Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak dru^i torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto iHr- 80 kr. 'TKLi Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. II I ji Oglasi se plačujejo za tristopno j j petil-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 | | in trikrat 6 kr., večkrat po po-j godhi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. tO*- Rokopisi se ne vračajo. i Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna' A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Domače in razne novice. * Velik shod v Št. Petru zn organizacijo naših delavcev itd. sta si umislila dva kaplana, došla v obljubljeno deželo goriško s Kranjskega, da bi menda tudi tu sejala kot desna roka nestrpnih hujskačev neznosne kranjske prepire. Shod se ho baje vršil v nedeljo. Da bo kranjsko politikasterstvo in razdirajoče herostratstvo toliko popolniše, pride baje tudi jeden govornik i/. Ljubljane — (na Goriškem imamo sami dovolj dobrih govornikov!) — ki bo povijal v mamljive besede strankarske nakane narodnih razdiračev, češ: za kmeta in delavca smo že toliko „kunštni**, da bo verjel našim lepim besedam in pri tem ne zapazi v njih povitega strupa. — X koliko se jim to posreči, ne vemo; povemo pa naprej, da za politična sleparstva pri nas niso ugodna tla. Ako bi priprosti poslušalci tudi ne ugovarjali, mislili si bodo vendarle svojo, — in ko bo čas, to tudi pokažejo z dejanji. Da bo treba začeti skrbeti za naše delavske stanove, ker se širi socijalna demokracija, o tem smo že mi govorili v „Primorcu". Treba bo delavski stan združiti pod zastavo „Bog in narod", ker demokrati ne poznajo ne Boga ne narodnosti. - Namesto, da bi kranjski kaplani na svojo pest uprizarjali tako organizacijo, ko so vendar „danes tukaj jutri tam", naj bi delovali složno pod zastavo našega narodnega vodstva, ker le tako je trajen uspeh mogoč. — Sicer pa je nekim generalom brez vojske le do tega, da bi si na kak način pridobili tudi vojsko : v tem grmu tiči zajec! Ali v tem tiči tudi razdiranje naše narodne organizacije, katero bomo znali varovati tudi potem, ako bi primahal ves generalni štab kranjskih razsa-jačev na Goriško. To na znanje narodno mislečim okoličanom. * „Učiteljstvo na Goriškem pozor*. — Pod tem naslovom se razpošilja iz Ajdovščine in Sv. Križa po deželi okrožnico, vsled katere mora postati res jako. jako pozorno naše učiteljstvo, kajti okrožnica opozarja najbolj vse slovenske kroge in vse ljudstvo na kolobocije nekaterih učiteljev. — Nazori, katere razvija okrožnica, so tako kruhoborski, brez slehernega idejalnega in narodnega vzleta, da se kar čudimo, kako je sploh mogoče pošiljati tako pisarijo med svet. — Od kod prihaja ta okrožnica in kakošni so njeni očetje, razvidno bodi iz tega edinega slučaja ! V okrožnici kličejo k složnosti: ^Združimo se v deželno učiteljsko društvo ali v zavezo okrajnih društev !" — tako kličejo ! Ali ravno tisti ljudje so izstopili iz učit. društva za goriški okraj, ker učitelji niso hoteli tako plesati, kakor jo je zagodel Peter iz Križa. Hoteli so že ustanoviti posebno učit. društvo! — Kaka složnost je to?! Na tak način ne pride učiteljstvo nikdar do večje veljave! Okrožnico priobčimo v „Soči". Tam odgovorimo na njo stvarno in resno, ker nam je učiteljsko vprašanje vsaj tako tesno pri srcu, kakor razpošiljalcem okrožnice, poleg tega pa tudi — narodna naša stvar. Okrožnica pa obsega tako razdirajoče, edino kruhoborske nazore, — kakor da je bila naročena od strani največjih nasprotnikov slovenskega naroda. Ti rej več v „Soči". Pesnik t Josip Pagliaruzzi (Krllan). — — — Slovenec nima sreče, Kar da mu, hitro spel mu vzame čas. Jos. Stritar. «Slovanska knjižnica*, ki se tiska in izhaja v naši tiskarni, je izdala že dva lepa zvezka pesmij zelo nadarjenega mladeniča, katerega smo zagrebli v črno zemljo še predno mu je bilo dano, da bi kot cel mož stopil med delavce za kulturni napredek slovenskega naroda. Zdaj se tiska tretja knjiga, ki bo pa obsegala spise v prozi ali v nevezani besedi. Obsegala bo okoli 12 tiskanih pol na lepem papirju in bo prav lično natisnena. Knjigo bo krasilo več slik, med temi tri izvirne; pesnikovo rojstno hišo s soseščino je lepo narisal gospod G vai z, učitelj risanja na goriškem učiteljišču, ki je šel nalašč za to Kobarid. Danes prinašamo sliko pokojnega pisatelja in pesnika, ki se je rodil v Kobaridu 26. maja 1859., umrl pa v Gorici 1. marca 1. 