Književnost in umetnost. Navodilo k računanju s števili 1—20, na podstavi Črnivčeve računice spisala prof. A. Črnivec in Ivau Janežie, izide še ta mesec v zalogi ,,Slovenske šolske Matice. Navodila je dodal g. prof. dr. Ilešič nekoliko jezikovnih pripomb. P. i. udteljstvo že danes opozarjamo na to najnovejšo pomožno knjigo, katera bo za vsakega učitelja, ki bo rabil Crnivčevo računicu, neobbodno potrebna. Erotika. Ivan Cankar. Nova izdaja. Založil Lavoslav Schwentner. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vin. Knjiga ima 103 strani. To je druga izdaja onib Caukarjevih pesmij, katere je doletela 1. 1899. prečudna usoda. Pokupil je bil namreč ljubljanski škof celo zalogo ter jo sežgal. Knjižico, ki je tudi po zunanjosti jako ličaa, toplo priporočamo. Čitanka za obče Ijudske šole. (Dalje). II. Katerim šolam, oziroina razrcdoin je namenjena. Druga čitauka. Pričujoča Druga čitanka je drugi del štiridelne izdaje. Prvi del je začetniea ali abecednik. Tretji in četrti del prideta pozneje. Čtivo Druge čitanke se naslanja na siiov, ki je predpisana za nazorni nauk drugega in tretjega šolskega leta, rekše, na ,,predmete iz najbližje okolice otrok". Ta knjiga bi se torej laliko rabila v vseb razredih, v katerib se poučujejo učenci drugega in tretjega šolskega leta. Iz ozirov, ki jih brž navedemo, pa to ne bode povsodi mogoče. * Mi smo namreč mnenja, in težko, da bi uam v tem kdo ugovarjal, da naj se poučujejo pri čitanju, kolikor je mogoče, vsi učenci (vsi oddelki) enega razreda vkup, torej ne glede na različne stopnje starosti. Zategadelj morajo imeti vsi učenci enega razreda isto čitanko. Od tega načela moramo odnebati: 1. glede prvega šolskega leta, ki se ne more v čitanju združiti z nobenim dru- gim, kar je po vsem naravno* prvo šolsko leto potrebuje posebno knjigo — začetnico ali abecednik; 2. glede razredov, v katerih je veliko šolskih let združenib, n. pr. na enoraz- rednici ali v drugem razredu dvorazrednice; v takih razredih se učenci po s.voji zrelosti zelo razliknjejo, da ni mogoče se- staviti beril, ki bi bila primerna vsera učencem, in sicer ne po vsebini in ne po obliki. . Po takem se bode druga čitanka lahko rabila: A. v ljudskib šolab z osemletnim šolskim obiskovanjein: 1. v drugem razredu štirirazrednib ljudskib šol, v katerem so učenci 2. in 3. šolskega leta združeni, 2. v drugem in tretjem razredu pet- in večrazrednih ljndskih šol, katere obiskujejo nčenci drugega, oziroraa tre- tjega šolskega leta; B. v ljudskib šolab s šestletnim šolskim obiskovanjem. V teh šolah, kakršne so večinoma na Kranjskem in Primor- skem, je nčna suov nekaj skrčena napram šolam z osemletnim obiskovanjem. Po obsegu odgovarja učna snov za nazorni nauk v drugem šolskem letu teb šol učni snovi za drugo in tretje šolsko leto z osemletnim obiskovanjetn, samo da se mora skrajšati v podrobnostih. Zategadelj bode po vsebini Druga čitanka ugajala tudi drugeinu razredu štiri- in večrazrednih šol s šestletnim obiskovanjem, le da bo v takib šolah služila samo eno leto. Če bi pa ugovarjal, da je za eno leto preveč Čtiva, mu odgovorirao, da čitanka ne more imeti