, da ničesar na svetu ne bi moglo obvarovati našega naroda in njegove besede, ako bi Slovenija ostala pod naciji. Od starokrajskih ljudi so v tem letniku povesti, in članki pisateljev, ki so bili v borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Sploh je gradivo z njihne strani bogatejše kot še kdaj prej v našem koledarju. Predstavlja vso grozovitost boja, ki so ga prestali in okrutnosti sovražnika, da se človeku jeiijo lasje. Zvesti svojim načelom so ostali med vojno vsi naši prejšnji literarni sotrudniki ter sodelavci na drugih poljih, kot Tone Seliškar, Mile Klopčič, Angelo Cerkve-nik, Cvetko Kristan, Viktor Eržen, dr. Reisman, Urat-nik, Franc Svetek itd. Ampak v glavnem so spisi iz starega kraja v letniku koledarja 1947 od pisateljev novejše generacije. Opisi bodo v prihodnjih številkah. Naravno, da so tudi tukajšnji naši sotrudniki dobro zastopani. Zaeno ima novi letnik mnogo informativnega gradiva. V veliko oviro nam je, ker spisov ne dobimo že v poletju, ko imajo v tiskarni običajno več časa kakor v jeseni. So tudi razne druge težave, ki jih ni vredno venomer ponavljati, a nam so v silovito nadlego. Razumemo, da bi tisti, ki koledar razpečavajo, radi, da bi ga dobili čimprej. In nihče ne bi tega rajše kot mi. Storimo pa kolikor moremo, da ga začnemo pošiljati čim bo vse delo dovršeno. PROLKTARfe. PROLETAREC LIST ZA INTbRfcSE r>_^AVSKEGA LJUDSTVA. . IZHAJA VSAKO SREDO. ImUj« J«r» lovtDilu D«l«v«k« TUko*M Drvib«, CkicAgo, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE SAJIOCNINA v Zedinjenih državna sa c«io leto I3.0O; ia pol let* 11.7»; sa čotrt let« $1.00. Inotemstvo: sa celo leto $3.60; t« pol leta $2.00. vaj rofcupiai in oglasi morajo biti ▼ naiero uradu najpoineje do pondeljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC rtioluhed every Wedneaday by the Jugoslav Workmen'a 1'ubliahing Co.. Ine. Entablished 1906. Editor... .Frank Zaits SUBSCRiPTION RATES: Jnlted States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; SU Montha $2.00. 0 IVANU MLINARJU, KI JE RAZUMEL TOKE ČASA IN SVOJE NALOGE DO KONCA FRANK ZAITZ Pisma in listi iz starega kraja tako težke poslcdice na njego-k nam često Se vedno počasno vem zdravju, da je bil za vsako prihajajo. Tako sem šele nedav- daljše kretanje nesposoben, no zvedel, da je naš stari sodrug, Vstop "Svobodnih strokovnih oionir Ivan Mlinar, preminul. organizacij", katerih predsednik Z Angelo sva ga obiskala leta Je bil v tem času v Osvobodilno 1938—leto pred svetovno vojno, *onto m "vršen le z njegovo PROLETAREC <301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 V ITALIJI bo to teika sima. Inflacija narašča, čiveia Je malo in revno ljudstvo je največ odvisno od relifnih pošiljatev ia tujih dežel in paketov. Premoinl pa kupujejo na črni borsi V minulem poletju je gladno delavstvo lahtev ilo zvišanje mrede, kar je dovedlo do iagredov, ki so se potem ponavljali v rasnih mestih po Italiji. Predsednik vlade Alcide de Gasperi ki Je vodja krščanske stranke, je dokazoval, da bi zvišanja nič ne pomagala, ker bi višje plače inflacijo še bolj povečale. Socialisti in komunisti pa so pred par tedni sprejeli skupen program, v katerem obljubljajo tudi višje mezde in ob enem take gospodarske reforme, da se bo inflaciji zastavilo poL lavedli bodo svoj program seveda le, ako dobe večino v parlamentu in vlado. Sedaj so v koalicijski vladi s krščansko stranko. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Zaton "newdealske ere" in povračanje v stare, breznačrtne razmere in - v krizo Freda Kirchwey, ki urejuje revijo "Nation", piše v nji. v očigled sedanjih zamotanih razmer v tej deželi, da je Roosevel- tova era idoba* zatonila že prilično predno je umrl. Urednica omenjene revije je ena izmed vodilnih osebnosti v "cisatniLi" krogih takozvanih ameriških liberalcev. Zato je dobro, da je baš ™ niHI Sicer je ozračje baš ta čas ta- aki bi živel - napel£ ^ resnih vPraiani> skupaj, toda v hišo ni mogel nI-vse drugače kakor pa njegov praznoglavi naslednik Truman. Toda ^l^udl^U hČC Ve* M°t"H* otroci?! ** ker je Roosevelt zapustil svoj "new deal" še predno se je vršila !na lažj0 struno?-Neka agentka ona priznala to resnico. Pokojni Roosevelt bi nedvomno delal danes ko je ogenj nastal, se n! nikoli zvedelo. Otroci sami doma. Stara povest. Ljudje so se stekli so konvencija demokratske stranke leta 1946, je radi tega tudi tako|me je namreč nad lego vala°z bro- varnem- rad privolil, da je njegov naslednik lahko človek, kakršen je sprejemljiv za južn jaške burbonce in druge reakcionar je ter graftarske mašine njegove stranke v velikih severnih mestih, ln tako je bil VVallace zavržen in izvoljen Truman. Splošno mnenje med "liberalci" sedaj je, da bi slabši tudi Harding, Coolidge in Hoover ne mogli biti. Omenjeni trije predsedniki so v krizah saj ostali v VVashingtonu — ali pa šli na "pojasnjevalne" ture, ko je nastala kaka stiska v deželi. Tako je storil tudi Harding, predsednik nevšečnega spomina in na tisti svoji govorniški turi tudi umrl. Toda Truman je šel v najbolj kritičnih dneh naše notranje ekonomije ter v najbolj napetih odnošajih med unijo premogarjev ter plutokracijo na počitnice v Florido in od tam. deloma pa iz VVashingtona ukazal uniji premogarjev. da naj svoje člane pri- • Tukaj! Vsi zunaj, vsi — "Vsi. ..? Min- kje je dete?" — 'Notri , , In kakor v potrdilo se je žila podobo najnovejše svetnice: med pok:injem in prasketanjem svete matere Cabrini. . zaslišalo detečje vekanje šuro. na čije platnicah sem opa- spi To mi je dalo misliti. Ce se v nebesih omejujejo na naš posvetni imenik svetnikov, tedaj smo mi Slovenci i v nebesih velike reve. Se vsak narod ima priznano svete zastopnike okrog božjega prestola, le mi nobenega- In je to za nas jako žalostno spričevalo. "Jezus Kristus . . .! in zagnalo se jih je par proti plamenečim vratom Nak! Nje ni vec mogoče! "Jaz sem že star. Jaz grem ..." in Repič si je potegnil suknjo čez glavo, pa se zgubil noter. Vrnil se je iz pekla plamenov. Tako se morajo pobožni Slo- Dim * Je svaljkal iz njega, bila venci še vedno zatekati le k svet- sama rcU*a nabuhlina. ni kom tujega izvora in jezika SraJca mM jc dobesedno zgorela njo, kakor da bi bila vsem rodna mati. "Ne damo je! Za nič na svetu je ne damo! Niti eno pišče ni šlo po zlu, tako je skrbela za vse. . ." Nov snežec je pobelil vas in polja in pot. po kateri so nesli Ana pokopat — od vse vasi edino žrtev "španske" v Ljubljani. Bil je že zelo zdelan, toda po duhu še čil in je delal v uradu za zdravstvo onih, ki so odvisni od splošne pomoči. Nismo se spuščali v visoko oolitiko. Razkazal nama je zavod, pojasnil to in ono in midva z ženo pa sva študirala bolnike. Bili so revni, mnogi podhranje-ni in res bolni in bedni. Minulo poletje je Ivan Mlinar umrl. Franc Svetek, ki je pred leti načeljeval delavskim strokovnim organizacijam v Sloveniji, je napisal o njemu lep ne-krolog. Kot znano, se je Franc Svetek — star. energičen socialist. takoj pridružil osvobodilni fronti. Kaj je storil Mlinar, o tem mi ni bilo znano. A iz Svet-kovega opisa vidim, da je sel, kot pravimo po domače in po naše, "z duhom časa". Bil je 78 let star, ko je umrl. Franc Svetek piše o njemu sledeče: vednostjo in odobravanjem, temveč po njegovem najaktivnejšem priporočanju. Pogreb pokojnika je bil najzgovornejši dokaz njegove priljubljenosti med vsemi, ki so ga poznali. Zlasti polnoštevilno je bila zbrana "stara garda", vsi še živeči sodelavci iz prvih časov delavskega gibanja. Od oficielnih predstavnikov so se udeležili pogreba med drugim predsednik CK KPS, dalje zastopstvo Glavnega odbora Enotnih sindikatov in drugi. Slava tovarišu Ivanu Mlinarju! France Svetek. Anton Zornik s soprogo bil na obisku v Chicagu Minuli teden je bil v Chicagu na konvenciji organizacije, ki se imenuje "National Committee on Housing", naš stari agitator in razpečevalec "duševne hrane" »delavskih listov ter delavske literature) Anton Zornik iz naselbine « Herminie, Pa. Razprave na konvenciji, ki se je vršila v hotelu Drake, so bile, kot pove že ime, o stanovanjskem problemu. Kakšne so bile — o tem bo poročal Tone Zornik sam. Zvečer 22. novembra je bil s svojo soprogo na seji kluba št. 1 JSZ v SDC. Omenil je svojo nedavno turo po vzhodnem Ohiu in v Penni, svojo sedanjo pot in podal je razna priporočila za drži na delu v rovih, namesto da bi stavkali ali pa šli na lov. V v upanju, da jih razumejo brez na hrbtu. Toda prinesel je dete tem svojem poskusu, postati velik, si je preskrbel "publiciteto" tolmača Svoje strehe izročajo v v °dej° in suknjo zamotano. De- tudi s pogreznjenjem v zaplenjeni nemški podmornici tik Floride varstvo sv. Florijanu, goveda sv. tetu ni bilo škode. Rešitelj pa ie več sto čevljev globoko in imel v tej "nevarnosti" intervju s čas- Valentinu, prašiče sv. Antonu P°d legel. nikarji. Nato so ga slikali, kako se je kopal v bazenu zgodaj zjutraj tik svojega hotela in potem čez dan v toplem floridskem morskem obrežju. Pravi državniki tako ne delajo. Tako se stavk ne rešuje. S takimi metodami ne bo Trumanova administracija prišla drugam kot v še večje blamaže. puščavniku. bolne noge sv. Ro- Ali Ana S. — Velika, zajetna ku, bolne oči sv. Luciji in sv. »vdova, ne več mlada, vendar še Vidu, zmedeno pamet sv. Am- dobro pri moči. Mokro in že do-brožu in sv. Katarini; vojak ima kaj pozno jeseni je bilo. ko je in-za patrona sv. Martina, mladina i fluenca. ' španska" imenovana, sv. Alojzija Gonzago, lovec sv. ! udarila vso vas skoro hkrati. Huberta, predica sv. Jedrto. jet- Mlado in staro, domalega vse je Kaj pa naj si premogarji mislijo, če jim tak predsednik ukaže nik sv petra stol tat sv Dizmo ležalo. In če si je kdo v življe-ostati na delu, neglede v kakšnih razmerah so primorani živeti? itd v brezkončnost. Največ pa nju zasukal rokave, si jih je te-Prcdsednik Truman je "verbščina", ki smo jo dobili po po- zaleže prPBogu seveda beseda daj Ana. Prevzela je tako rekoč Dne 19. avgusta smo pokopali To sta samo dva primera od moža. ki spada med one, ki so v mnogih Pa