1885. ob 2. popoldne; mlado življenje, ki bi bilo uprav na neprecenljivo srečo slovenskemu narodu v obče, nam goriškim Slovencem pa še posebe, je ugonobila bolezen <;me-ningitis». Tretja knjiga bo obsegala med drugim tudi dve novelici, ki boste zelo ugajali. — Naročniki dobe knjigo kot trojnat snopič »Slovanske knjižnice* za 45 kr., dočim bo veljala v razprodaji najmanj 60 kr. (ceno še le določimo, ko bodo znani vsi stroški. Slike bodo veliko stale). — Ker bo ta zelo lepa knjiga, razvidno je, po kako nizki ceni dobivajo naročniki krasne pesmi in povesti. — Vabimo zategadel k obilnejšemu na-ročevanju, ker temu važnemu književnemu podjetju se ne godi dobro. Zbudilo je zanimanje že vseh slovanskih narodov. * Ubogi kos, še nima miru! — X zadnjem „Primorcu" smo sporočali da so naši „junaški" lahoni napovedali „križarsko vojsko" kosu g. B-e na Placuti, ker žvižga „Naprej zastava Slave". Dostavili smo, da se je kos preselil v gosposko ulico. Tu je pa naletel na visoko laško gospodo. Iz teh „elegantno - junaških" krogov dobiva sedanji rednik kosov brezimna pisma, da jih kos moti. — No, no, kako so za slovensko žvižganje rahločutni 1 Ponočno tuljenje furlanskih fantalinov z nebeško-pesniškimi pesmotvori a la „Moretina senza un sold" jih pa nič ne moti! — (Doznajemo, da je kos zopet na „Placuti"). * Že zdaj jim je preveč, kaj pa bo še! — Interpelacija naših vrlih državnih poslancev je našega „Corriera" zopet hudo spekla. Revež že ves iz sebe izdihuje: Gl’ i n-contentabili! (po naše: nenasitniki). — Vemo, vemo, gospoda laška! da vam de hudo. Mislimo si. kako težko mora biti onemu, ki si je po krivici osvojil gospodstvo v tuji hiši, katere pravni lastnik, zavedevši še svojega prava, peha gosposkega usiljenca korak za korakom iž nje. In to pehanje je še le pričelo. Kako javkanje bode še le takrat, ko vrže zatirani Slovenec laškega gospoda popolnoma iz svoje hiše! In do tega pride prav gotovo, ako se madama Luzzatto obleče tudi v moške hlače in se postavi celo na glavo. * Cestnim odborom v posnemenje. — S Krasa pišejo trž. „Edinosti": Mnogim slavnim cestnim odborom v posnemanje bodi pohvalno omenjeno na tem mestu, da je cestni odbor sežanski dal napraviti v zadnji čas več novih kažipotov s samoslovenskimi napisi. Jednako je na večih starih kažipotih nadomestil dosedanje večinoma laške ali nemške napise s samoslovenskimi. Ali glej: ko je bil kažipot v Motovun-Škocijan nadomeščen samoslovenskim, pritožili so se nekateri Lnhončki, češ, da mora biti v napisu talijanski tudi Škocijan. Cestni odbor sežanski pa jim je odgovoril, da na svoji zemlji si ne damo ukazovati od druzih. Ako že hočejo imeti tudi ta napis, naj si ga napravijo sami na kakem posebnem kolu. Toda le v slovenskem jeziku, ne pa v kakem tujem. Vso čast in hvalo torej slavnemu cestnemu odboru sežanskemu, ki javno kaže došlemu tujcu, da je tu slovenska zemlja! Potovalec. * Drobiž. — Za Furlane, oškodovane po povodnji, prirede goriški Lahi neke veselice. — D a v i c a hudo gospodari med mladino v Podmelcu. — Trg sv. Antona v Kobaridu je bil sicer prav živahen, ali kupčija pojema od leta do leta. — V Z a-gradu je skočil v Sočo Opatjeselec Pavel Marušič; truplo so izvlekli v Zdobi. — N a Srpenici se je ubil 21-letni mladenič, ko je vlačil drva s hriba. — V Št. And režu pri Gorici so zasledili trtno nš. — Vroče dneve smo dobili; saj je bilo že preveč deževja! — * Sadna kupčija na Goriškem je letos zelo živahna. S češnjami je sicer pri kraju, ali začele so že hruške. Toda v tem pogledu so kupčijo zelo oškodovali brezvestni ljudje, ki so trgali še povsem zelene hruške. — Izvaža se tudi sv. Ivana grozdjice in zeleno stročje. Kupcev je obilo. — * Današnja številka ima dve strani priloge. Opozarjamo v njej na razlasitev sloveče knjige „Materino delo", katero je priporočilo devet škofov. — Naj bi se rav- nale po tej knjigi vse slovenske matere! Cena do 15. julija je še 50 kr., pozneje pa 70 kr. * Zgubljeno. — Negdo je zgubil na potu iz Mirnega do postaje zaznamovalnik (notes) z raznimi računi in naslovi. Kdo ga je našel, naj blagovoli oddati v naši tiskarni. * Za knjižico „Deželni zbor", katero smo priložili zadnji „Soči“, darovali so v Podgori: neimenovani 1 gld. (za eno), Jak. Kocijančič 1 krono (za eno); Jos. Brezigar pri oddajanju nabral 2 gld. Povišanje. — Gosp. ces. svetnik dr. Aleksander Z e n c o v i c h, c. kr. okrajni zdravnik v Gorici, je bil imenovan višjim c. kr. okr. zdravnikom na 'sedanjem mestu. Ca-slitamo skrbnemu in vestnemu uradniku! Deputacija. — Dornberžan nam piše: „Dne 11. t. m. je bila deputacija županov vipavske doline pri gg. državnih poslancih grofu Alfredu Coroniniju in dr. Gregorčiču. Izrazila je svoje čute posebne hvaležnosti za trud In požrtvovalnost v dosego vipavske železnice. Od obeh stranij je bila sprejeta prav ljubeznivo11. Kakb sc rešujejo slovenske vloge- — Odbor za vzdrževanje slovenske ljudske šole v Gorici je poslal 19. in 22. januarja t. 1. dve pritožbi na deželni šolski svet. V prvi se je priložil, da so lahonski agitatorji med šolskim letom 4 otroke spravili iz slov. v laško šolo, kar je po zakonu prepovedano: v drugi pa, ker je bilo pri vpisovanju v slov. mestno šolo zavrnjenih 34 otrok brez postavnega razloga. — Deželni šolski svet je zavrnil obe pritožbi kar a limine že 19. marca, češ, da omenjeni odbor nima pravice do takih pritožb. (To je bila res težavna rešitev! O njej bo še govora drugod! Deželni šolski svet bi bil moral s a m stopiti na noge v vastvo zakona, a tega ni storil! Saj vemo, zakaj ne!) — Toda te rešitve so bile vročene šele 10. t. m.! Poleg te „hitrice11 moramo še omeniti, da rešitev deželnega šolskega sveta je n e m š k a. odlok mestnega šolskega sveta pa je laški. Torej slovenska uloga se reši ob enem v nemščini in laščini le tako ne, ka k o r b i moralo