nikoli preveč snovi. Te šole še bodo raorale malo potrpeti in si še nekaj časa pomagati s starim Berilom. Labko tukaj omenimo, da se bodo kmalu priredile tudi za te šole primerne izdaje novih čitank. III. Razvrstitev čtiva. Ker je čitanka namenjena za dve šolski leti, je treba najprej razdeliti čtivo v dve polovici, ki se bodeta Čitali ena v drugem, ena v tretjem razredu; če pa sta drugo in tretje solsko leto vkup v enem razredu, se čitajo berila menjaje, tako da pride vsako leto polovica na vrsto. Da je taka razpredelba potrebna, tega nam pač ni treba dokazovati. To ve vsakdo, ki mu je znano, da ne sme slučaj določevati, katero berilo pride danes na vrsto, katero jutri, ki mu je znano, da moramo pri čitanju postopati, kakoi* pri vsakem pouku, po strogem, naprej določenem načrtu. Ravno tako si moramo razdeliti čtivo vsakega leta po letnih časih. Res je sicer, da so berila že v čitanki tako razvrščena. Toda ne smemo pozabiti, da je knjiga namenjena šolam, v katerib se šolsko leto ne začne in ne konča ob istem času. Imamo šole, ki zaČenjajo šolsko leto o Veliki noči; dnigod se šolsko leto začeuja jeseni (16. septembra) in zopet drugod začetkom novembra. In s tem še ni našteto vse, kar je v tem oziru uvažcvati po slovenskih šolah. Jasno je, da ni bilo mogoee razvrstiti beril tako, da bi se lahko v vsaki šoli kar zaporedoma čitala. Razen tega je še ena težava. Skupina ,,Domovina", v koji se nabajajo berila o cesarju i. t. d., mora priti na vrsto, to je naravno, onega meseca, v katerem obhajamo cesarjev god, oziroma rojstni dan. Potrebno je torej, da se ta skupina uvrsti po različnib šolah z ozirom na začetek šolskega leta na različnein mestu. Tudi nBola in dom" nista odvisna od letnih časov. Ta oddelek bi iuoral prav za prav stati na čelu, z njim bi se moralo po načelu: ,,0d bližnjega k dalnjemu" začeti vsako šolsko leto. Ker so pa učenci šolo in dom spoznavali v prvem šolskem letu, in ker se pri drugih skupinah moramo ozirati na letne čase, se morata šola in dora nvrstiti, kjer je največ prostora za njiju. Iz teb migljajev je očito, da nikakor ni lahko, razvrstiti čtivo tako, da pridcjo posamezna berila na vrsto, kadar so aktualna. Vsako berilo mora priti tačas v obravnavo, kadar priroda s svojirni izpreinembarai in pojavi zbuja v človeku baš tista čuvstva, ki jib liočemo z dotičnim berilom zbuditi v učencih; s tem izkoriščamo vpliv prirode v dosego vzgojnega smotra. Ta zahteva se nam zdi osobito na tej stopnji prevelike važnosti. Zategadelj smo v naslednjih razpredelnicah razvrstili snov za vsako vrsto šol, kjei* se lahko ta čitanka rabi. Po načelih ki smo jih gori razvili, je bilo treba najprej razvrstiti snov za nazorni nauk iu vsporedno z njo berila, ki naj spremljajo nazorni nauk. Suov za eno šolsko leto uajdeš v predalu ,.a", za drngo v predalu ,,b". Berila smo označili z njih številkami v čitanki. Gledc izbora snovi za nazorni nauk še moramo omeniti, da nismo nameravali z njo ukazati učitelju, to in prav to, kar srao mi sprejeli v čitanko, se mora obravnavati, marveč ima ta načrt sarao namen, pokazati, po katerem redu naj se nazorni nank