se spomnite kakšne-{Sloveniji položili temelj moder-ga puščavnika ali puščavnice. ki nemu delavskemu strokovnemu jih časti svet zato. ker so si si pokret u. postom in bičanjem razmesa- Ivan Mlinar je bil rojen 24 rili in uničili telo, ki je nota januarja 1869 in je v letošnjem bone tempelj božji? Samomoril- januarju dovršil 76 let. Po do- cu odrekajo cerkveni pokop. Po- vršitvi 4 razredov gimnazije se časno samomorilstvo pa krona- J i* v Ljubljani in Celju izučil ti- jo » svetniško krono!' Zakaj ta skarske obrti V strokovno orga- razlika, ko je vendar prvo kot nizacijo grafičnih delavcev je drugo v jedru le pobeg iz živ- j vstopil julija 1893. V grafični lienja!? organizaciji se je udejstvoval v,...... ... i/ . •» . . j -j -ojaeanje naših aktivnosti. Kar se mene tiče. mi je spo- funkcijah tajnika in podpred- * ^ _______ min na Ano S. veliko častivred- sednika ljubljanske podružnice 1 nejši. nego pa kakšna Katarina od leta 1897 do 1920. Po presto-Sienska. pu v službo Okrožnega urada za ----U—---„- zavarovanje delavcev je prestopil v organizacijo privatnih nameščencev in bil od leta 1930 do razpusta organizacije leta 1940 predsednik ljubljanske podružnice. .... -, i V istem času se je udejstvoval ski državni zakladnici kup d.a- tudi v viijih forumih strokovnih John Krebei cleveland, O. mantov. Prispevali so jih Japon- organizacij. Do leta 1897 niso Josef Kors.c, Detroit, Mich. ci med vojno v namen financi- poslovale strokovne organizaci- (4 nove) ranja Hirohitove armade proti je v današnjem smislu temveč Cvetan. Johnstown. Pa zaveznikom Ameriška oblast je so biJi deiavci ne glertiijc, čemu »"«>ia. i jn ^^ uflotovil vrednost Ko ie — ----------------------v.jv ••< lku ^cvhir, oane, in. je pripomočkov sploh treba, ko Stregla je bolnikom, kuhala ,),.],, Hnvriil in H« i., ni lov,arU Mlinar je bil določen za Ant. Jankovich Cleveland, O. se vsak lahko zateče direktno k čaje. suho sadje, rdečo peso; koij ^ „f hiln .olik« glavnega zaupnika na John Zornik. Detroit. Mich. očetu nebeškemu? In mar so i previjala deteta, izpirala pleni- ,el dr .culTev na Uem kuou blVŠen,Kraniskem' to funkciJ° P™* M« lon.^ Pueblo. Colo. 'e P?ViZ0rUn0 T i" onega^vinjaL je ^T^J^TZ 25^ ^ ^ ft^ | tu^T^Z^^ črtani? Mar ne odseva iz vse te i bil sam cvilez ob praznem kori- lijonov dolariev ^grsne leta nebeške uredbe neka nam mila tu. tam so tulila lačna in žejna _____________ _________I Po letu 1918 80 56 osnovale domačnost? Namreč potreba goveda, krave z nabreklimi vi- ,AI/rND , ju«oslovanske strokovne organi« "zvez", ako hočeš kaj doseči, ali'meni. Ana je bila povsod. Ni se ,AKUB 5VKjfcLJ PREMINUL zacije z nazivom "Svobodne prav po naše: mazanje in priti- vpraševala, čigava je hiša, ali' Cleveland, O. — Spet smo iz- strokovne organizacije iURSSJ> skanje kljuk...? Oj, preljubo sta ji gospodar ali gospodinja gubili pionirja v našem sociali- in Prvi predsednik vrhovnega naše klečepiastvo — še na nebe- kdaj na roko ali ne — potreba stičnem pokretu. Dne 12. no- foruma za Slovenijo uStrokov-sa smo ga prenesli! je odločala vembra je preminul Jacob Svi-, na komisija je bil tov. Ivan Mli- Svetnikov mi Slovenci torej "Nazaj. Janez, v posteljo! Vse Bil Je kluba štev. 27 n*r. ki je deloval na tem mestu Frank Stih. Sheboygan. Wis. nimamo! To je pribito! Niti ni v redu! Junček je. lep rdeč z be- Jsz že leta 1915 »n ves čas do leta 1923. Drugič je bil izvo- John P^nik, Fontana. Calif. upanja, da bi jih v doglednem lo liso na čelu Liska ga oblizuje aktiven, ravno tako tudi njego- na to mesto leta 1936 in ga Gowanda, N. Y. času kaj imeli. Johana z Vodic kar se da . " In mož ki se ie va soproga, ki je umrla pred Jc upravljal do konca leta 1940. * JBo*,ch; Cleveland, O. ^ ____________ L ! dvemi leti ko so bile svolv^n^ John Ko ,n- Girard, O. Louis Zorko. Chicapo, 111. Frank Udovich. Chicago. IU. Anton Trojar, Chicago, 111. Jahn Rak, Chicago, 111. Frank Remitz. Ročk Springs, Wyoming Edward Tomsic. Walsenburg. Colo. Anton Shular, Arma, Kans. se je sicer potrudila, toda je prišla najmanj za sto let prepozno na svet. V modernem svetu se čudeži raJ! polomijo. A treba je za svetništvo poleg lepega, ali spokorniškega življenja priznanih in potrjenih in izpričanih čudežev, tako pred smrtjo in po smrti svetniškega aspiranta. Neštete slovenske duše, čijih bil slab in bled kakor strah privlekel na prag. se ye globoko oddahnil. "Ti Ana. ti sr moje zdravje..." Odkod je jemala moč — sam bogsigavedi! Zakaj bila je na nogah dan na dan, od zore do mraka, od mraka do zore. Pre-čula in predremala je noči pri 206 naročnin. Pokojni Svigelj je bil star 75 organizacije po Cvetkovičevem ■ ®"no/n,k. Red Lodge, Mont let. V starem kraju je bil želez- jugorasovskem režimu razpu-,. Sl -261 naro*nin- ji i«, ničar in si že tam pridobil so- ščene. | cialistično prepričanje, ki si ga V funkciji strokovnih organi- je ohranil do zadnjega. zacU Je deloval zlasti pri tisku Hudovdl se je na verske dog- *nJe let urednik "Delav- me — podpornice vraževerstva ca drugih strokovnih glasil, — in pobijal lazi klerikalizma kakor Rudar", "Lesni delavec". ______________ ______ težko bolnih Nazadnje se je bo- kjerkoli je nanesel po:.tcnek na 2£nski list itd zasluge so ostale le v ustnem iz- lezen le unesla in vaško življe- take stvari. i Sofrcloval jj tud. pri delav- ročilu domačih vasi, seveda ne j nje se je vračalo na normalni v prejšnjih letih, ko je bil se skem političnem tisku in je vec štejejo in bodo prej ali slej za- tir. trdnejši v zdravju in je bilo so- J« urejfeval list Rdeči praoor" tonile v pozabo. Tedaj pa je legla Ana Vso vas cialistično gibanje še močno in Zan® »n bil stin leta glavr.i Na primer stari Repič. — Ka-lje zaskrbelo in brigali so se za- agresivno, je zelo rad pomagal urednik dnevnika "Naprej'*, ka- v agitaciji, med drugim v razna- sn*J* P« sodelavec Dtlavakt so značilen kampanjske literature in politike". drugih socialističnih publikacij. > V kulturnih organizacijah se Posebno od kar mu je žena J* udejstvoval pred prvo sve- Tole mi ne gre v glavo ? tem proti opoziciji proti njemu v delavski stranki •jojav, ker so pokazale, da ako se bo to nasprotstvo nadaljevalo, bosta Attiee in Bevin zašla na desno toliko, da sploh nj bosta , umH™^ M^l ^la^mrhiratl; tiv^" vij^ V"• Vm V Angliji veliko, je s svojimi podpisi zahtevalo spremenitev Bevi- mogla več nazaj temveč le upropastila program njune stranke, i nej^aj vsi^ žalosti nekaj nove vnanje politike. To je bila senzacija za ves svet in Bevinu pa ki sta ga obljubila izvesti v mednarodni politiki. - - - - v največjo zadrego, kakor je bil v zadregi naš državni tajnik Za zaupnico Bevinu je glasovalo sto torijskih poslancev — f*yrnes, ko je VVallace v svojem govoru proti njemu (v New Yor-, proti nobeden. ku) omenil, da ga mu je — namreč govor, odobril sam predsednik Truman. Byrnes se je— bilo je to v dneh pariške mirovne konference — upravičeno čudil, češ, ali mar zastopam tu sebe, ali ameriško vlado? Truman se je zdrznil, vprašal svoje svetovalce kaj in kako in VVallace je bil vržen iz vlade zaradi govora proti ameriški vnanji politiki. Byrnes je s tem dobil zadoščenje in ostal na svojem mestu, kakor jc ostal sedaj Bevin. Vendar pa sedaj oba lahko vesla, da ima njuna |>olitika veliko nasprotnikov v takih krogih, ki so res za mir in za vzajemnost med narodi, ne pa za pripravljanje oborožene borbe ameriškega ter ostankov evropskega kapitalizma ter Vatikana za str-moglavljenje sovjetskega ekonomskega sistema Mnogi so se vzdržali, toda ne iz nasprotstva, temveč da ne bi izgledalo vse to preveč "soglasno", kar se torijev tiče. Izmed delavskih poslancev jih je glasovalo za zaupnico 253, vseh skupaj pa je 391. Na očitke, da je angleška vnanja politika sedaj le še prirepok vnanje politike ameriškega kapitalizma, je Attiee odgovoril, da* je Anglija še vedno suverena država in da Bevin ni nekak 'second hand' Byrnesov partner (dasi se je le v smislu, nc pa dobesedno tako izrazil), ampak da nastopa zmerom Ic v interesu Velike Britanije, miru in pravičnosti. Izgledalo pa je, da mu tretjina poslanccv delavske stranke tega ni verjela in zato niso hoteli dvigniti rok ne za ne proti pred-j logu. A že to, da so se vzdržali, je Bevinu na konferenci v N<*w njenega razpusta po znanem predavanju Ivana Cankarja v ljubljanskem mestnem domu. Namesto te je bila ustanovljena kulturna organizacija "Svoboda*, katere podpredsednik je bil nekaj let. Po razpustu "Svobode" je bila ustanovljena "Vzajemnost", katere funkcionar je bil do druge svetovne vojne. Omembe vredno je tudi sode- Volitve v parlamentu za odobritev Bevinovo politike in S|Yorku prestidž zelo omajalo. vsled starosti, dokler ni podlegel'." Doma je bil iz Martinjaka pri Cirknici. Pogreb je bil civilen Vršil se je 15. nov. na* mestno pokopališče v Highland parku. Večer pred pogrebom mu je pevski zbor "Zarja" zapel dve žalostinki. Tu zapušča sina Franka in hčer Mary, omožena Mam, zeta J Mama, pet vnukinj, dva pra- lovanje pokojnika pri znani so vnuka in več drugih sorodnikov cialistični reviji "Naši zapiski". Naj mu lw» ohranjen blag spo-1 Nedvomno bi bil sodeloval to- j pitalisem. n min. — John Krebel. i variš Mlinar čim aktivnejše tudi ---------------| v Osvobodilni fronti, če bi ga je prekletstvo od 8; novembra 1940 ne zadela kap I. ■K«ko to da ameriški delavci Ija^e dneve ,la„ICio ki< potem pa stavkajo Vgnoranca Roga. Znanje je perot, ki te po- in ga položila za več mesecev v nese v nebesa. — Shakespeare. bolnfSko |>ostcljo in zapustila proti n jemu, to mi nikakor T gre v glavo! Mar ne £ ^1 metnejle tudi vo««! prJ mu, ga zavreči in s iL, a viti VZROK«- sta!ke?0dpra" MIŠKO KRANJEC Dežela pesmi i Kakor bi še vedno dehtelo po rožah, s katerimi so ljudje hoteli obsipavati komisijo, ki je pred nedavnim hodila po Primorskem; ogromni slavoloki iz zelenja z napisi o Jugoslaviji in Titu še vedno stoje nad cestami in nad razpotji, komisije pa ni več. Opravila je svoje delo in zdaj si stojita nasproti samo še primorsko ljudstvo in mirovna konferenca v Parizu. Primorsko