biti. Ali se ne pravi to norcev briti s slovensko večino v deželi ? V Solkanu je umrl v sredo ob 8'/2 zvečer daleč znani veleposestnik in bivši mnogoletni župan g. Anton Mozetič, po domače Droč, oče sedanjega župana. Star je bil 77 let. — To je bil mož, kakor pravimo, stare korenine, čislan v občini in soseščini. Mozetičevi rodbini, oziroma rodbin a m naše iskreno sožalje. Iz Koprive na Krasu nam poročajo: Mladi slovenski slikar g. Ivan Strnad iz Komna je izvršil v naši cerkvi lepo slikarsko delo nad korom. Naslikal je v lepemu skladu barv štiri evangeliste: Sv. Janeza, Luka, Marka in Matevža, v sredini je Odrešenik z nadpisorn „Ustal je, kakor je rekel! Aleluja!" To krasno delo priporoča mladega umetnika tudi za druga dela. Pmdi tega zopet kličemo: Svoji k svojim!" Skesan grešnik. — Župnik pri sv. Ignaciju na Travniku v Gorici je izročil mestnemu zalogu za ubožce 800 gld., enakemu deželnemu zalogu pa 700 gld. od neznanega skesanega grešnika. — Tako se povračuje storjena škoda, kedar ni več med živimi tistih ne njih dedičev, katerim je bila narejena kaka škoda. Povišana kazen. — Artur Avian iz Tapoljana v Furlaniji je dobil pri zadnjem porotnem zasedanju 3 leta težke ječe, ker je ubil Marka Marcuzzi-ja in nasilno napadel občinskega paznika Jakoba Marcuzzi-ja. Državno pravdništvo se je pritožilo, češ, da je ka^en premajhna. Na višjem mestu so bili enakega mnenja, in Avian je dobil še dve leti težke ječe. Ilesd v Gorici. — V Corrieru se nekdo pritožuje, da v Trstu je cena mesa padla od 4 do 8 kr. pri kilu, in upraša: Kaj pa v Gorici ? — Temu uprašanju se pridružujemo tudi mi! Menimo, da nad mesarji je še nekdo, ki ima tudi nekaj besede !! Ponarejeni bankovci. — Zopet nova ponarejenja petakov in petdesetakov. | Pozor! Vsakdo naj si skrbno ohrani zdolnji , 1 popis, po katerem vsakdo spozna tri vrste ponarejenega denarja. Petaki so prav slabo ponarejeni, da se jih takoj spozna; črke so nejednake, slabe, okraski tudi. Petdeseta ki pa so iz dveh ponare-jalnic. Jedni imajo precej debelejši papir nego pravi, pisava je slaba, črke nejednake. Na madjarski strani so ti-le pogreški: a. ) v prvi vrsti v besedah allarnyegy in osz tr a k m a g y a r je črka i/ nameščena z v, b. ) v tretji vrsti sta nad črko z v besedi allampenztar dve točki; c. ) v peti vrsti v besedi e r t e d ii je : nad ii ena sama točka mesto dveh. Druga vrsta ponarejanj pa ima te - le pogreške: «.) V nemškem delu je namesto črke o \ v besedi a n g e n o m m e n črka e; b-) na desnem voglu zgoraj na kosu traku stoji tiskano O Forint namesto nemške besede; c.) v madjarskem delu pa stojite blizu cesarjeve glave črki E N kot končnica nemške besede Gulden. Po teh znamenjih se spoznajo doslej znane vrste ponarejenih petdesetakov. Pozor ! Pri c. kr. vojaškem skladišču v Gorici bo C. julija t. 1. javna dražba za pre-skrbovanje sena, s 1 a m e, d r v in pre moga. Natančneji pogoji se razvitlijo v uradnih razpisih v „Osservatoru" in „Slovenskem Narodu". Poizvedo se lahko tudi pri vsakem c. kr. voj. skladišču, ki oddajajo za plačilo 4 kr. po jeden razpis. — Opozarjamo na to dražbo one, ki bi mogli preskrbovati goriško vojaško posadko z imenovanim blagom. Prešičja kuga. — Uradno poročilo naznanja, da se je razširila že skoro po vsem Krasu in po vipavski dolini. — Zadnja leta je bila ta bolezen že udomačena na Ogerskem in v Bosni: od tam so jo zanesli v naše kraje in naposled na Goriško. — Neki do- | pisnik v „Corrieru" od torka dolži kar na- . ravnost živinozdravnika v Sežani (ali za to I poslanega iz Trsta), ker se je zanesla kuga j v našo deželo. Dne 2. ali 3. maja je namreč j došel na sežansko postajo vagon prašičev; jeden je že crknil. Prašiče so razprodali brez preiskave od strani živinozdravnika. — Ako je to resnica, vprašamo: kdo povrne ljudstvu veliko škodo ?! Mi ustnjamo in vas je strah! — Pišejo nam: „Pred 14 dnevi je imel učenec M. G. iz Plavij opravilo v malem semenišču. Fant, prišedši do semenišča, vpraša radi gotovosti nekega Laha. „Ali je tukaj malo semenišče" ? Lah mu odgovori; „Da! Kaj pa si ti" ? Fantič nekoliko pomolči in ko ga Lah zopet vpraša „Kaj si ti"? mu odgovori: „Jaz sem Slovenec"! Na to Lah: „Mostro di Slovenec, on ne zataji svojega jezika nikjer" ! Kmetovalci — pozor! — Neki Maks G o 1 d s c h m i e d, žid v Steinamanger na Ogerskem, ima v Gorici zalogo kmetijskih strojev. Ali redki so, ki nimajo opravičenih pritožb proti temu človeku. Evo dva slučaja: Blaž Hus v Pušnem pri Ročinju je kupil slamoreznico za 45 gld.; plačati bi moral v dveh obrokih 1. aprila in 1. oktobra t. 1. — Prvi obrok gld. 22‘50 je poslal 12 dnij pozneje, ali že 13. je bila vložena tožba pri ogerskem sodišču v Steinamanger. — Ako se hoče H u s rešiti tožbe, mora plačati G gld. tožnih stroškov. — in to za navadno malotno tožbico no tiskanem obrazcu, kar žida ne stane 50 kr. — Perkon Anton v Močilah pri Kanalu je pa kupil popolnoma en a k stroj za 70 gld., torej za celili 25 gld. draž<\ Tudi on je zamudil obrok za nekaj dnij, in takoj je bil tožen: od njega pa ima čifut drznost, zahtevati 8 gld. za tožne stroške, — ker ve, da mu ubogi kmet ne