obravnava, da bode mogoče v smislu učne centralizacije družiti nazorni nauk s čitanjem. Kar se pa tiče kolikosti snovi in izbora posameznib predmetov, ki naj se na drobno obravnavajo, v tein oziru moramo prepuščati seveda učitelju poluo prostost. Vsak učitelj si bode izbral, kar je za njegove krajne razmere posebne važnosti. Zategadelj bode moral tu in tam kak predmet izpustiti, na drugem mestu kaj uvrstiti ali pa kak predmet zameniti z drugim, ki je zanj večje važnosti. ,,Vinograd" n. pr. nima nobenega pomena tam, kjer učenci še menda trsa niti videli niso. Zato se bode morala ena skupina včasi na korist druge skrčiti i. t. d. Iz tega, kar smo povedali, sledi, da si bode navzlic naši razpredelbi snovi še ipak vsaka šola morala napraviti začetkom šolskega leta svoj posebni načrt za nazorni nauk, oziroma za čitanje. In to ne samo enkrat, ampak vsako leto, kajti vsako leto se lahko kaj izpremeni. Glavna stvar pa je, to še enkrat poudarimo — aktualnost. Priroda nani bodi voditeljica, po njej se moramo ravnati. Pretežavno ne bode izdelati take načrte. Glavni red ostane, kakor je* treba bode samo tu in tam premakniti kak predmet naprej ali nazaj, kakor bode zahtevalo življenje v prirodi. A. Šole, v katerih se šolsko leto začenja o Veliki noči. I. Prvo polletje. 2. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. a. Nazornl nauk Z Bogom začni vsako delo. solski red Vrt pomladl. Pomlad. Velikonočni prazniki. Vrt (kje je, plot, grede, obdelovanje vrta po- mladi). Rastline na vrtu (trobentica, vijolica, tulipan, cvetoča drevesa). Živali na vrtu (škorec, ptice sploh, čebele, go- senice, hrošči). Šola Deli šolske sobe, oprava. Osebe v šoli, njih posel (učitelj, nčenci), njih dolžnostl do učitelja, do součencev. Šolske dolžnosti sploh; šolsko poslopje. 2. Vas. Popis domače vasi (lega, glavne ceste, velikost, načrt). Strani sveta. Važna poslopja (cer- kev, šola, občinska hisa . . .); bližnja oko- lica. Prebivalci (število , kmetje, poljedelstvo, živinoreja, navadni rokodelci). ' Zivali (lastovka, vra- bec. Dnevni časi. Zvez- dato nebo. Praznik sv. Rešnega telesa).. Vrt po leti. Drevje na vrtu (črešnja, jablan bezeg). Cvetice na vrtu (roža, lilija . . .). Živali na vrtu (lišček, pšenica, zajec). Živali na vrtu (gad, belouška, metulj, kres- nica . . .). Kres. Delo na vrtu. Citanje I. a. 1—3,6 II. a. 1-4; 10, 11; 6-9; 5, 12—14 I. a. 8. 9, 10, 12, 13—16 II. č. 1. 4; 2, 3, 5 ; 7—11. III. a. 1-3; 4, 5-7; 8—10; 13, 12 Domov. in očetnjava. Bližnje vasi, občina (za- ! ^ stop, predstojnik: VI. -14. b. Nazornl nauk Z Bogotn začni vsako delo. Šolski red. Dom. Deli hiše, iz česa je, kdo jo zida. Kdo stanuje v hiši (oče, mati, starši — obitelj, družina. Dolžnosti otrok do staršev. Dnevni časi (ura). _ivali in rastline v hiši (cvetice na oknu, pes, mačka, miš, pajek, mulia, ščurek). Polje In travnlk. Po- mlad; na travniku, cve- tice, čmrlj; krt, metulj. Kaj se poniladi na polju dela (poljsko orodje); škrjanec; trava, košnja, seno; kobilice. Pomlad v gozdu. Gozd (drevje, grmovje, zelišča, mahovi, glive); živali v gozdu (veve- rioa, kukavica, slavec . . .); ptice pevke. Odmev. Čitanje