ljudstvo je izreklo svojo poslednjo besedo; izreklo na lep in dostojen način, a nič manj odločno, da namreč pozna eno samo rešitev da se vrat domov, tja. kamor spada. Odšla je komisija, ostali pa so slavoloki in ostalo je ljudstvo s svojo ljubeznijo do rodne zemlje. Nanos je bil še vedno prste-nosiv kakor lani. ko sem ga po-slednjič videl, samo Vipavska dolina globoko pod njim je bila polna cvetja; zdaj (to je bilo pisano v maju> tam cvete sleherno drevo. Nad dolino na po- Ta roka zasluži pozdrav. Tem bolj, ker je še pred nedavnim držala za orožje, ker se tudi danes bori* ko je istočasno že vsa žuljeva od poljskega dela. Slovenske književnike so sprejeli z zastavami, s cvetjem, z godbo ter petjem. Slovenski književnik se je v vsej zgodovini srečaval z ljudstvom in morda s kako redko izjemo ne moremo nikomur očitati, da je bežal od njega Srečaval pa se je z ljudstvom tudi na reeita-cijskih večerih. Vendar se mi bočju gora so čepele vasi po- zdi. da je književnik tudi ob ta- zakaj svet slovenskega preroda se s končano vojno še daleč ni zaključil. Nasprotno, šele zdaj se je začel tisti veliki razvoj, ki mu lahko določamo cilj, ne moremo mu pa končnih meja. Vse dogajanje, kakor doma, tako po svetu, globoko zadeva našega človeka, ne tako, kakor ga je nekoč, ko je malomarno šel mimo vsega. Nekoč je naše ljudstvo stalo na isti točki tako rekoč stoletja, vsekakor pa se v desetletju ni daleč premaknilo. Nekoč se je proces dogajal v drugih plasteh. Danes je ta proces zajel zares, kakor pravimo, široke mase, osnovne množice, in je morda nekoliko statično kot je ljudstvo na Primorskem duševnost našega človeka pognal tek. kjer se ne bo ustaviti. Duševni zemlji, marveč tudi za vekomaj z njo zrasel, z njo zlil v celoto. — Tam poznajo tudi Prešerna Prešeren je prav tako njihov pesnik, nič manj ni njihov pesnik Oton Župančič, ki so po njem povsod spraševali: rad\ bi ga videli, želeli so si njegove besede, želeli njegovega potrdila. Prav gotovo ni nič lepšega, kakor če tako velik pesnik stisne svojemu ljudstvu prijateljsko roko, celo pa takemu. v dobne lastavičjifa gnezdom, prilepljenim na ogromno sivo steno. Tudi te okrogle vasi so iste sive barve. In tudi gore so sive, s primesjo nečesa rjavega in zelenkastega, kjer se odbija vroče sonce. Bil je delavnik in ljudje so delali na polju. Povsod so ra-zorane. a že tudi zasajene njive in gredice kazale sled človeške roke. ki se je zasesala v prst. Se več kazale mi sled človeške mislil kaj podobnega Zdi se mi. kih priložnostih ostajal na nekoliko vzvišenem odru. Bili so celo — mimobežno — časi, ko si je slovenski književnik skušal umetno zavezati ovratnico. ko si je nataknil črn klobuk in nosil dolge lase zaradi svoje namišljene posebnosti in vzvišenosti. Ta ropotija minulih v megle zavitih dni spada danes med staro šaro. razen kolikor si bo še tu in tam kak študent o- ljubezni. Na kmetih so ljudje v mnogočem bogatejši od nas; smejo ljubiti zemljo, smejo delati na njej. ljubijo cvetje te zemlje, ptice, ki se vračajo, in sinje nebo nad seboj. da bi danes bilo človeku neskončno nerodno, ako bi se tak pri- vit inec. v mogel več proces pri vsem tem bo silen, kakor je /e danes. 1/. Umirjenega, neogibnega človeka se sprošča človek s silo. razgiban, vr-več. Svojo sprostitev je našla ženska, ki je stoletja stala negibna pri svojem ognjišču. Skratka, toliko vsega novega se poraja, tolik prevrat je nastal, do česar mora tudi najbolj preprost človek neizbežno zavzeti svoje stališče, da pisatelja kakor povoden j zaliva s svojo problematiko. da skoraj že ne ve, česa bi se najprej lotil, ker enostavno vse kriči po oblikovanju, neredko celo po satiri in rahlem posmehu' Ali kljub tej ogromni snovi, ki se vsiljuje pisatelju in ki nikakor ne zade.a samo človekovega zunanjega življenja, marveč predvsem njegovo notranjost. se mi včasih zdi. kakor da se naša književnost v vsej tej obilnosti ne bi več inasla. Vea-sih se mi zdi. kakor bi našo književnost nekaj vleklo v ozkosr-čnost enostranskost. Zdi se mi. landu bo praznoval na Zahvalni Fontane, Calif., Frank Novak iz dan 28 nov. svojo tridesetletni- Los Angelesa in "Big" Toni co svojega uspešnega, dasi tru- Tomšič iz Oaklanda. Calif. dapolnega dela. Želimo, da bo njegova prireditev velik uspeh Sledeči so ponovili naročnino in pa da bo svoje naloge vršil v za celo Heto in ob enem prispe- bodoče enako uspešno kjikor jih vali še vsaki po $2 v tiskovni sklad: Jacob Bergant. Lisbon, O.; Frank Cerne, Čleveland. O.; Blaž Vilčnik, Depue, 111., in Frank Ilersich, Virden, IU., An-me Bester, VVashington, D. C., je v minulih desetih letih. V prejšnji številki so imeli opise o pev. zboru Zarji L. Poljšak, Anton Jankovich ter Louis _ . , ,„,., , , _ Zorko Naj bo tu na kratko ome- J<\h" Pr"dicl? Willoughby, O njeno, da je malo slovenskih ' *dw P' „KrlschN družin, ki bi toliko storile na na- Yf ,J CJ^eland, O in srni glasbenem polju kot sta Leo J'tck Menhardt Sheboygan. Wis. in Viki Poljšak ter njun sin. Kajti delati 30 let — to je že nekaj' Ampag "Zarja" ima in je imela tudi mnogo drugih požrtvovalnih članov in članic in bilo bi dobro, če bi kdo, ki zbor dobro pozna, opisal njegovo zgodovino ter dal v nji priznanje vsem tistim, ki ga v resnici zaslužijo, pa čeprav jim ni za to, da jih bi kdo hvalil. Stari naš prijatelj John Kosin; Girard. O., je poslal dve obnovitveni naročnini ter za $10 pozdravnih oglasov v koledar, $5 pa v podporo Proletarcu. Novi naročniki v minulem tednu so sledeči; John Malevich, Makinen, Minn. (naročila ga mu je hči njemu v darilo); John Ko-šitL.. Girard, o , je naročil list i svojcu v Jugoslavijo; dalje sta poslala novi naročnini Joseph —!- Humorist, satirik ali kako bi že rekli — Martin Judnich iz VVaukegana — se pogosto oglaša Jež. VVarren. O., in Miss Kati z obnovljenimi naročninami, z I Jurman. Čleveland. O , ki je ob NAČELNIK avstralske delegacijo. >lalin da noro6nike. katerim Zelo delavna v Detroitu sta za naš list ter koledar Joseph Fran Stih iz Sheboygana, Wis- spet re- minie. Pa.; Janko Zornik. Detroit. Mich; Anton Udovich. La Salle. III. ti človeka, ki ne bi vedel, da je Gregorčič pesnik, njihov pesnik, ali ki ne bi poznal, če že ne po obrazu, pa vsaj po imenu Franceta Bevka, in ki ne bi bral njegovih povesti. Bevk je njihov pisatelj, domač, tako njihov kakor gore okrog njih, in ga poznajo prav tako dobro kakor te svoje gore. 'Dvomim, da je na svetu dežela, ki bi svojega pisatelja imela taka res za svojega kakor Primorska Bevka Bevk se je ne samo rodil na tej ljudstvo; ne samo odraz njegovega zunanjega življenja, njegovega dela. marveč mnogo bolj odraz njegovega notranjega življenja, predvsem pa njegovega prerojevanja, vsega tistega presna vi jan ja, ki se je začelo bog ve kdaj. ki se je med to vojno stopnjevalo do viška in ki danes gre še dalje svojo pot. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina ta Združene države (livzemil Chicaga) Ia Kanado $6.00 na leto; $3.00 ta pol leta; $1.S0 ta četrt leta; ta Chlcafo In Cicero $7.50 za celo leto; $3.75 ta pol leta; ta inozemstvo $9.00. padnik. kakor tudi danes, ko se nekdo z vso dušo zaje v razvoj in gre z njim, ko drugi stoji ob strani in gleda Nečemu pa se moramo brezpogojno izogniti: da bi namreč iz ljudi ustvarjali klišeje, in to niti iz junaka, niti iz po-vprečnejšega človeka, niti iz odpadnika in izdajalca, da bi iz ljudi napravili lutke. Klišira-nje pomeni smrt za umetnost, za književnost. Naša književnost v preteklosti v svojih boljših ustvaritvah ni nikdar kliši-rala. Tradicijo naše dobre književnosti moramo ne samo ohraniti. marveč v novih razmerah samo še dalje razviti. Ni govora. da hi v naši književnosti smel nastati kaos, celo pa kakr-J šen koli odmik od stvarnosti in l naprednosti. Preprečevati ne-l red v umetnosti, naravnavati J pot k stvarnosti in naprednosti J je naloga naše kritike, istočasno • pa približevati občinstvu umet- • nosti pa razumeti, da je lepo in • veliko tudi tisto, kar včasih za-l radi svoje težine čez brv nikakor ne more, pa bi lahko šlo cez most. Naša književnost v svoji glavni črti od vsega početka ni bila niti malo nazadnjaška, nikdar odtrgana od življenja. Ko so ji danes dani taki pogoji, kakršnih še nikdar nI imela, si je težko mi liti, da bi ta naša književnost v svoji osnovni liniji zabredla na stranpot a. ker bi se s da bomo odslej o takih stvareh spet redno poročali. Tiste, ki so v minulih tednih delali kakor zmerom za našo stvar, ne da bi bili kje omenjeni. prosimo, da nam oproste. Glavna pozornost sedaj je obrnjena na delo za prihodnji je list {»otekel in poskrbi, da ga obnove. Enako "večni popotnik" Anton Jankovich. A Bo-zieh in Frank Hribar, vsi v Cle-velandif Korsic in Janko Zornik Kar se|consin< je poslal pet naročnin tiče aktivnosti, pa so njimi na lisl in v tiskovni sklad. Posedaj menda največ za SANS ter da ima za agitacijsko delo pomožno akcijo, v ostalem pa so 7el° maio ^sa. a mi ugotavlja-rojaki zaposleni v društvih, v mo- da vzlic temu skrbi, da je Odborih za svoja dva domova. nasa ,ista naročnikov v njegovi nekateri v unijah itd7 Upamo, i naselbini v redu' da dobimo od tam kaj dopisov. Anton z jz Denverja je v katerih nam bodo povedali tu- poslal hstu v d $5 in di kaj podrobnosti o svojem da je na potovanju ^ ju_ e u # gozapadnih državah in v Me- . , _ M . . .. hiki. Več o njegovem pismu je Anton Zornik iz Herminija. na drugem mestu Pa , je bil na agitacijskem poto- j Koledarsko gradivo je v delu. vanju po vzhodnem Ohiu in v t nabiratelji oglasov so s* odbro Penni. Vee o tem v prihodnjem (K|zvaij poročilu. Drugi naši agitatorji, ki so pridno na delu za Proletarca. za koledar itd., so Frank Cvetan v Snovja v Johnstovvnu ter Joseph Cvelbar in vse drugo se opravlja ko hitro mogoče. Več o tem prihodnjič. Stavkovne izgube Delavski department je izra- nih šihtov, ali nad 38.000.000 več kot v vsem letu 1945. Pokojnega Josipa wui nitim ii ti vj^.iw i.u i ji ni* >u iiji 1 ~ ----— - . i j | ., , letnik Ameriškega družinskega Bridgeportu pogrešamo. Toda v Sharonu, Pa. V Kansasu