more uteči, kajti k obravnavi ne pojde na Ogersko, zastopnika pa ne dobi. Vidi se, da ogerski čifut dela špekulacije tudi s temi plačili na obroke, ki takoj vsi zapadajo k plačilu, ako se kak ni točno izplačal. Čujemo vse polno pritožb tugi v drugem pogledu. Prosimo natančneje podatke. Ako je vse resnično, bi bilo prav, ako bi se reči lotilo državno pravdništvo, katero naj bi nastopilo proti ogerskemu Židu v obrambo našega kmeta. Iz Darke pri Divači nam poročajo, da 14. t. m. je začela tam poslovati poštna podružnica, katere so že dolgo željno pričakovali. — Upravitelj je tamošnji č. g. kaplan, menda edini sposoben za tak posel; to službo opravlja brezplačno, da le koristi svojim duhovnjanom. Čast mu ! „Knjižnica za mladino" za maj in junij (snopiča 17. in 18) je že dotiskana; zdaj je v knjigoveznici. — Obsega večjo povest „Talarji na Moravskem", katero bodo čitali z zanimanjem otroci in odrasli. Na treh zadnjih polah je sedem izvirnih spisov iz peresa mladinskega pisatelja „Tone iz gošče". — Število naročnikov še ni preseglo 450, t. j. naročnina pokrije ravno — knjigo vezne stroške. Nevarno jc zbolel č. g. J. Jug, vikarij v Plaveh; zmešala so se mu čreva. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer ga bodo skoro gotovo rezali. „Šulferajnska slavnost44 ali: „mnogo kokodakanja a malo jajec" se lahko imenuje žaloigra, katero je doživel v nedeljo krčmar v Tivoli. — Delale so se velike priprave, krasili prostori, prirejalo streljišče in kegljišče, govorilo se o tOOO gostih, tudi iz Ljubljane in Gradca itd. Krčmar je najel veliko postrež-nikov, narezal veliko gnjati (pršuta), pripravil raznih pečenk — in čakal, čakal onih. katerih ni bilo, da bi sedli za pripravljene mize; prišlo je okoli 150 oseb, ki pa niso mogle krčmarju delati čudežev; izpili so 275 litrov piva (katero so točili na svoj račun. Opom. stavca), 25 litrov vina. 2 drugi pijači, nekaj gnjati in cela d v a bifteka. Kegljišča in strelišča niso rabili; dva gospoda in dve dami so vrgli vsak po par krogelj. Ob G1/* so se pa že začeli zgubljati in kmalu je bil vrt prazen. Gostilničar je debelo gledal za njimi in si mislil: še par tako slavnih veselic, potem pa kar zapri barako. — Slavnost nemške naselbine so počastili z dohodom meščani: vitez Bosizio, „luštrišiino šjor podeštat" Venuti,-Marani, oba Lenassija, Bolaffio in Steiner. Fotograf Jerkič* je izložil v M a 1 n i g-ovi prodajaluici na Travniku serijo raznovrstnih fotografij vseh velikostij, ki so lepo izdelane in ki kažejo, da more res zadovoljiti vsem stavljenim zahtevam. Svoj fotngra-fični zavod je popolnoma prenovil. Dobro delo hvali mojstra! Trojezični lepaki v Gorici. — Opazili smo hvalevredno dejstvo, da so pričeli vabiti k veselicam nekateri gostilničarji v Gorici in okolici s trojezičnimi lepaki. Prvi je pričel g. Jos. Toroš, gostilničar v Tivoliju.. Njemu je sledil neki drugi iz Št. Petra. Kakor nas prepričujejo, trojezični oglasi niso kar nič škodovali dotičnim gostilničarjem, kajti posebno v Št. Petru je bilo vse natlačeno. Pričakujemo, da bodo posnemali ta primer tudi nekateri gospodje v Gorici. Slovencem pa bi svetovali, naj ne gredo k nijedni zabavi, kamor niso vabljeni tudi v slovenskem jeziku. — Napravimo zaroto v tem pogledu le par let — in takoj bo vse drugače! Tombola v Gorici. Kakor navadno, bo tudi to leto tombola v Gorici dne 29. t. m. Opozarjamo pravočasno naše prijatelje v goriški okolici, naj odvračajo naše ljudstvo od sodelovanja. Spomnite je na september-sko slavnost v Solkanu, ko so bili globoko razžaljeni od strani goriškega mesta, ker niso smeli skozi mesto. Naj prepusti naše ljudstvo v tem pogledu goriškim Furlanom, da sodelujejo sami pri tomboli, kajti tako in tako gre vse v korist mladine, ki se odgaja v znanem goriškem mestnem zavodu. Okoličani ne bi smeli pozabiti tudi na naš boj za slovensko šolo ter na nagajanje mestnega vodstva proti pravičnim zahtevam Slovencev v Gorici. Namesto potrositi 20 kr. za listek, podarijo naj 10 kr. „Sloginim" zavodom. Tako rešijo svojo in narodno čast. Apelu-jemo na rodoljube v Št. Andrežu, Podgori, Pevmi, Solkanu, Št. Petru, Vertojbi, Mirnu, Sovodnjah itd., naj vsekakor prično živahno agitacijo, da se naše ljudstvo ne udeleži tombole v Gorici. Zadovoljni bodimo, če se odtegne letos vsaj četrti del onih Slovencev, ki so se udeleževali tombole. Imejmo vendar vsaj nekaj narodnega ponosa! Morsko z d ra v Išče r Gradežu. — Letos je bilo sprejetih v brezplačno zdravljenje 68 otrok iz naše dežele, in sicer : 24. iz Gorice, 14 iz goriškega okraja, 5 iz sežanskega in 5 iz tolminskega; med temi je 41 deklic in 13 dečkov. — Mesto Dunaj jih pošlje 45, Štajersko 35, Kranjsko 20. — Iz naše dežele pojdejo v Gradež 1. julija iz Gorice z vlakom ob 5. zjutraj. Iz drugih dežel pridejo otroci istesa dne do Tržiča, od koder jih prepeljejo v Gradež. Javili plesi. — V okolici so javni plesi večinoma prepovedani, — zato pa plešemo teden za tednom v Gorici. In kako lepo se vse vrsti: Grad, Podturn. Plačuta Stračice itd., pa zopet da capo itd. itd. brez konca in kraja. Okoličani ne smejo plesati doma, zato drve pa v mesto, da