I. a. 1—3,6 I. b. 1, 3, 12; 6-11, 13, 14, 16; 18, 4, 5, 15, 19; 2—17. II. b. 1-3; 4; 6-8; 5, 9, 10. II. c. 1, 2, 9, 3, 4, 11, 5-7; 10. V gozdu in pri potoku. Potok; kje izvira (vrelec), desni, levi breg, iztok, mlin. Živali v potoku in ob potoku (riba, žaba, rak) Listnata drevesa (hrast, bukev, gaber, breza); jagode, volč. jagoda, glive. Lov in lovci (lisica, zaj ec); ščinkovec, detel. Na polju. Žito (pšenica, rž ...); poljske ovetice (modriš, kokolj, III. c. 14, 15; 11—13 1-4; 7,9,10, 8, 5, 6. III. b. 1, 4, 8. | Mesec | avgust 1 sept. 1 Teden 1 2. 3. 4. 1. 2- a. Nazorni nauk ob&nski davek, obc. zakon). Domace pripovedke. Rojstni kraj, materni jezik (tuji jeziki), domovina. Ocetnjava. NaS cesar. Ponavyanje. Citanje VI. 1—14. Ponavljanje. b. Nazorni nauk divji mak .. .); plevel (slak, grahorka, osat..). Zivali na polju (polj- ska miS, prepelica, vrabec ...). Zetev. Solnee (strani sveta); veter; oblaki, rosa, dei, mavrica, toca, nevihta. Ponavljanje. Citanje 5, 6, 2;' 3, 7, 9; 10— 13. Ponavljanje. II. polletje. Mesec november december j ] a n u a r | f e b r u a r m a r e c Teden | 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. IT 3. 4. 1. 2. 3. 4. a. Nazorni nauk Na polju in na pasi. Jesen. Folje jeseni, (spravljanje pridelkov, setev ...). Na pasi; pasnik (kje je, zemlja, kaj raste tain); podlesek. Zivina na pasi (goveda, ovoa, koza ..). Volk, pastirovanje. m Na kmetiji. Zima, sneg, led, (voda). Gospodarska poslopja (skedenj... mlatitev, hlevi...). Konj, svinja. Dvorisce, zivali na dvoriscu (kokos, puran, pav, storklja); gos, raca, golob, vrabec. V tuje kraje. Cemupo- tujemo (kupcija . ..). Kako potujemo: pes, na konju, z vozom (voz, kocija, posta ...). Zeleznica. Ladja (coin, ladja, barka); list. Trg in mesto. Trg in mesto (popis primerjaje z vasjo. Obrt in trgovina. Solstvo, vojastvo, razlicna oblaatva. Stanovi. Vascan, trzan, mescan. Ponavljanje. Citanje IV. a. 1—14. 5-8; 9—12. V. b. 1-3; 4-7; 8—13. IV. c. 2—8. 9; 10, 11. IV. c. 1-9; 10; 11; 12, - b. Nazorni nauk Vinograd in gozd. Vi- nograd (kje se nahaja, deli grica, s cim je zasajen); trs; kaj se raste v vinogradu, kako se vinograd obdeluje, trgatev, ciricek. Sadonosnik. Sadno drevje (peckato, koscicasto in luacinasto sadje). Gozd jeseni; listje pada (listopad), listovci in iglovci; glive; ptiee selilke; smreka. V domaci sobi. Zimski prazniki (sv. Miklavz, Bo2ic, tepezni dan, Novo leto). Oprava domaee sobe. Zima v sobi. Clovek (deli clov. telesa, hrana, obleka, kaj dela). Zivali v sobi (pes, macka, mis, tascica). Zima v prirodi. Drevesa v gozdu (lipa hrast..., jelka, macesen) Ptice (strzek, vrana in vran, senica in krivokljun). Po zimi v gozdu; po zimi iz sole Citanje IV. b. 1 7; 8, 9; 10—12 V. a. 2—9. 1, 10, 12, 13. 11, 14. 15. 15. V. c. 7—10; 5, 6; 4, 5. 2, 1. Ponavljanje. B. Šole, v katerih se šolsko leto začenja meseca novembra. I. Prvo polletje. 2. 3. 4. 2. 3. 