delu- ^nal. da so stavke v prvih de- koled tri i ^ namesto njega se sedaj toliko je neumorno že lat in leta Anton vetlh mesecih tega leta pevzro- im boli trudi John Vit*2 iz Barto' in John Shular, itari veteran čile izgubo 98,225,000 posamez- Zivimo v izrednih razmerah. J~ . , , . , __ , , na. O. Je Ze star sodrug, vajen John Marolt, vcasi se oglasi tu agitacijskega dela in ga sedaj di naš pionirski agitator Brat dobro, uspešno vrši. V vzhod- kovich in več drugih. nem Ohiu je še precej naših na- Iz Minnesote se oglašajo za * ir J* A I/ A ITT prednih rojakov, med njimi M. našo stvar Max Martz. Frank |nL V-»AI\AJ I L Tušek. J. Skoff, F Pisek in še Klune, John Kobi, John Teran ' veliko drugih. Vsem je bilo hu- in Jacob Kunstelj. do. ko je Joseph Snoy umrl. Am- z zapada nam pošiljajo pi- pak on ni ničesar želel bolj kot sma< v katerih so obnovljene in to. da če njega več ne bo. naj nove naročnine, ali pa prispevki drugi delajo dalje ia cilje, ideje v tiskovni sklad. Kajetan Erz-in načela, v kakršne je on vero-, nožnik iz Montane, Edvvard izrednih razmerah, ko ne samo da je težko'dobiti materijal za hiše. pač pa so tež-koče tudi drugod, in t6 prav tako v tiskarski industriji. Naši stari in novi zastopniki Proletarca in Koledarja se tega zavedajo. Vsi bi radi. da bi koledar čimprej i^šel ter jim olajšal delo pri ra'.prodajanju. Upamo. da bomo z novim letnikom ta cilj hitreje ciodružnice št. 1 in št. 108 priredita v nedeljo 1. decembra ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. proslavo prve obletnice federativne ljudske republike Jugoslavije. Nastopila bosta prvič na SANSovi priredbi kot govornika voditelja naše tu rojene generacije Ray Travnik in Frank Hostnik, ki je v službi strica Sama preživel nekaj časa v anglo-ameriški okupacijski coni na Jadranu in bo znal povedati marsikaj zanimivega Po govorih bo zabavna igra pokrivanje številk. Naše zavedno članstvo je poklonilo mnogo lepih dobitkov, kar bo povzročilo zanimivo in šaljivo tekmo. S to prireditvijo bomo v Detroitu in okolici zaključili kampanjo za gradbeni sklad z« ntla* dinsko bolnico v Sloveniji Za Vse, ki še niso ničesar poklonili Za graditev večnega spomenika ameriških Slovencev v stari domovini, bo to zadnja priložnost, da izkažejo svojo zavednost in ljubezen do svoje rojstne grude. Spominska knjiga, kjer bodo vpisana imena vseh darovalcev za mladinsko bolnico v Sloveniji, bo jasno govorfla, kdo je pomagal svojemu narodu v naj-I večji stiski. Seja podružnice SANSa št. 1 j se bo vršila v nedeljo 8 decembra točno ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na j 17153 John R Lia Menton, tajnica. Darilni paketi za Jugoslavijo Slednjič je teža darilnih paketov zvišana na normalno — to je, 44 funtov, in sicer po znižani poštnini 14 centov za vsak funt. Vendar pa je priporočljivo, da ne pošiljate paketov nad 22 fun tov težkih. Jugoslovanske pošt ne oblasti namreč sporočajo, d«, so paketi do 22 funtov prosti ca-; rine in da ni treba zanje predhodnega dovoljenja, ako ustrezajo sledečim predpisom: 11 Pošiljatelj mora razločno napisati na tisti strani, kjer je naslov. "GIFT — DARILO". 2» Pošljejo se lahko: Nekvarljiva živila. Rabljena obleka in čevlji. Nova obleka in čevlji ter blago zanje (carine prosto samo do 44 funtov letno za vsako osebo naslovlj^nčevc družine». Tobak in tobačni izdelki do 40 gramov : nekako 1.4 unčo. Razni predmeti za vsakdanjo potrebo, toda v malih količinah; ni pa dovoljeno pošiljati luksuznih predmetov. ' l ' • Na |X)dlagi gornjega se domneva. da darilni paketi nad 22 funtov ne bodo pripuščeni v Jugoslavijo carine prosto, oziroma brez posebnega dovoljenja za uvoz. Isto seveda velja tudi za darilne pakete do 22 funtov, ako niso v skladu z gornjimi določbami. • • ♦ Zračna pisemska pošta v Jugoslavijo je sedaj 15 centov za pol unče Napredovanje Chicaga v prebivalstvu Chicago, "ki je drugo največje ameriško mesto, že dolgo ne napreduje v prebivalstvu. Pravzaprav nazaduje, ker se ljudstvo seli iz razpadajočih notranjih predelov in "slumsov" v predmestja . Ako se te kraje prišteje k me-stu saj na bazi prebivalstva, tedaj Chicago še vedno raste. 4 Leta 1868 je štelo prebivalstvo Chicaga 252,054 oseb, izmed katerih jih je bilo 249.141 l>elih in 2.P13 črncev. Sedaj šte- 1c čikaško okrožje blizu pet mi-ijonov ljudi, toda mesto (Chicago) samo pa tie zaznamuje napredka terhveč le okolica. Črncev pa jo namesto prvotnih dva tisoč sedaj tu že več sto tisoč. ' dežela na svetu, in to dejstvo jo bo samo po sebi s časom izoliralo hote ali nehote. Dejstvo, da predstavniki naše (desnice, ki imajo največ izgledov, da prevzamejo vodstvo naše politike v slučaju okreta na desno, že danes zagovarjajo mednarodno sodelovanje, po na-} ziranju teh inozemskih opaža valcev v tem pogledu ne bo odločilno. Brez nadaljnega sicer priznavajo, da je mednarodno sodelovanje na desni prav tako mogoče kot na levi, toda njihovo mnenje je. da Amerika sama ni dovolj velika in mogočna, da bi mogla zavrniti tok in smer razvoja, ki se je začel na vsem »vetu. Prepričani so, da se bo vsak tak poizkus izjalovil ter da *3o posledica le to. d se bo Amerika s časom razočarana obrnila v stran — v nov izolacionizem. To je razlog za velikansko na-oetost. s katero vsi pričakujejo nadaljnega razvoja. Letošnje volitve kažejo, kako bi bil narod volil danes, ako bi se nahajali v predsedniškem letu. Toda s tem še ni rečeno, da nam kažejo tudi kako bo narod glasoval čez dve leti. O tem da-ics ni mogoče prerokovati. Dve leti aktivnega političnega razvoja zamore vse spremeniti. Morda bolj zanimivo vprašanje v tem pogledu predstavljajo se- "Tovariš Zaitz: — Las Cruces — mesto križev — bi se reklo po naše. je kraj, kjer so se vršile krvave bitke med Indijanci na eni ter med misijonarji ter drugimi belokožci. ki so prodirali na zapad. na drugi strani. Od tu Ti pišem in ti ta kraj omenjam, ker je zelo zanimiv. Las Cruces — 4 mesto križev"— leži 40 milj severno od mesta E1 Paso v Texasu. In na južni stra-! ni mejne reke Rio Grande je mehiško mesto Juarez. L. 1864., ko je prišel s pomočjo Avstrije in Francije v Mehiko za njenega cesarja habsburški Maksimilijan, menda brat Franca Jožefa, je bil Las Cruces glavno pribežališče tedanjega rebelnega voditelja zatiranih mehiških Indijancev in mehiških peonov v splošnem. Njegovo ime jc splošno znano — Benito Juarez. Proslavljan je v filmih in v zgodovini Mehike. Boril se je za njeno svobodo in mehiško ljudstvo ga bo vsled tega slavilo dokler bo živelo. V hotelu Amador. v katerem stanujeva z ženo, je imel tudi Juarez svojo sobo in od tu planiral svoje vpade čez mejo proti Maksimilijanu. Juarez je uspel in Maksimilijan je bil od revolucionarjev obsojen v smrt ter ustreljen. Naj še omenim, da je najina Votnjo v letalih bo poceni - kadar bo ! Charles A Rheinstrom. ki je direktor ene izmed glavnih ameriških aeroplanskih družb, prerokuje. da se bo lahko po tej deželi vsakdo vozil čez par let 1 po 4c na miljo. To je cenejše kot pa sedaj računajo železnice, pa tudi busi, ker z busi vzame vožnja dolgo, z letalom pa bos v ne-! kaj urah z enega kraja Zed. dr-jžav na drugem koncu, brez presedanja in torej tudi brez izrednih stroškov. So pa tudi drugi vešeaki, ki menijo, da ako se bo cena dolarju nižala, kot se mu sedaj, se bo voznina višala tudi za tiste, ki se vozijo v aeroplanih, ne pa samo za one. ki se prerivajo v vlakih in busih. _ Help VVanted MEN VVANTED NO EXPERIENCE NECESSARY START AT 90c PER HOUR TIME AND FOR OVERTIME STEADY VVORK FOR STEADY MEN SUN STEEL CO. 1700 VVEST 47th PLAČE lanji napori, da se prevrže rav- soba tik tiste' v kateri Je bival v onih viharnih dneh Benito Juarez. novesje sedanjega sistema Urank. Ti napori so očividni ta-\o na desni kot na levi. Skozi vso našo zgodovino je ^ilo opaziti stremljenje, da bi •meli obe poglavitni stranki več ili manj isti politični program, tako da ne bi v nobenem slučaju moglo priti do globljih sprememb v političnem in socialnem »istemu dežele. Volilci naj bi ne imeli nobene možnosti, da glasujejo za ali proti programatič-nim vprašanjem. Danes je ta ooložaj dosežen v veliki meri, posebno na polju zunanje politike, ki je postala nestrankarska. Te razmere napadajo sedaj z Vreme tukaj je toplo in soln-ce sije skozi sinje nebo od jutra do večera. Tu sc človek počuti z vsakim dnem mlajši. Iz srca bi Ti privoščil — ako bi bilo mogoče — da bi tudi Ti s svojo ženo prišel sem, da se bi navžila tega svežega zraka in toplega solnca v teh poznih jesenskih dneh. To v resnici potrebujeta, ker vem, da veliko delata, ali po naše. da garata. V nekaj dneh po počivanju v "mestu križev" sva jo odrinila z ženo proti Del Rio. Texas., do Loreda. in nato po najinem na- leve in desne. Desnica je ustva- drtu cez mei° v ^publiko Merila posebno zvezo, ki nosi ime i Americn Aetion, Inc. Levica in Ker nameravava z ženo ostati komunisti pa tudi napadajo ta tam Par mesecev, mi pošiljajte položaj in zahtevajo novo, tretjojproletarca ' v^ Mexico City, politično stranko, ki naj bi bila osnovana na podlagi nekakšne ljudske fronte. Nekateri liberalni prvaki kot VVallace in Pep-per pa si prizadevajo najti rešitev v tem. da bi demokratična stranka zopet postala levičarska. Notranja borba v strankah, ki se bo rodila iz tega, bo težje prizadela demokratično stranko kot republikance. Razlog je v tem, da je sedanji položaj bolj ugoden republikanski stranki, in v tem, da so demokrati pri-morani iskati podpore med progresivnimi in delavskimi silami, ako sploh hočejo izvoliti svojega predsednika. VVallacc in Pepper sta sicer silno napadana z vseh strani, toda dejstvo je, da se bodo tudi desničarski demokrati morali z njima pobotati, ako ne bodo hotela kratko in malo pozabiti na kandidaturo za predsedniško mesto. Pobotali se z njima pa je vprašanje tega. ali in kako ome-jiti njun vpliv na splošne poli-j problema, kajti ministri še ve tične smernice Treba je odločiti dno stanujejo v vilah in v paia-o tem. kdo naj bo prihodnji, čah in ne vedo kaj je potika nje predsedniški kandidat demokra-1 in življenje brez strehe. Mcx., General Delivery. Ob enem bom vesel, ako se kdo mojih prijateljev zanima, če mi piše v Mehiko na gornji naslov. Hasta la vista! Tvoj Žagar. (Anton Žagar je ob tej priliki spet poslal $5 v tiskovni sklad lista in upamo, da nam dobi kakega novega naročnika tudi v Mehiki. Včasi je bil zelo priden v tem poslu.) Brezdomcev v Tokiu na kupe Tokio je veliko mesto, vecjc nego Chicago, kajti v njemu je se»daj 225,000 prebivalcev, ki žive v luknjah tambardiranih poslopij ali v za silo zbitih stanovanjskih škatljah, kakih 25.000 ljudi pa je brez vsake strehe in spe kjerkoli najdejo kak kotiček . Nr zdi sc pa, da sc vlada kaj posebno briga za rešite* tega T Y P IST Experienced or competent beginners Good Salary — 40 Hour We^k Steady Position «— Insuranee Plan Cafeteria for Employees Excellent Opportunities vvith Progressive Concern Applv JAS. P. MARSH CORP. 2073 N. SOCTHPORT AVE. MACHINE COIL VVINDERS Top U'ages — IMentv Overtime TRINDL PRODUCTS 17 EAST 23KD STKEET STAKER (Experienced) Kxcellent opportunity to right man l.IBERTV R.