tu puščajo zaslužek več tednov skupaj in še marsikaj drugega. — Nobena narodna veselica ne zadrži srbopetnikov doma! — Neki gospodi bi rekli na uho: o tej skeleči rani premišljujte in odpravite jo, ako hočete koristiti narodu, ne pa razdirati še ono, kar je res dobrega med nami. Strašna povodenj, o kateri smo tovorili, je naredila silno veliko škode po Furlaniji. Mnoga polja so kar uničena. — Našemu rojaku g. J. Grunta r j u v Kobaridu, ki je imel 150 panjev čebel v Coroni, je povodenj vse uničila; ima do 1200 gld. škode. Med tem časom, ko je laški poslanec še le poizvedoval o škodi, je dr. Gregorčič stavil že nujni predlog za državno pomoč. Iz Furlanije so došle poslancu za to laskave zahval«2. Tudi ob Branici je naredila povodenj precej veliko škodo. * Svarilo. — V Ljubljani, posebno okolu kolodvora in po nakaterih gostilnah, se vrši velik lov na izseljence, odkar je v Ljubljani dobil neki človek privilegij ali koncesijo ljudij slepariti, begati in jih izročali zloglasnemu milijonarju in agentu M. v Bremenu. V Ljubljani in sploh po Kranjskem so postale osebe dvomljivega značaja agentje ali Ijudi-lovci ter razne mnlopoučene slovenske izseljence sleparijo, ali k izseljevanju prigovarjajo, obečaje jim dobro delo in visoko plačo, samo da zaslužijo visoke komisije, delavske razmere v Ameriki pa tako malo poznajo, kakor slepec barve. Zgodilo se je že, da so ljudje hoteli čez Basel Tlavre, s francosko družbo, katera je najbolja za Slovence in Hrvate, imeli so ti v Ameriki kupljene liste, a v Ljubljani so jih presleparili, da so za nič, in jih v Bremen silili v žrelo pogoltnega agenta, to pa zgolj iz koristolovstva za petak, ne jemljejo pa v poštev, da ubozega izseljenca hudo oškodujejo in od dobre vožnje odpravijo. Dokler ni bilo v Ljubljani koncesijoniranega ljudilovca, se niso take stvari godile in ljudje sem došli se zelo pritožujejo o skubljenju od Ljubljane do Ne\v Yorka. Slavno deželno vlado Kranjske in policijo ljubljansko prosimo v interesu slovenskih itak usmiljenja vrednih izseljencev, da naj tem sleparjem energično na prste stopi; raje naj lovi talil, nego onega, ki kliče: „Primite ga!“ Odločno smo sedaj zoper naseljevanje v Zjed. države; pri nas je delo in zaslužek preveč odvisen od politike. V jeseni imamo volitev predsednika Zjed. držav. Stranke kriče: „Varstvena carina ! Zlata veljava P Druga zopet: „Proč s protekcijo, slobodno kovanje srebrnega denarja !“ Vse te zmešnjave čuti manjše ljudstvo, kakor: mali trgovci, obrtniki in delavci. Dokler ni gotovosti v politiki, preneha ves promet in trgovina, tovarne se zapro, po rudnikih počivajo, kredita ni, slabeja podjetja bankrotirajo, na milijone delavcev in njih družin pa pomanjkanja trpi. Slovenci ne v Ameriko, dokler se ne zjasni politično obzorje; ne poslušajte agentov, katerim ni druzega mar. da iz izseljencev denar zvabijo, za delavske razmere pa prav nič ne vedo. N e \v Vork, 27. maja. 1866. FRAN SAKSER. ureilnik slov. lista „Glas Naroda”. Ostala Slovenija. *Trst. — „T r ž a š k i So k o 1“ je imel svoj občni zbor prošli teden. Več v prih. „Soči". — V nedeljo je bil umeščen v rojansko župo don Giuseppe J u r i z z a. Trst še ni doživel take pretiranosti, kakoršna se je vršila o priliki tega umeščenja. Krivonosci so ga največ proslavljali. Rojanski Slovenci so se držali mrzlo. Pri obedu so nabirali za „Lego Nazionale!" — Danes se zagovarja pred porotniki urednik „P e n-siero Slavo" g. Anton Jakič. Njegov zagovornik je jeden najboljših pravnikov v Avstriji, dr. F o r 1 a n i iz Splita. Ta odvetnik je po mišljenju Italijan. Razprava je s tega stališča velezanimiva. — Učeraj se je imel zagovarjati tudi urednik Mandič; razprava je odložena, ker je prosil drugo porotno klop, Razsodba, s katero je bil svojčas obsojen urednik Mandič na dva meseca zapora radi Flappove okrožnice, je razveljavljena. Več v prih. „Soči". Tržaškim škofomjcImenovan prevzv. gosp. Andrej Sterk, dosedanji krški škof. O tem imenovanju piše dobropoučeni dunajski dopisnik zaderskega „Nar. Lista" : „Kakor je znano, o tem imenovanju se je vodila dolga borba, skoraj leto dnij. Italijanaši so hoteli imeti v Trstu dra. F 1 a p p a, škofa poreškega. dočim so zagovarjali Hrvatje in Slovenci And. S t e r k a. Minister Gauč je bil za Flappa, slednjič je moral odnehati. Prepričujejo nas — piše dopisnik — da je odločila konečno volja grofa Badenija, ki je ustal odločno v ministerskem svetu in rekel: „Jaz ne smem dovoliti, da se Hrvati in Slovenci še huje ogorčujejo. — Relata refero!" Tako torej dopisnik. „Piccolov" lastnik je zadovoljen z novim škofom tržaškim. — Ako bi človek sodil po pisavi tržaškega „Piccola", kje stoji Trst, tedaj bi ga gotovo iskal kje tam doli sredi Italije. Italija nima gotovo lista, ki bi svojim čitateljem vestneje poročal o ital. kraljevi rodbini, ital. parlamentu in sploh ital. državnih zadevah, kakor dela to „II Piccolo" Siromašna Italija se šopiri v tem listu na prvem mestu, in naši Avstriji je od-kazan prostorček med drugimi evropskimi državami, ne izimši naše presvitle cesarske hiše. A kdor bi hotel soditi po ti nepatrijo-tiški pisavi lista „Piccola" na patrijotizem njega lastnika, madjarskega Žida Mayer-ja, ta bi delal zadnjemu veliko krivico. Trst nima zasebne osebe, ki bi v dejanju tako osten-tativno kazala avstrijsko domoljubje, kakor dela žid Mayer. Ko pride v Trst kak član cesarske hiše ali kak avstrijski višji dostojanstvenik, in če je dostop zasebnim osebam dovoljen, tedaj je žid Mayer prvi, ki se poklanja. A ko se vrača žid Mayer v uredništvo svojega lista, takrat kar na mah pozablja na svoje avstrijsko domoljubje in svoje avstrijske poklone. Zakaj? — Premeteni žid ve prav dobro, da ne zanimajo avstrijske vesti v „najzvestejšem" mestu laškega čita-jočega občinstva, ampak da ugaja temu občinstvu dušna hrana, obeljena z laškim irre-dentizmom. Zato moramo strogo ločiti lastnika Mayer-ja od časnikarja Mayer-ja. Kar prvi hvali, drugi graja. Ker piše „Piccolo" o novem tržaškem škofu, da ne more „ugajati tržaškim katoličanom", moramo torej verjeti, da je lastnik „Piccolov" s škofom zadovoljen, kar smo hoteli s tem dokazati. — Istra. — Nad Dolino se je spravila huda ura 8. t. m. Utrgal se je oblak, ki je uzročil veliko škodo po polju in senožetih. Kmetijskemu društvu samemu je uzročil do 400 gld. škode samo v novoustanovljeni trt-nici. Oblak se je udrt uprav nad Dolino, v bližnjih vaseh ni naredil škode. — Dne 21. t. m. je imelo italijansko politično društvo skupščino v Malem Lošinju. — S preseljenjem deželnega zbora iz Poreča v Pulj se sprijaznjujejo tudi italijanski krogi. — Pri neki kazenski razpravi c. kr. okr. sodišča v Malem Lošinju je imel zastopati tožbo državni pravdnik; ker ni prišel k razpravi, zasto-I pal ga je sodni sluga!!! —V Trvižu, Ka-i ščergi in Gračišču v županstvu pazinskem je še do 1000 hektolitrov belega vina na prodaj. Kdor bi hotel kupiti, naj se obrne na glavarstvo občine v Pazinu. — Rovinjski ribiči, po krvi Lahi, so napadli čozotske, ki jim kvarijo posel in kradejo kruh pred nosom, ker ribarijo preveč ob naši obali. To je znamenje, da je resnično vse, kar se je pisalo in govorilo od hrvaške strani v Dalmaciji proti čozotskim ribičem! — Dne 21. pr. m. je končalo 25 let, kar je bil prvi tabor v Istri pri sv. Mihovilu pri Kastvu. Kakšen je razloček od te dobe! Od sklicateljev tega taborja je živ še edini dr. D e-renčin v Zagrebu; vsi ostali so pomrli, namreč Ernest J e 1 u š i č, Fran M a r o 11 i, Anton R u b e š a, Fran Bach m a n (Ceh), Jakob Volčič (Slovenec), Ivan Lučič, Vekoslav Vlah itd. Večidel preminolih rodoljubov je vendar doživelo preobrat na boljše v tužni Istri. — „Naša Sloga" javlja, da je dne 30. maja v Poreč kakih 15 gojencev kmetijske šole iz Conegliana v Italiji. Te učence so spremljali njih profesorji. V Poreču so bili slovesno in uradno vsprejeti. Na bregu so izletnike pozdravili župan poreški, obč. svetniki in člani dež. odbora, dočim jim je odsotni dež. glavar brzojavno sporočil svoj pozdrav. Občinski svet je hotel inozemske izletnike na mestne troške pogostiti, a oprezni inozemci so to odklonili, dali so se pa pogostiti v prostorih dež. kmetijske šole. — Navzočni so bili zastopniki vseh avtonomnih oblastev. — Dne 4. t. m. je prišel v Poreč bivši italijanski vojni minister general M o-c e n i. Spremljali so ga razni znani tržaški rdečkarji. Ko se je odpeljal, klicalo je meščanstvo. zbrano na morski obali: „V i v a 1’ 11 a 1 i a !“, „V i v a r e U m b e r t o !“, „V i v a Moče n i!“ — z ladje pa. s katero se je Močeni odpeljal, se je klicalo: „Viva 1’ Hali a!“ — Tema dogodkoma ni treba razlaganja. — Na graškem vseučilišču sta dobila čast doktorja prava dva isterska Hrvata, namreč gg. Ivan Poščič in Anton Antončič. — V puljskem političnem okraju je 12 občin brez šole; v teh živijo izključno Hrvatje, za katerih izomiko se ni storilo doslej prav nič. Ljudstvo moleduje že leta in leta šole, a je ne dobi, ker tega ne marajo gospodje, ki imajo moč v rokah, — hočejo namreč imeti same „ščave" in odgajati slovenske odpadnike, kar bi se ne zgodilo, ako bi bila pristopna tudi temu delu ljudstva luč narodne presvete! — „Vinarska zadruga v Pulj u" je izborna tarča za lažiliberalne laške časopise, dasi jej ni drugi namen, nego da pomaga kmetovalcem in jih rešuje krnjelskih pijavk. Sedaj ustanavljajo v Trstu Italijani slično društvo pod imenom „Sociela enologica istriana". Ali bo tudi to društvo gledalo koristi revnih kmetovalcev, ali pa žepe svojih delničarjev? Kranjska. — Dner 9. t. m. ie bil g. Ivan Hribar slovesno zaprisežen ljubljanskim županom. — Ker je g. Hribar prevzel župansko mesto, je imenoval glavni odbor pražki njegovim namestnikom v ljubljanskem ravnateljstvu banke „Slav i j e" dosedanjega knjigovodjo g. Dana Pribil a, na katerega naj se obračajo oni, ki imajo opraviti kaj z banko „Slavijo". — Dne 31. pr. m. je bil javen shod pod milim nebom v Loškem potoku, na katerem je predaval naš rojak g. Ign. Gruntar, notar v Ribnici, o zboljšanju gospodarskih razmer v okraju in o drugih krajevnih potrebščinah. — Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je zagovarjal žid Moric Schiffmann iz Levova radi trgovine z mladimi dekleti. Obsojen je bil na šest tednov zapora, kateri je