4. a. Nazorni nauk Citanje 6. Nazorni nauk Z Bogom začni vsako delo. Šotski red. Vinograd in gozd. Vi- nograd (kje se nahaja, deli griča, s čim je za- sajen), trs; kaj še raste t vinogradu; kako se vinograd obdeluje; trgatev. Čiriček. Sadonosnik. Sadno drevje (pečkasto, koščičasto in luščinasto sadje)... Gozd jeseni; listje pada (listopad), listovci in iglovci; glive; ptice selilke; smreka. V domači sobi. Oprava domače sobe. Zimski prazniki (sv. Miklavž, Božič, tepežni dan, Novo leto). 2. 3. 4. 1. 3. 4. 2. 3. 4. Zima v sobi. Človek (deli človeškega telesa, hrana, obleka, kaj dela). Živali v sobi (pes, mačka, miš, taščica). Zima v prirodi. Dre- vesa v gozdu (lipa,hrast, jelka, macesen). Ptice (stržek, vrana in vran, krivokljun in sinica). Po zimi v gozdu; po zimi iz šole. Šola. Deli šolske sobe, oprava. Osebe v šoli, njih posel (učitelj, učenci), njih dolžnosti do učitelja. Dolžnosti učencev do součencev. Šolske dolžnosti. Šolsko poslopje. I. a. 1—3,6. IV. b. i-7; 8, 9; 10—12 V. a. 2-9; 1, 10; 12, 13; 11, 14, 15. V. c. 7—10; 5, 6; 4, 3; 2. 1. I. a. ii; 4, 5; 7, 8; 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16. Ponavljanje. Ponavljanje. Z Bogom začni vsako delo. Šolski red. Na polju in na paši. Jesen. Polje jeseni (spravljanje pridelkov, setev). Čitanje I. a. 1—3,6. Na pasi; pašnik (kje je, zemlja, kaj raste tam); podlesek. Živina na paši (govedo, ovca, koza ...); volk; pastirovanje. Dom. Dcli hiše, iz česa je, kdo jo zida. Kdo stanuje v hiši; oče. mati — starši, obitelj i. t. d. Dolžnostl otrok do staršev. Dnevni čas (ura). Živali in rastline v hiši. (Cvetice na oknu, pes, mačka, miš, pajek, muha, ščurek . . .). Na kmetijl. Zima, sneg in led (voda). Gospodarska poslopja: skedenj, mlatitev, hlevi... Zivali v blevu: konj, svinja...; dvorišče, živali na dvorišču (ko koš, puran, pav, štorklja, gos, raca; golob, vrabec). V tuje kraje. Cemu potujemo: (kupčija...); strani sveta. Kako potujemo: peš, na konju, z vozom (voz, kočija, pošta). Železnica. Ladja (čoln, ladja, bar- ka). Občevanje z do- niačimi (list). IV. a. 1-4; 8-5; 9—12 I. b. 1,3,12. 11, 13. 14, 16, 18 4, 5, 15, 19. 2, 17. V. b. 1-3; 4-7; 8—13. IV. c. i; 2-8; 9; 10, 11. Ponavljanje. Ponavljanje. Mesec _ Q. eg eg E 1 juni | avgust il j u 1 I 1 sept. c <» — 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2t 3. 4. 1. 2. 3. 4. 2. 3. II. ] Drugo polletje. a. Nazorni nauk Polje in travnik. Pomlad, na travuiku, cvetice, cmrlj, krt, metulj. Kaj se pomladi na vrtu dela (poljsko orodje). Skrjanec, trava, kosnja, sono, kobilice. Pomlad v gozdu. Gozd (drevje, grmovjo, zelisca, mahovi, glive). Zivali v gozdu (veverica, kuka- vica, slavec). Ptice pevke. Odmcv. V gozdu in pri potoku. Potok: kje izvira (vrelec), desni, levi breg iztok . . ., mlin. Zivali v potoku in ob potoku (rihe, zabc, raki) Listnata drevesa (hrast, bukev, gaber, breza); jagode, volcje jagode, glive. Lov in lovci (lisica, zajec); scinkovec, detel... Na polju. Zito (psenica, rz ...), poljske evetice (modris, kokolj, divji mak .. .) ; plevel (slak, grahorka, osat. ..). Zivaii na polji (poljska mis, prepelica, vrabec ...), zetev. Solnce (strani sveta), veter, oblaki, rosa, dez, mavrica, toca, nevihta. Domov. in ocetnjava. Bliznje vasi, obcina (obc. predstojnik, obc. zastop, obe. davek, obc. zakon). Domace pripovedke. Rojstni kraj, materni jezik (tuji jeziki) domovina (pregledno). Ocetnjava. Nas cesar. Citanje II. b. 1-3; 4; 6-8; 5, 9, 10. II. c. 1, 2; 8, 9; 3,4,11, 5, 6, 7 ; 10. III. c. 14, 15; 11 — 13 1-4; 7,9,10; 8, 5, 6. III. b. 1,4,8. 