\\VIIII)F. & TANNING CO. 2020 N. PAUL1NA ST. TYPISTS Interesting anrl diversified vvork in insuranee office. — 28 hour vveek, Alternate Sat. — Perm. position Appl.v nov ROOM 724 — 175 W. JACKSON Carpenter Forcman — Labor Fore-man for heavy industrial construction. — Work being performed through the countrv. Good pay and long-tcrm emplo.vment for exper. qualified persons. Must be vvilling to travel and be members of AFL biulding trade unions. Reply, giving full details as to past experience, references, date of availability, and starting salarv rcquircment. The H. K. Ferguson Co., 1650 llanna Bldg., Cleveland 15. Ohio. GIRLS & VVOMEN Assembling and Assorting Christmas Cards Experience not necessary Easy clean vvork Full or part time CHESAPEAKF 8823 O IftL S Paper covering and bindery vvork in Printing Office Good vvages. Good trasportation TIIE »It RON PRESS, Inc. 700 H. Lake Andover 4343 MERCHANhlst WRAPPEfti 5 day vveek.—Liberal merchandise discount.—Pleasant vvorking cond Ste Mr. KELLER 5th Floor V. L. & A n N. Habash Ave. Stenographrr & T.vpist—must have knovvledge of Insurance business. Salary open accord to ability. Good working cond. Small office. 38 hr. wk Cnll Mr !>nle. Sta 9330 W. W. DI RIIAM & CO. 231 S. La Salle St. >1I N U AVI | n must be hand.v vvith spra.v gun Stead.v. — Good pay UNITF.I) GIFT MFG. 111» \Vrst Grand Ave. Phone Monroe 9483 MEN & VVOMEN Arm-Hole Basters finishers (EXPEniENtED) Steadv Al! Yrar Ro.md VVork TOP VVAGES Kinsler Clothing Co 2704 W. North Ave. Nnjconcji* hl„K„ „„ %vein »to danes: ilovdko mc,„ in flo. v"ka kri- *»i:cnc V. Debs DONALD BELL JUŽNOAFRIŠKA UNIJA TER NJENE IMPERIALISTIČNE AMBICIJE Na zborovanju združenih narodov je ameriški delegat v odboru za vpraianja varustva v organizaciji združenih .narodov, Foster Dullcs. izjavi!, da je Ameiika proti temu, da bi Južnoafriška unija anektirala njej mandatirano ozemlje, jugozahodne Afrike. Dobila ga je v upravo po prvi svetovni vojni, sedaj pa ga zahteva za svojo last. Nobenega dvoma ne more biti v tem, da je bil to Ivid udarec za maršala Smutsa, kor jc pričakoval, da bodo njegove zahteve naletele na odpor le s strani Sovjetske unije in Indije. Zdaj, ko so Zed. države s svojo ogromno težo nastopile proti tej zahtevi, je skoro gotovo, da bo na zasedanju glavne skupščine Južno-afriška unija pogorela —kar bo spravilo maršala Smutsa doma v jako neprijeten položaj, kajti težko mu bo obrazložiti svojim trdoglavim Burom. kako in zakaj je prišlo do tega Vedeti je treba, da goje Buri zdaj ze skoro skozi dobo ene generacije nado, da jim bo uspelo zgraditi na jugu Afrike veliko carstvo. ki naj bi se raztezalo daleč na sever njihovih sedanjih meja in bi imeli vključevati tudi ozemlje južno-zahodne Afrike. Kdor ne upešteva te burske težnje, bo komaj mogel razumeti. zakaj se Južno-atriška unija tako poganja za tem ozemljem. ki je sicer res ogromnega obsega, a istočasno skoro popolnoma neobljudeno Dežela je večja kot Texas, a ima komaj 270A000 prebivalcev, od katerih je le okrog 30.000 belokožcev. To dejstvo je samo po sebi težko razumljivo, kajti klimati-čne razmere so dokaj dobre in Evropejcem ugodne. Proklet-stvo, ki je zadelo to deželo, je skoro popolno pomanjkanje vode. Domače prebivalstvo so črnci rodu Herero in Hotentoti. Prod prihodom Nemcev so živeli siromašno, a zadovoljne) in so s_> bavili pred vsem z živinorejo. Nemci in njihov tedanji « ; >ver-ner kolonije, oče vojnega zločinca Goeringa, so jih začeli ta ko j po svojem prihodu izganjati iz vseh rodovitnejših krajev in so jim celo prepovedali redit i živali — v cilju, da pridobe na ta način tam nastanjenim Nemcem poceni delavce. Tako so bili domačini polagoma pregnani iz vseh rodovitnejših krajev in so postali pravi sužnji svojih novih gospodarjev. Ko je po prvi svetovni vojni Ju-žno-afriška unija prevzela mandat nad tem ozemljem, ki ga je prej imela Nemčija, jc vsaj do neke mere izboljšala razmere, v katerih so živeli ti nesrečneži Njihov položaj je v splošnem celo nekoliko boljši kot onih črncev, ki žive v Južno-afriski uniji sami. o katerih bi mogli reči, da je najbolj zaostala dežela na svetu v pogledu ravnanja z domačim prebivalstvom. V pogledu splošnega napredka pa tudi v mandatiranem o-zemlju ni bilo storjenega ničesar. Južno-afriški predstavnik je izjavil tozadevno leta !930 v društvu narodov v Ženevi, da je vzgoja za črnce prepovedana, ter da je sicer v rodu da pota nejo 'boljši Herero*, a da zahodna kultura ne smo prodreti v njihove vrste. Ako bi bilo to ozemlje vklju-čeno v Južno-afriško unijo, je nedvomno, aa bi črnci izgubili ono malo pridobitev, katere so lobili po prvi svetovni vojni. l\ar imajo danes v pogledu živine, no presega števila 70.000 gliv, kar nikakor ni dovolj za 270,000 ljudi, ki se preživljajo skoro izključno z živinorejo. Obenem pa je je tudi preveč za one borne pašnike, ki so jim bili prisojen i. Iz vsega tega sledi, da Buri ne morejo pričakovati, da bi obogateli od tega ozemlja, tudi ča i bi jim uspelo, da ga dobe v svojo oblast. Toda Buri hočejo še; mnogo več kot le to pustinjo, ka- ........... tere golota ne Nlbija njihove s|abš« gre v teh taborih Židom. V Palestino Jih nc puste,, hi tudi drugam poželjivusti. so jim meje taprte. V vojni proti Angliji so ja bil________, __^ _. maršal Smuts boril proti Angležem. ki so zmagali. Toda po vojni so Buri prevladali in so zasedli takorekoč ves južni del afriškega kontinenta Zdaj upajo (Konec s J strani ) daljšana prisotnost njunih cet vključiti v ozemlje Južno-afri- katoličana, je to bobnal po de- vplivala na izid volitev v Trstu ske unije poleg mandatiranega želi ves meščanski in katoliški namreč da bi nadaljevanje ozemlja jugozahodne Afriks tu- tisk. Potem je Budenz dobil slu- njunega umešavanja bilo v opo-di angleški protektorat Bedžua- žbo na katoliški univerzi, v jav- ro reakcionarjem v Trstu. Kajti nalanda, protektorat Basuto- nos ti pa je nekaj mesecev mol- oni že ves čas zavezniške oku-Svvasi in angleški koloniji južne čal. Nedavno pa je začel s član- pacije mežikajo ljudstvu — češ. in severne Rhodezije. ki v Hearstovih listih proti ko- Američani in Angleži so na naši munizmu in ob enem odkril-strani in proti Slovencem in ita-• senzacionalno" dejstvo, da pra- lijan .kim komunistom In je res, n \ Od takrat naprej pa se je boss ameriške komunistične Ja VVashingtonu in Londonu ni svet močno spremenil. Lahko s? stranke ni kak VVilliam Z Fo- vse eno, kdo zmaga. To se je poster pač pa tajni zaupnik komin- sobno pokazalo, ko sta obe vladi teme Gerhard Eisler. ki je bil izrazile svoje nezadovoljstvo z v ta namen poslan sem iz Evro- izidom volitev v Bolgariji in Kupe. Kongresni odsek za proti- muniji. Sovjetska unija je dobila iz bna čistka Nad par tisoč socia-sovjeUke okupacijske cone v lističnih in komunističnih dija-N t niči j i precej znanstvenikov, kov je opozorilo na to z dem >n-ki so veščaki v kemiji, inženr- stlačijo. Mnogi dijaki so naeftjl stvu itd,, da svoje delo nadalju- in enako tudi precej profeior-jejo v sovjetskih laboratorijih, jcv. ln ie res čudno, čemu tolik-Mnogi naši Rusiji neprijazni ro- ina počasnost v trebi jenju' porterji trdijo, da so bili ti nemški veščaki primorani v Rusijo. \» Ampak veščaka se ne more pri- VOlltVfc V KURIU!!! I morati, da bi delal, ker se lahko y | . le hlini, da dela. pa ne bi pri tem f)QSJ VlOOI HSS0 r. i česar izpopolnil. Primora se , . lahko težaka vihteti lopato in f)rp (V) VOlli voziti samokolr.ico, a znan tv « I nkP nt. (Nadaljevanje s 1. strani.) AMERIŠKEMU RDECEMl! KK1/U je ostalo milijone paketov, s katerimi je pomagal vojnim ujetnikom. Sedaj jih deli tistim v raznih taborih v Nemčiji, v Avstriji itd., ki so hrez domovine. In pa takim, ki se v nje is enega ali drugega vzroka nočejo vrniti. Večina uo v teh paketih kondensirana živila in rame druge najnujnejše potrebščine. Naj- KOMENTARJI Tudi Zed. države so dobilo iz Nemčije veliko veščakov, bržkone mnogo več kakor Rusija. Atomska bomba je v veliki meri njihen uspeh. V minulih mesecih je prišlo v to deželo 300 na- pogodb z vladami, ki jih ne ?nia daljnih nemških inženirjev, tra za veljavne, mikov in iznajditeljev in niko Pritisk na Humunijo bo torej mur v Rusiji ne pride na mi el nadaljevan. Zed. države in potrditi, da smo jh sem šiloma pri- sebno Anglija, oziroma njihm sploh ne priznala za veljavne i s tem bi moral h prekiniti uidi diplomatičnc stike s ko- licijsk vlado. To bi pomei!lo. du Anglija ne bi sklenila mirovne pogodbe z Rumunijo, ker ne skl?j>-: Smuts je že v svoji mladosti sanjal te imperialistične naka- zgodi da današnji svet zavzame napram stremljenju kolonijal-nih ljudstev čisto drugačno sta-Uset kot pa ga zavzemajo imp-»- rialisti stare šole in starih tra- ameriške aktivnosti ga je pokii- Konni Zilliacus je eden tistih dicij. — ONA. |cal na zaslišanje in "tajni ame- delavskih poslancev v Angliji. gjE--'■'......I"**1 komunistični papež" Eisler ki k. na opozicije proti B- se je rade volje