nemudoma nastopil. — Pri pogrebu pok. kanonika K luna je sodeloval tudi „Ljubljanski Sokol", ker je bil pokojnik zvest njega član, kar pomeni, da ne delajo ovir razvoju sokolstva oni duhovniki, ki spoznajo in so preprepričani o važnosti sokolskih društev. — Načelstvo zdravilnega društva na Bledu se je poklonilo ministerskemu predsedniku grofu Badeniju ter naprosilo vladne pomoči za zdravišče na divnem Bledu, in ga ob enem povabilo k otvoritvi zdravišča. Badeni je obljubil eno in drugo ; samo da nekaj tretjega ne stori ! — Učeraj je bil sprejet pri cesarju v Budimpešti g. Ivan Hribar, da se zahvali na potrjenju ljub- Ijanskim županom. — Vlada je imenovala našega rojaka g. prof. Rutarja, c. kr. profesorja v Ljubljani, konservatorjem za Kranjsko v I. oddelku. — Svinjska kuga se je razširila že v okrajih Novo Mesto, Litija, KoCevje, Črnomelj, Ljubljana in Logatec. Ker se je unesla kuga tudi na Goriško, opozarjamo kmetovalce, naj se zavarujejo proti nemilemu gostu. — Pri uravnavanju Save pod vasjo Št. Jakob se je primerila nesreča, ki se je vendar srečno končala. Potopil se je vsled vrtinca velik čoln, v katerem je bilo deset oseb, ki so se rešile gotove smrti le vsled napornega plavanja; eden ni znal plavati, a temu je božja previdnost pomagala, kajti Sava ga je zanesla na plitvi kraj, kjer se je rešil. — Deželni poslanec dr. Ivan Tavčar je sklical 14. t. m. volilni shod v Novem Mestu. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Predsedoval je župan Perko. — „Zveza slovenskik kolesarjev" bo imela 21J. t. m. v Ljubljani letni občni zbor. f Anto Neosiia-]Iereegovi»a. — V Sarajevu je umrla soproga vojaškega poglavarja barona A p pel a. — Nekateri trgovci v Sarajevu nameravajo ustanoviti s pomočjo vlade društvo, ki bi se pečalo z uvažavanjem volno, gumija in drugih kolonijalij. Precej po dovoljenju vlade se prične delovanje. — Za Bosno-Hercegovino iščejo sposobne osebe za orožnike. — Pri zadnjem štetju prebivalcev v teh dveh deželah se je pokazalo, da je narastlo prebivalstvo v desetih letih od 1,3130.091 na 1.508.092 duš. V tabeli starosti se izkazuje 155 mož s 100 leti, 128 mož čez 100 let. Na 100.000 duš je prišlo le 7 slepcev. Mo-hamedanci imajo 1051 verskih šol. Državnih osnovnih šol je 100, srednjih 19, med temi 2 višja gimnazija. Makedonija. — V Varni je bil shod Makedoncev, ki se je vršil ukljub raznim oviram. Shoda so se udeležili tudi Armenci. Shod je protestoval proti poskusu, da se odstrani bolgarska šizma, in proti nedostatnim preosnovam, katere je uvedla Turčija, in slednjič je zahteval samoupravo za Makedonijo. Srbija. —Belgrajske „Male Novine', katere nam je priporočil kot najzanesljiveje naš g. dopisnik iz Srbije, v kolikor se do-staja črpanja vestij o Srbiji, pišejo zelo neugodno o belgrajskih odnošajih, posebno ozirom na prihodnji dohod črnogorskega kneza, — kar se zgodi baje zopet gotovo 27. t. m. O čistoči v Belgradu piše, da je Belgrad „dronjav. jadan i prijav', po vseh ulicah da je načistoba, gnoj, prah, ruševina, trgi zarasli s travo, ograje porušene, hišna vrata iztrohla, pločniki luknjasti, da, nereda in smradu toliko, da je človeka sram. Slednjič kliče na pomoč mestno upravo. Ako smemo verovati „Malim Novinam', tedaj se nahaja belgrajska uprava v prav slabih rokah. Drugi časopis, namreč „Srpska Zastava', ki izhaja tudi v Belgradu, javlja, da je vročena kralju Aleksandru prošnja, naj stori konec zulumčarenju (po domače; „španjski inkviziciji'), ki se dogaja v zaporih v Požarevcu To prošnjo so podpisali prvi meščani v Požarevcu; v nji se navaja, da delajo uradniki brezakonitosti in zločinstva z obsojenci; da se nahajajo v zaporih popolnoma nedolžne osebe uglednih rodbin, s katerimi se ravna nečloveški ter se dozdeva, da so pokopani živi v grobu. Stavljajo jih na najtežje muke, bijejo in kosajo, da umirajo v najhujših mukah. Prošnja na kralja končuje: -Usmili se nas, gospodar, pomozi nam in reši nas!' Bolgarija. — O priliki srbsko-bolgar-skega pobratimstva je izšla v Sredcu jedina številka časopisa „Bratski List', ki je tiskana v štirih jezikih, namreč: bolgarski, srbski, ruski in češki in se v istem proslavlja bratska sloga. Številka je namenjena slovanskim vladarjem: ruskemu carju, kralju Aleksandru, knezu Nikolaju in knezu Ferdinandu. — 7. t. m. je začela v Sredcu sodiščna razprava proti bivšemu redarstvenemu prefektu L u-k a n o v u, ker je pred tremi leti mučil v zaporu nekega mladeniča, ki je bil obdolžen, da je sodeloval pri umoru ministra Belčeva. Ker je bil mladenič nedolžen, ni mosel priznati zločina, in za to ga je dal prefekt politi s pretrolejem ter ga sežigali, da je vsled tega umrl v bolnišnici. Priče so potrdile, da je bil mladenič res tako trpinčen. O izidu razprave še ne znamo. Busija. — Kronske slavnosti so končale, one ostanejo v spominu vsem udeležencem, kolikor onim, ki so bili deležni slavnosti pri gosposki mizi, toliko tudi onim, katere je doletela nesreča, da so zgubili kako drago osebo pri znani nesreči. Preiskava se vrši na vsej črti, da se dožene pravi uzrok nesreče. Vlada je ukrenila potrebno, da bodo preskrbljeni vsi oni otroci, ki so