5, 6, 2, 3; 7, 9; 10, 11 12, 13" VI. 1-14. Ponavljanje. b. Nazorni nauk Pomladni vrt. Pomlad. Velikonocni prazniki. Vrt (kje je, plot, grede, obdelovanje vrta pomladi). Rastline na vrtu (trobontica, vijolica, tulipan, cvetoce drevo). Zivali na vrtu (skorec, ptice sploh, cebele, gosenice, hrosci.. .). Vas. Popis domace vasi (lega, glavne ceste, velikost, nacrt). Vazna poslopja (cerkev, sola, obcinska hisa ...). Bliznja okolica. Prebivalci (kmetje, poljedelstvo, zivinoreja, rokodelci). Zivali (lastovka, vrabci). Dnevni casi. Zvezdato nebo. Praznik sv. Resnjega telesa. Trg in mesto. Trg in mesto (popis priincrjaje z vasjo). Obrt, trgovina. Solstvo, vojastvo, razlicna oblastva. (Stanovi). Vascan, trzan, mescan. Vrt po leti. Drevje na vrtu (cresnja, jablan . .. bezeg). Cvetice na vrtu (ro2a, lilija. Zivali na vrtu (zajec, liscek, penica). Zivali na vrtu (gad, belouska, metulji, kresnica). Krea. Delo na vrtu. V tem mescu se lahko dopolnjuje iz skupine nDomovina", kar se preteklo leto ni moglo dovrsiti. Sicer pa se lahko tudi prejsnja snov nekaj razSiri. Citanje II. a. 1-4; 10, 11; 6-9; 6, 12, 14. 11. c. 1; -1 °1 °1 6; 7—11. IV. c. 1-9; 10, 11; 12. III. a. 1-3; 4, 5-7; 8—10; 11, 12. Ponavljanje. C. Šole, v katerib se šolsko leto začenja sredi septembra in v katerih sc bode ta eitanka rabila samo eno leto. V teh šolab se mora seveda snov nekaj skrčiti. Posamezne skupine pa se bodo mcnda tako nokako razvrstilc: 1. Šola (do konca septcmbra). Jesca. 2. Polje in pašnik (do sredine oktobra). 3. Vinograd in gozd (do konca oktobva). 4. Vas iz pomladne skupine (do srediue novembra). 5. Trg in mesto (do konca novcmbra). — V mcstnib šolab se mora red tako izpremeniti, da prido ,,Trg in mcsto" poprej, ,,Vas" pa za njima na vrsto. —• Zima. 6. Dom in 7. V domači sobi (do Božiča). 8. Na kmetiji (prve tri tcdne januaija). 9. V prirodi (četrti teden januarja in dva tedna februarja). 10. V tuje kraje (tretji in četrti teden fcbrnarja). Ponavljanje (do sredine marca). Pomlad. 11. Vrt (drugo polovico rnarca). 12. Polje in travnik. 13. Gozd. 14. Na vrtu (april, maj). Poletje. 15. Na polju. 16. V gozdu in pri potoku. (juni). 17. Domovina. Ponavljanje (juli). IV. Obravnava beril. Kakor smo že poudarjali, moramo radi učne konccntracije želcti, da sta si nazorni nauk in čitanje vzporedna. Vsclej moramo izbrati takšno berilo v obravnavo, ki je po svoji vsebini v nekaki zvezi s prcdmetom, ki ga baš obravnavamo pri nazomein nauku. Navadno bode nazorni nauk prvi, čitanje pa mu bode sledilo. Na ta način bode nazorni nauk nekaka priprava za čitanje. S tem pa nečemo trditi, da bi imel nazorni nauk to edino nalogo. Nazorni nauk iraa svoj posebni smoter, toda baš dosezaje ta smoter, bode seznanjal učence s tistimi predstavami, ki jih nemara poprej še niso imeli in ki jih bodo potrebovali za razumcvanje beril. Ko smo učcnce pri nazornera nauku dovolj pripravili ter smemo pričakovati, da