odzval. Toda ko je prišel v VVashington, so mu povedali, da je odsek zaslišanje odložil na prihodnje leto. Eisler. Italijanski vojni ujetniki še v Jugoslaviji Jugoslavija sicer ni zajela ve-1 like italijanske armade, v času ko je bil Mussolini strmoglav-Ijen. toda nekaj tisočev italijan-vojakov ji jc le padlo v vinovi vnanii politiki. Dne 22 nov je dejal, da ker se že zahteva 9 da naj bo plovba po Donavi pod mednarodno kontrolo. ki bi rad to komedijo čimprej naJ pnde fxxi upravo združenih skih roke. Sedanja italijanska vlada želi. da bi jugoslovanska vlada te ujetnike poslala nazaj v Italijo. V* ta namen je premier Alcide končal, se je zgražal ter omenjenemu odseku dejal, da se z,njim ogabno igrajo. Prav lahko je mogoče, da je ELsler res kak komunistični zaupnik Ampak tolikšne moči, kot mu jo predpisuje Budenz, ne more imeti. narodov tudi Panamski prekop. Dardancle in Sueški prekop, ter ožina pri Gibraltarju. In res, če naj sr Donavo intcriiacionalizi-ra. č< mu ne tudi omenjene tako važne morske prehode? Katoliška liga zri nrav nost je Itahiansk? monarhisti še niso p<> izgubili upanja, da se savojska dinastija prej ali slej spet vrne na prestol V Genovi je bilo aretiranih 4.") monarhistov. ki so kovali naert za atentat na provi-zoričnega predsednika republiko Enrico dc Nicola. Mod prije- ; ugotovila, da je le 39 odstotkov timi kotniki je princ Giudo filmskih slik takih, ki so vre- Maris Galliccano, ki se ne more Sprcohrnicni Budenz jo svojih dejanjih in nehanjih jezuit. A bil je take sorte tudi ta-de Gasperi poslal—oziroma sku-(krat. ko se je še predstavljal za sal poslati v Belgrad deputacijo. komunista in bil uposlen pri ko-Ki naj bi izposlovala osvobodi- munističnem glasilu, ev teh jetnikov. Toda je de Gasperi poročal, da deputacija ni dobila vize. _ inmskin slik takih, ki so ... Druga vest iz Beograda pa dne da jih dostojen dovek Uu sprijazniti z mislijo, da je dvo- rdi, da jugoslovanska vlada že- iiče DruKe so jo njenem ru in aristokraciji v Italiji od- li rešiti vse sporne zadeve z Ita- nju morali škodljive, ali so lc zvonilo. lijo hkrati, ne pa posamično. navaden šund all naravnost usmilienia ie v Torej tudi vprašanje Trsta, Go- ntmoraIne. Toda £ tudi d { L» r * * u;Sn Jf o To io rice, medsebojne trgovine, pro- _ nri7fVim n kaznJ" s *>nirtjo. Io je meta itd 7 priznani kritiki — ki menijo. uvidcl 46-Ietni Gordon Richard Nedavno so se začela tozadev- tl^h Tfi« ^££ ^ n r vo° do^ ^ivitiki h^ m ec^Ta o 1 ia tti" I r^T^U ^a- ma in ^aka^osuTa jem ter mnnv Toglt^ " ^ ^^ ^^ ^c. dni. Pa se je oee odlo- tem med jugoslovanskim vna- Vjačeslav Molotov je zahte- J1 konec, čeprav je njim ministrom Stanojem Simi- vaI« da naj ameriške in angleške di» bo radi. tega bržkone ?em ter ambasadorjem Savo Ko- Uidejo iz Trsta in ostalega »» vislice. In tako se je sanovičem na eni strani in med ^^ja saj ,>ar tednov potem ludl zgodilo^ Lang je poslusal zastopniki Italije na drugi. Sled- ko bo uPrava nacionaliziranega smrtno obsodbo popolnoma mir- nja trelimfnarna posvetovanja ^sta urejena C>b enem je B> r- »v^jega dejanja ni obžalo- ,o se vršiia v KCW Yorku nesu in očital, da bi ix»- val« Deial Je- da je otroka imel Zanno so se nato pričela v Beogradu in Rimu. Ako se ugodno končajo, bo dobro za bodočnost obeh dežel. Dve priljubljeni zdravili. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA A\(.l A ■ Ji ovi:\ski jak Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO . Cena $2.00 Avtor oholi knjig jr DR. F. J. KKRN NAROČILA SPREJEMA i»isoij:taiiec 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Zc «1 let so tri generacije SIovh-nov uMpe^no rabile in prisrčno priporočile • Trinerjevo grenko vino 11 vitaminom B-l, ki ima vrednega sovrstniku v Trinerjevemu linimentu TR1NEKJEV LINI MENT je zanesljivo zdravilo proti krčem in lajša bolečine ter neugodje v členih in odpravlja občutke napetosti trr utrujenosti. Je vedno bolj priljubljen. kakor tudi TRINERJEVO GRKNKO VINO; slednji kot *elod čtv> /.dru v i In in po prihodnjih volitvah vanjo še slabše. vlekli. Francoski socialisti ne "bodo vstopili v nobeno vlado, v kat> ri ne bi bili tudi komunisti zastopani. Torej s koalicijo brez komunistov, ki so najjačja stranka, ne bo nič. Samuel nudila največ udob-nnsti m priročnosti Vprašaju vašega kontraktorja. da vključi zadosti* /m ev Is • c r k J w M m, k - w »st r - • "»r t . t- i.., J L L* _ - L i r^ * A Vugotlov Weekly Devoted to th« Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educationel Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P E R A T I V E COMMON WEAITH *K>. 2043. Publiahed WeeklT 2301 S«. L«wnd«U A»«. CHICAGO, ILL. November 27. 194« VOL. XLI WALLACE BANKS ON FAILURE Henry A VVallace, former Vice-President and more recently Sec-retary of Commerce. offers a word of hope vvhat he ealls the "pru-gressives" of the world. His nope, curiously enough, is not that the people of America vvill us«' their much-advertised sovereigntv to set up a decent social and democratic order. but that the nation vvill go into another economic tailspm under Republican rule. VVallace doesn t shine very brightly as a leader of deinocracv vvhen lie makes that statement. Any political outsider vvho nuist vvait tor eollapse to present a vvell-rounded program of aetion* is more lik«! v to march at the hlad of a parade that leads to totalitarian controls thsn to blaze the way to economic justicc and social freedom. Anybody who understands the lesson of history knovvs \vithoul being told that the recent eleetion vvas not the last vvord in social development or political change. Sure. the Republicans vvill fail to satisfy the people. They'll fail because they ar«- determined to preserve a way of life that is geared to the advantage ot an ovvning class and i not to the vvelfare of vvorkers. They'U fail because, vvith or vvithout con--j trols, the privale-profit economy is bound to produce depressions «»r fascism and vvar—in the future as it has in the past. But then vvhat? Well. then VVallace or somebodv else vvho ealls j himself a progressive" vvill again fasten controls upon the people. And the next time the controls may be more bmding for the good and Mif- i ficient reason that the inability of a class eeonom.v to fit vvith human lreedom vvill be more apparent than it vvas in the past. The American people should not be interested 111 Henrv s promise of eollapse They don t need him as a prophet of "the day." VVhat the> ' should demand is a program for right novv vvhich a minorit.v of even on member of Congress could sponsor and vvhich vvould offer some l.ope of avoiding the catacl.vsm that Mr. VVallace sees coming and i: banking on. VVe' re not likely to get dem&cracy out of turmoil; vve need svstem and order for that. Neither can democracv live forever vvithin the kind of system of half-measure controls vvhich the late President Roosevel fastened upon the nation. not to free the people from the evils of ihe order. but to put political props under that order vvhen it vvas about to eollapse.—Reading Labor Advocate. BUSINESS BLIND AND DEAF Labor unrest has come to the countrv Like most erises, it east long shadovvs ahead of it. Everyone in business and labor kmV trouble vvas eoming as soon as the full impact of rising prices hit the vvorkers' pocketbooks. Labor leaders tried to forestall the erisis by urging full produetion and greater effort in tho hope that prices vvould taper off and relieve the pressure. ' ' —— ^ THE MAR t ti Cr LABOR OP ug iO*GE«T StPiKES Ol «FCORO ENPčP >ki iRT- UANO..N Vec ,iQ46 vvneAj Fiv/E EMPiOV- ees oFAosr GOCXB STORE »JE*t back XD Afi^C CltADilV ^•cicfctogg FO« eight r»e snetke lue fivf vvf fff SuP-pcjtttd BY a TA* OJ 1UE iue IRISH CKsneie^vf ffs (jnion . ROUGH JUSTICE Hy K1CIIAlti) GILES Beef and pork Hill be plentiiul this vvinter says the Department of Agticulture, and prices are already diopping tovvard the old ceilings This seems to con f use both the Republicans vvho said the ceiling piicos vvere too lovv and the Democrats vvho held that controls vvere RING 1UE VVAR. AM6«iCA/sj iN MOffE THAM IO o, OOO uSA&iE P*Ot3uCTiOw IVBAS ThPo^Oh -PRc£>uC7i ON OOM/vu-ffEES. SUVusjG Mil-L«OfS Of "Aaj HOCPS AUO /MIUIOMS c* POv^VS C* ORi-nCAl MATEPIALS. VoitR<¥?f IN tABoR« FIGHT 8vV ONION • LABCL Goods .NSI&T ON TVHS lABEL I N 1HF NfXT HAT lOv BuY- VVHAT A FREEDOM FOR THE SUBJUGATED PEOPLES 1 The Union of South Africa, vvhere only vvhite men enjoy the righis of citizenship, vvishes to annex the territory of SouthwAt Africa (vvhich it has held under a League of Nations mandate since the last war) and so oblain a nevv supply of native helots to vvork in its fields and mineš Supporting this proposal in a committee of the U N. Assembly. Marshal ..... ........................Smuts, South Afričan Premier, declared that the nalive population of a dire necessity, leaving nobody territory had been consulted hy special commissioners and that a satisficd but us ineateaters. * Bu.vcrs resistanee seems to be a strong factor in the current food maiket. The idea that people are refusing to bu.v vvhat they cannot ailord is almost unbearably poig-nant hi a vvorld vvhich has just tinished fighting a $1,^2,000,000,- 0000 (one trilliou 352 billion) vvar. • At everv meeting of the United Nations some delegate can be coun-led on to demand aetion against Africa vvith the U. N. Franco. Novv that his friends have chaptw. -a a >ecret Rnown onl tQ him and his makcr But vvhatever been hanged. vve are urged to cut urgumenU he may offer in defense of his pr0posals, the U. N should | on his pocket mone.v. f,aUy refuge lo extend ^outh Afričan rule until present conditions of diserimination are ended. The United States ought to be leading this In spite of everything, biologists fisht: unfortunately it has forfeited the opportunity by its ovvn cynical large majority had indicated approval. VVhat he did not explain vvas that only tribal chiefs and headmen, vvho are subject to removal by government officials, vvere consulted, vvhich gave the proceedings about the same value as a Hitlerian plebiscite. Marshal Smuts sought to bolster his čase by favorably comparing his country's proccdure vvith thal ol Russia vvhen it annexed the Baltic states vvithout consulting the comity of nations." VVhile tvvo vvrongs do not make a right, it is vvorth noting that the inhabitants of the Baltic states enjoy full Russian citizen ship But vvith vvhat rights and privileges vvill the 300,000 r.atives of Southvvest Africa be endovved after annexation? They vvill enjoy the right to be indertfured for vvork in the mineš at a cash vvage of 35 to 45 cents a day, the right to live in segregated areas. the right to go to church provided employers consent to sign a pass. the right to lie iepresented in Parliament by a vvhite man. Hovv Marshal Smuts. a I ^E THAN HALF OF ALL MAie WORKEOS »M TME U.S wr-«E Ov't^ ^ VEARS old. stili agree that man is the most in-telligent of ali animals Proof of this is available every evening on the radio quiz shovv.