bodo berilo v stvamem oziru lahko razumeli, takvat pride berilo na vrsto. Citanje bode nazornemu naiiku poplačalo storjeno uslugo, množcč zanimanje za njega predmcte. S tega stališča so berila izbrana. Vplivati hočejo v prvi vrsti na srce. Če smo rekli, da bodi navadno nazorni nank na prvetn mestii, in da naj sc mu berila pridružijo na primernem niestn, s tem nismo rekli, da bi moralo biti tako brez izjeinc. Ako je beriio tako laliko, da v stvarnem oziru ne zahteva nobenih priprav, ga lahko čitamo pred stvarno obravnavo dotičnega predmeta pri nazornem naukn. Da se bodemo bolje razumeli, hočemo to razjasniti na primeru. Najprej pa še moramo omeniti, da smatramo vsako skupino — n. pr. vrt pomladi, na polju po leti, v prirodi po zimi i. t. d. — glede obravnave v nazornem nauku in ^tako tudi berila teh skupin kot celoto. (Konec prihodnjič.) Abiturijentski koncert. Abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljnbljani so priredili dne 12. malega srpana v Narodnem domu koneert, in siccr na korist nčiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda. Kako se je izvajal ta bogati in pvezanimivi vspored, s katerim je pevski zbor nčitcljskih pripravnikov iznova dokazal, kaj more resno delo na polju umetniske glasbe, hočcm v kratkem opisati posamczne točke konccrta, katcri sc je z lepim, umetniško izbranim vsporedoin odlikoval. Prva toČka sijajnega vsporeda jc bila jubilejska overtura ,,Res sevcra est verum gaudium*' od clr. K. Rcincoka, katero je popolni vojaški orkcstcr pod vodstvom kapelnika gosp. Christopha izvcdel na občno zadovoljuost občinstva. Po prologn, katercga je podal s poluim vspehom, priprosto in simpatično g. L. Potočnik, sledila jc ,,Ccsarska pesetn", katcro je pel celi mešani zboi*. bvoječ okoli 70 pevk in pevccv. Nato je sledila Ncdvedova ,,Pevčeva molitev'. Ta skladba se je pela z globokim občntkom in dovršnostjo, dokaz temu, da se je morala na splošno zahtevanje ponavljati. Pesem je znana slovenskemu občinstvn, zato povem samo na kratko, da ta skladba po svoji milini in umctniškem niansiranju mogočno vpliva na poslušalca. Saj je pa to pcsem uglasbil A. Nedved. On je štet med tiste umetnike, katcri ne gledajo pri ustvarjenju umotvorov ne na desno, ne na lcvo, katcri ne hrepene po dvomni slavi efemerne popularnosti. Kar je on zložil, bilo je umetuiškega in posebno narodnega pomena. Zato pa ostaiiejo njegove skladbe za Slovence trajnega pomcna. Kot 5. točka bil je na vsporedu rPopotnik" od R. Scburaanna in F. Schuberta. Obe ti pesrai pel je z umetniško dovršnostjo g. R. Vrabl. On se ponaša z lepim moenim glasom in uinetniško premišljenini, skrbuo niansiranim predavanjem, zatorej sc ni smcti čuditi, da je občinstvo z viharno pohvalo odlikovalo pcvca — umetnika. Ugajal nam je izvanredno Schubertov nPopotnik". Bil je pač iScbubert, kakor pravi Liszt ,,le musicien, le plus poet, qui fut jamais", poet sanjavc naravc, katcremu ni vsaliuil vir melodij. Posebno zanimiva je bila nastopna točka ,,Lepa Nada" od R. Hchumanna. Ta arija se giblje v hitrih spremenih: sedaj izraža strastno ljubezen, scdaj se zopet dviga do dramatiškega učinka; mimo tega pa uporablja vse barve hipne razvnetosti. Kot 6. toeko smo slišali prekrascn osineroglasen mešan zbor nZ glasnim šumoni s kora" od A. FiJrsterja. Veličastno mnogoglasno petje je v divni glasbeni lepoti prekrasno in vtisek v celoti velikanski. Lepi ta zbor, ki kaže vso milino in veličino skladatelja, sc je brez ugovora najtinejše izvcdel. Ime g skladatelja je tako slavno znano, da že popolnoma zadoščuje vsaki njegovi skladbi njegovo ime. .Saj pravi Fajgelj: koinur je ležeče na tem, da se glasbeno izobrazi, naj nikar nc zaraudi študirati glasbe Forsterjevega veleuma. Vcs koncert se je dostojno zvršil z nRimskim slavospevom" od M. Brucba. Slavospev sc prične z navdušenim, krepko mštrumeiitiranim zborom, ki mogočuo vpliva na poslušalca in ga zdajei uvede v vso situvacijo. Mogočni akordi nZdrav, caesar, gospod!" oznanujejo veselje zmagovitib rimskib vojakov in mračno bcdo premaganih partov. Koncert ni sanio npravičil vseb nadej, uego jih dalcč presegcl. Kar se more od zbora zahtevati, to sc je podalo: povsem jasna in izrazita vokalizacija in pri tem popolna čistost intonacije — kaj naj si še boljšcga želimo? Zbor jc pcl pod vodstvom g. profesorja Dekleve, katcri se je izkazal spretnega dirigenta. Bodi mu torej posebno prizuanje in čestitanje! Liraš. Stenske table k Črnivčevi računici izidejo koncem tega ineseca v zalogi g. Jerneja Bahovca, ki je prevzel J. Petričevo trgovino. Sl. šolska vodstva opozarjamo že danes na to najnovejše učilo. ,,Prešernove poezije" so ravnokar izšle v Lav. Sch\ventnerj evi založbi v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno zgodovinskimi črticami in estetično oceno. Uredil A. A š k e r c. Ccna : a) Broširana izdaja K 2, po pošti K 2*10. b) Elzevir izdaja (rudeče usnje z zlato obrczo K 3, po pošti K 3*20. SlovenskemH nčiteljstvu to najnovejšo izdajo Prešernovih poezij kar najtopleje priporožamo. Venec slovanskih povestij. V. knjiga obseza prevode iz raznih slovanskib jezikov, in sicer: Sienkiewiecz: Lux in tenebris lucet. — Lulimanova: Moč ljubezni. — Podjavorinska: Že zopet. — Ježov: Glasovi iz groba. — Demerta: Noč v gozdu. — Bestužev: lzdajalec. —- Korolenko : »Gozd šumi." — Tolstoj: Dva hnzarja. — Vse to so biseri slovanske literature in vsakdo bo gotovo z veseljem segel po tej knjigi. Upamo, da nas bo Gabršček še nadalje oskrboval s takimi prevodi, da nam ne bo treba segati vedno le po nemških knjigali, ako se hočemo seznaniti s slovansko literaturo. Želeti jc lc, da bi se naši prevajalci ravnali po navodilih Ivana Prijatelja in njcm samim, potem si obctamo še veejega užitka od našib prevodov. ,,Kletev nezvestobe". I. del znamenitega Bccičevega romana ,,Klctev nezvestobe" je izšel v sn. 107—109 ,,Slovanske knjižnice", kateri se je razposlal le oniin naročnikom, kateri niso ostali z naročnino nič na dolga. Drugi del izide v avgustu. Dosledno se bode i v bodoče ravnalo po načelu, da treba naročnino le naprej plačevati. ,,Kletev nezvestobe" bode obsegala 8 zvezkov ,,Slov. knjižnice", t. j. sn. 107—114, katero dobe naročniki za borno ceno K 2*40, dočim se bode razprodajala v knjigarnah za K 3*20.