-, vvhen it is dis-covered that most people knovv vvho vvas boru on Washmgton's bi!thday bt ginning vvith George. piopc^als for the Pacific mandates.—The Nation. "Picketing the Pickets" Thafs the Latest Anti-Union Racket ' Zar ja" Concert and Dance It vvas in the neighborhood of some thirtv odd years ago that the Slo vene fraternal and cultural life in Cleveland btgan to evolve into its present dav status m our every- J ;,ot one of eelf pitv or a crv for day existance. Consequently, an , saivat.on from some external force ever inereasing number of organi- j Instead it ^^ as fc fuel U) tevd zat.ons are at present or in the | the lnsplratlonal fires of res^stance near tuture preparing to comme- morate their third or fourth decade of a highlv suceessful. and undoub- Business. instead of constructive aetion..aggravated conditions bv strikes of its ovvn to raise prices stili higher bv vvithholding scarce articles of food and clothing from the market. j Business is operating on the theory that it ean starve Ihe American people into submission. A vvilling Congress thrust the vveapons into the hands of business by killing the OPA and substituting a mockery bearing the same name but vvith the contrary purpose of forcing prices up The same Congress had alreadv filled the vvar chest., of bus i ness by granting billions of dollars in tax refunds and reductions Thus armed. the business siarted the propaganda that Communislv to the principlvs upon vvhich thev vvould aftempt to overthrou the government bv strikes. vvere founded Among these organi- catcd to Thus it sought to rally support in the clash vvith labor—a clash that i zations is the choral group. ' Zarja" business fostered. The strategy of business is to brand aH strikes as whe.se meeption dates back to 1916 Communist conspiracies vvhich must be put dovvn vvith armed forces j vvhen a number of musically m-The trulh is that no major union in the United States is in thc clined and progressive minded hands of C ommunists. although some have ( ommunists in important voung Slovene men conceivt*d the positions. Until there is trouble. there is no communist problem. i idea to form an ali male chorus Busines* is provoking the conditions under vvhieh ( ommunists can dcdieated to the ta*k of promoting operate most effectivel.v. Slovene culture in this countrv Business must knovv that labor stability is impossiblc vvhen prices \ IX--p,te the high pinnacle of success are rismg and vvages are held dovvn. Under sueh circumstancis. the pav enevelope shrinks until a man can no longer care f<>r his farnily Finally, in desperation. he flings his pav envelope m his employcr's face and vvalks off the job. The Communist meets him on the sidevvalk vvith a pat on the back and a seduetive vvhisper in the ear. Then there is trouble ahead. Until business agrees to some resaonabie regulation to hold prices and vvages in balanee, there ean bo ne industrial peace. Repeatedly vve have pointed out to business the dark clouds in thc 5ky. It couldn t see them. But it must hear the thunder of the approch-ir.g storm. Or is business deaf as vvell as blind?—The Progressive Miner in their country. In heartfelt vvord1 con p led to simple tunes they re-1 I counted the destruetion, deprava tion. and degradation that vvas be-| rng imposed upon them by a merrr- ' j less enemy vvhose ultimate aim vvas the total annihilation of the Sliv peoples. Hovvever. this lamcnl a.i> that flamed up ali over the countr> and licking avvav at tlic hordes of , oppression. produeed nevv songs tedlv at times turbulent adherence , that spoko of Victory over Tyranny and a nevv. reborn Jugoslavia dedi-make operative plans for the elimination of Fear and VVant and an insurance of Justice and Peace. "Zarja" is proud to have on its program a number of these Par-tisan songs. VVar brings a curtailment ol laughter so today a bit of cornedv is always in order and ' eomical" is that vvas altamed in the following ' u nttm* des ription of the operetta football or sti vears it vvas realized that vvith the Čevljar in vrag tiiat ser ves to n the insurar Attempt to Arouse* Popular Sympathy is lllustrated by assisted at Airline^ Performance in Washington; Nevvspapers Help A nevv racket has developed in the vvorld of labor relations. ln plače of the old-fashioned and diseredited seneme of mobilizing strike-breakers—brutal bullies vvilling to slug men, and even vvomen, on the picket line — anti-union emplovers novv "picket the pickets." The idea is to capture publicitv and turn sentiment against the Tikers Of course. the newspapers obligini^lv shoot" pietures and dis-l»!ay them conspiciouslv. In that way, the papers oblige rich advertisers ind pul over their ovvn dislike of unions. An examplc of this technique occurred in the nation's capital last vveek Fifteen individuals deseribed as "non-union" clerical and tech-was not real 1 v invented bv a pet-! rical emplo.ves of the Trans-VVorld Airline (TWA| marched in front of shop prop ietor vvhile marking the Hamilton Hotel vvhere David L. Behnke, president of the A F. of L. dovvn a tanki .1 of guppies Air Line Pilots' Asociation, maintains headquarters. Some vvere girls vvho carried apples in their hands and signs read-Real estate prices have leveled ing: This Is Our Lunch — Ali VVe Can Afford." They tried to put over off. and buvers are not so eager as. Ihe impression that they vvere "starving" vvhile the Pilots vvere striking thev vvere. Apparentlv most Amer- for "high vvages." Signifieantly. hovvever. the .voung ladies had come aH the way from Nevv York and vvere evidently vvell supplied vvith funds to cover their bi lis at fancy hotels and for lunehes vvere a lot more elaborate than Just apples. Also. their signs contained no;., vvord of criticism of the manage- An Ar.ieriean f lotil la 'he ir au^uraiioia of the nevv Presi-tent i>f Chile In time to come the Chilean may vvonder how^they ever mar.aged an inauguration .-ingle-handed. Ame ric in*: bought elgM million ball-poini per.s (' vvill vvrite under .vatei '» during the first year of produetion This pleasing gadget icans have succeeded m locating their in-lavvs and struck up a speaking acquaintance NAM FEARS COST OF RUSSIAN VVAR The National Association of Manufacturers is vvorried about the possibility of vvar vvith Russia It fears it vvould have to fight it, as vvell as pay for it. Apparently the NAM has been reading The International Team-ster. At least, the NAM has reached the same conclusion. vvhich is that another vvar vvould make the United States a totalitarian state vvith industry as vvell as labor drafted for the duration of the emergency. The Teamsters' Union has ex-pressed the conviction that vve vvould continue to be a totalitarian state after the war had ended, partly by necessity and partly by the desire of those in control. The NAM does not object to the draft of labor but it does object to the draft of capital and it takes pride in the fact that it resisted a draft of capital during the last vvar. It is not sure that its luck vvould continire. according to a recent bulletin vvhich quotes estimates of the cost of a Russian vvar at the astronomical figure of a thousand billion dollars. Of course vvith sueh a debt there vvould be no free eeonom.v in this country, particularly if many of our major cities vvere in ruins, as they probably vvould be. It is encouraging to note that the NAM is concerned by the cost of another vvar, in dollars, even if it does not shudder at the cost in lives and suffering Here is thc vvarning of the NAM in a recent bulletin: "If vvar vvith Russia should come. the consensus among VVashington officials is that national service— vvhich industrv successfully op posed during the last vvar—vvill have to be imposed immediately "This in turn vvould necessitatc the conscription of ali the produc-tive and transportation resources of the nation and the elimination of the profit s.vstem—a t ieast for the time being. It vvould be political^ i m possible, these government leaders agree. to force labor to w*rk in plants that are operated on a profit basis. "Fevv military leaders believe Russia could be defeated by atomic bombs alone. They believe invas-ion and occupation vvould be neces-sary, at a terrific expenditure of lives and material. One top official estiated that the cost of a vvar vvith Russia vvould inerease the national debt by $500 billion to $1,-000 billion."—International Team-ster. VVHEN ALI, IS SAII) ANI) DUNNK cU.se the program Having said his soul to the Devil in cxchange for seven .vears of prosperous living. a man niust be quitc clever in his attempt to outvvit Mephisto vvhen .*.e arrives to collect his due. Frank Kokai vvhese rise on the Slovene stage has been meteoric. vvill de-monstrate the manner in vvhich Skedel-Cecelic, Ivan Cech. and Frank and Sophie Člersich so ali can be assured a real treat is in store Dancing to the music of VadnaTs orehestra and partaking c»f the usual lefreshments in the Annex vvill consist of the evening's enter-chorus. Nevertheless, the tvvo VVars tainment. AH in ali there is some-have vvrought their destruetion and thing to satisfv almost every vvhim gone; old singers have been re- an(* 'ancy so don t be different, but placed by nevv members. and ' Zar- come and be the guest of ' Za^ja'1 ja" is on this Thanksgiving Day at on this Thanksgiving Dav from 4:30 the SND presenting a Concert and P- M. until you have had your addition of female voices a nevv. larger. and more fruitfu! field of music and drama vvould be available to the chorus and thus ' Zarja" became a mixed group and has meintained that standmg to thc present day. In its thirt.v .vears of existance ihe chorus has realized many sue-i cesses and has enjoved the liberal j support of a sta ur. c h group of p »o ple harboring a strong belief in the ideals for vvhich "Zarja" stands. Hovvever. the vva.v vvas not alvvavs l smooth. but often full of pitfalls and obstructions sueh as the tvvo VVorid VVars. and the difficult.v of inspiring people to b.jnd their voices and lend their energies to piomoting a larger and stronger leaders of the Russian Communist Part v must have vvinced to ir,enl vvhich vvas responsible for the stoppage hear that thev vvill bc cxpected to take thee .vears of ' serious theore-tical and political re-training." Students vvho fail these* courses vvill :\pi oiferixi the consolation« of starting at the lxittom u ranče business. -— The Cooperative Builder. VVhat happened in VVashington is occurring aH over the countr.v. In fact. the vvidespread use of the scheme shovvs it ha.s been carefully plan-ned bv the employers Pro babi v it vvas originally dveloped by a high-priced "public relations" man vvho gets more for blasting unions than the highest paid pilot receives for guiding a plane on a hazardous flight. —Labor. Gift Parcels for Yugoslavia Fffectivc at once. parcels sent to Vugoslavia as gifts mav be accept ed for mailing up to the normal1 in a Httle-notieed report issued bv vveight limit of 44 pounds. subject ,he Department of Commerce. to the reduced |>osta«e rate of 14 It revealed that in the 12-month '«ats p?r pound or fraetion there- period follovving the end of the ©L vvar in Europe stocks in the hands According to information re-(of producers and distributors of ceived from Yugoslavia gifts par- j civilian goods inereased nearly $7 cel s vveighing up to 22 ^pounds ad- billions. bringing the total to an dresaed to persons in that countr.v all-time high of more than $31 die admitted free of duty and vvith-j billions. out previous permission for impor- Government Report Shovvs PROGRESSIVE CASUALTIES VVidespread Hoarding of Probably no group in Congress Ccarce Goods took as bad a lickin« at elec- tions as all-out supporters of pro- Eviden'ce of hoarding of urgently gressive legislation in the House. needed goods by manufacturers, Their casualties vvere nearly 50 per vvhoiesalers and retailers vvas seen ! cent. About the best yardstiek vvith vvhich to measure this group are Dance—thirt.v years later. To those of you familiar vvith music it is not neeessary to pieture the lilling, lively melodies of Sme-tanas "Bartered Bride", but for the individuals vvho vvish to be-Justice Dunne vvas presiding over come acquainted vvith the great an aetion for damage vvhen the fol- work of that famed Czech composer lovving dialogiie took plače betvveen thr opportunity vvill present itself r>ii. A Turkman. lavv.ver and vvitness: "Did vou see the vvitness knock-ed dovvn?" "VVho, me?" "Yes, you." "No. not me." "Did you see the. defendant al ali?" "VVho, me°" "Ves. you." "No." "Then why are you here?" "VVho. me?" "Yes. you." To sre justice done." "VVho. me?" demanded Justice Dunne. America is another name for op->ortunity. Our vvhole history ap->ears. like a last effort of Divine 'rovidence in behalf of the human ♦are,- Emerson._. Good digestion vvaits on appetitc ind health and both Shakespeare vvhen Zarja" in full dress costumc to provide the eolor and mood, sipgs a number of excerpts from the grand opera An added feature vvill be the dancing of the Polka by a group of young girls from the NO-STRIKE PICKETS NEED MENTAL TEST VVhen TWA pilots struck for $15,000 a year vvhieh is about vvhat vve ali should be getting. a "spon-taneous" picket line vvas formed by some of the other emplo.vees to complain that the strike had put them out of vvork. They even vvent to VVashington "on their ovvn cx-pensr" to picket the Hamilton Hotel, hangout of "labor leaders" to Junlor chorus of Komensky Hali. pjcket it vvhen Behneke, president Ranking first in popularity of the Pilot's Association, vvas stop- among thy Strauss vvaltzes is that ping there, vvith sueh placards as catchy melody. "Blue Danube", but "This is unionism at its vvorst. "Zarja" has uneovered yet another Pilots at $15,000 a year are starv- vvaltz that measure for measure is cqually brilllant. The latest offer-ing is titled, "Southern Rose«" and must be heard to be appreciated Since that era in hlstory vvhen Man first becamc avvare of and learned to develop his povvers of orticulation, Song assumed an important position in the expression of his moods: love, hate. fear. pity, and happincss Thus it vvas that during this vvar our cousins, uncles. »nd aunlv found solaee and inspira-tion m songs as they so valiantl.v fought and died to stem and even-tuallv destrov the Fascist element tation under the follovving conditions: (1) The parcel must be plainly marked bv the sender on the address side lo indicate that it is in-tended as a gift. i2> Permissible contents are as fol lovv s: f .-s, Nonp»jrishable foodstuffs. Used {'lothing and shoes Nevv clotliing and shoes and material for making them (free of custom duty only up to 44 pt)unds per year for each person of the addressee s famil.v). Tobacco and its preparations up to 40 grams (about 1.4 ounces) per parcel. Other articles for daily use in small quantities (luxury items are prohibited.) It is assumed that gift parcels vveighing over 22 pounds. or those vvhose contents do not conform to the conditions stated above. vvill not be admitted free of duty or vvithout previous permission for importation. During July and August of this year, goods on shelves, under eounters and in vvarehouses rose $2 4 billions, the largest on record. The piling up of goods in sueh staggcring quantities, the department emphasized, vvas the more remarkable in vievv of the fact that those vvho signed up and formed a committee under Representative Outland (Dem , Calif.) in support of the original full-employment bili. There vvere 106 members of the House in this group. OnIy 55 of them vvill return to Congress. Eight vvere not candidates to sue-ceed themselves. and the other 43 vvho vvon t be around next session vvere defeated in either primary or the final eleetions. Eleven members from Illinois signed up and fought for this bili, and five of them vvere defeated The entire Connecticut delega during the period surveyed salesj1)0" *ive s««ned up and none of vvere also at record levels. It is significant that the greatest inereases in manufacturers' inven-tories vvere in products that have been in shortest supplv—textiles. paper and, paper products and chemicals. Here the gain vvas 100 por cent. ing us. This, if at ali spontaneous, or out of their ovvn pocket, is scissor-bilitis at its vvorst. ("A scis*orbill is a vvorker from the ears dovvn and a capitalist from the ears up ") If the pilots strike made them starve. junkets to VVashington vvere an injudicious use of their personal funds. VVhat they should havv said on their placards vvas: VVe re or- ganizing too There s no use in set-tling vvith the pilots until yon settle vvith us. One for ali and ali for one."—Industrial VVorker. BILLIONS! The Bureau of Agricultural Eco-nomlcs istiies a cheering forecast. It says the national income vvill climb to a record peak of $175 billions in 1947, but vvill start taper-ing off tovvard the end of that year. This is an inerease of $10 billions over this year's cstimateed $165 billions, the highest on record to date. ( Let honest v and indtistry be thy constant companions, and spend one penny less than ^hy gains.- Ben Frahklin. Spokesmen for organized labor I and for the retail trade have charged that manufacturers have been deliberately vvithholding goods in an effort to force up prices. The Department of Commerce does not specifically sustain thc charge of hoarding. but it does say the piling up of goods is "un-healthy" aiul must stop if serious consequences in the not distant future are to be averted. t them vvill return. In the Pennsylvania delegation 11 signed. of vvhom eight vvon't bv back. From Nevv York 14 signed up and seven lost out. Fifteen from Caiifornia signed up and seven. including Outland vvere defeated AIDS 8,000,000 CHILDREN A total of 8.000.000 school children are getting free lunehes as a Casualties vvere about the same among those from other states — The Chicago Sun. SKIRTS! if ^n J**11 °nC* °hserved that If the Chmese took a notion to cut an meh off their shirttails, half the cotton grovvers in America would be ruined The far - reaching effect of | ?heln CiJni o U bv the Civilian Produetion Admin- hitra ion vvhich i. fighting a posal to lenghten mtlady? .kirt Even tvvo iaehes added to th* garment —lo vvould mean 30.000.000 result of legislation passed at the mJ>re yards of cloth. at a ti*,. when the agency claims theJe ^t enough to go around t _ * ♦ VVhat .s your eat s boy?" Ben Hur " Odd name for a cat " "Well, wp jVIJlt ca|1 . until he had kittens " Rrn last season of Congress Uncle Sam and the states share the cost of the lunehes The program vvas designed to serve tvvo purposes—build better bodies for children vvho get too little food in clear impoverished homes, and help dis-pose of "surplua" farm products. n»me. llttic