zgubili svoje sta riše ali hranitelje pri tem nesrečnem slučaju. sploh, ona ni pozabila na svojo človekoljubno dolžnost. Sam car je prevzel na se ogromne stroške za poplačanje odškodnine in za vzdrževanje. Tudi drugi dobrotniki so podarili v to svrho svoj oboi, da se ublaži težka bol. — Ruski časopisi so na-glašali z zadovoljstvom miroljubni glas cesarjev pri sprejemu a v s t r o - o g e r s k e delegacije, kakor tudi naglaševanje deh gacijskih predsednikov o prijateljskih odnošajih vseh držav. Take izjave — pišejo — so našle ugoden odmev v Rusi.i. le žal. da se to ne potrjuje z dejstvi. — Vseruska razstava v Nižjem Novgordu odprla se je dne 9. t. m. Zajedno se je otvoril istega dne svetovno-znani semenj nižjenovgorodski. Ta razstava je XVI. vseruska razstava. Razstavni prostor je baje 400 sežnjev dolg in 350 sežnjev širok. I/. mesta do razstave vodi električna železnica. Ta železnica bode velika dobrota obiskovalcem razstave. Na razstavnem prostoru samem je zgrajena druga električna železnica ožjim tirom. Sosebno zanimiv bode azijski del razstave. V razstavi bode tudi ribnik, obseza- joči 1000 kvadratnih sežnjev. Vsega ukupe ima ta razstava 20 oddelkov za kmetijstvo, konjerejo, domače živali, sadjarstvo in vrtnarstvo, rudninstvo, lovstvo, narodno umetnost, domačo industrijo, stroje, Sibirijo in trgovino Rusije s Kilajem in Japonsko, centralno Azijo in trgovino s Perzijo, vojaške in mornarske stvari, plovbo po rekah in po morju, prosveto, umetnost, zdravstvene in človekoljubne naprave. Raznoterosti. * Drsališče za milijon. — V New-Yorku se je osnovalo društvo, kateremu je namen, postaviti velikansko palačo in v njej umetno drsališče, ki bo stalo čez milijon. V odboru so znani amerikanski milijonarji Van-derbilt, Astor, Balmont, in Gould. Na palačini strehi bo kolesarsko dirkališče. * Polževa moč. — Neki francoski zoolog pripoveduje: Privezal sem polža na nit, katere drugi konec sem pritrdil na kos železa. Na moje začudenje velik in težek kos železa ni zadržal polža, da ne bi splezal na steno, lezel mirno navzgor in vlekel železo s seboj. Stehtal sem polža in železo. Polž je imel 71/o gr, železo pa 250 gr. Sestavni poskusi so pokazali, da bi mogel polž potegniti 265 gr, to je 36kratno svojo težo. Kaj to pomeni, predstavimo si, ako pomislimo, da bi moral človek srednje teže nesti 55 centov. * Tužen konec slavnega začetka. — Poročali so časopisi, da je bivši avstrijski nadporočnik Blauther v San Frančišku izvršil roparski umor in pobegnil najbrž v Evropo. Sedanji ropar in morilec imel je upanje na sijajno vojaško karijero 1. 1878. je kot kadet šel v vojno v Bosno. Takrat ISletni mladenič je imel braniti z malo četico neko važno mesto. Ustaši, stokrat številnejši, so brez prestanka naskakovali dotično mesto, a Blauther se s svojo četo ni umaknil. Naposled sta od cele čete ostala samo še Blauther in naddesetnik. Blauther je sam začel streljati iz topov na sovražnika in posrečilo sr mu je, jih pregnati. Za ta hrabri čin dobil je ISletni mladenič red železne krone, je bil povišan za častnika in zadobil viteški stan. V isti vojski je storil še več takih činov in rešil tudi neke laške podanike, za kar mu je laški kralj podelil neki red. Po končanih bojih je Blauther prišel na Dunaj, kjer si ga je dal cesar predstaviti in tudi nadvojvode so ga na različne načine odlikovali. Z Dunaja je prišel kot nadporočnik v Gališko, zašel v malovredno družbo in konec je bil, da je moral kvitirati. Od-el je v Ameriko, kjer ga zdaj iščejo kol roparja in morilca. * (lasi se spreminjajo! Član avstrijske delegacije dr. Bareuther je razkril čudno do-godbo. V javni seji je povedal, da je vojaški častni sod prisilil nekega poročnika, da je moral kvitirati, ker je mudeč se na dopustu pri svojem bratu, lastniku večjega posestva, temu pomagal orati. S tem, ker je mož prijel za plug, je osramotil baje c esarsko suknjo. Taki nazori niso vedno vladah. Vsaj spominjamo se. da so nas naši učitelji učili v šoli, da je cesar Jožef II. sam prijel za plug in je oral. Zanj to ni bila sramota — dandanes pa je. „Tempora mutanlur!“ * Grozen potres je bil na J a p o tiske m. Mesto Kamaishiu je popolnoma uničeno. Usmrčenih je več tisoč oseb. V razdobju 20 ur so občutili potres 125 krat. Ljudstvo je strašansko zbegano. * Zadovoljnost nad vse. — V kuhinji grada versaillskega je bil za časa kralja Lu-dovika XIV. deček, čigar delo je bilo sukati pečenko na ražnju. Enkrat je šel skozi kuhinjo sam kralj in videl je dečka pri delu. Kralju je ugajal prijazni obraz dečkov in njegov veseli pogovor; mislil je torej: Ta fant je znabiti sposoben tudi za kaj boljšega ; povprašam ga, ali je tega vreden. — Kralj tedaj vpraša: „Odkod si in kakšno je tvoje delo?" — „Sem iz mesta Berry“, odgovori fant, ne da bi vedel, da govori s kraljem — „imenujem se Štefan in pomagam v kuhinji'. „Koliko pa pri svojem delu zaslužiš?' — „Zaslužim toliko, kakor kralj'. — „Hm; koliko pa kralj zasluži?' — „Toliko, kolikor potrebuje in toliko jaz tudi zaslužim. Več si ne želim". — Ljubi čitatelj! Ta revni deček je bil tako zadovoljen s svojim stanom, in za koliko bogatejši so nekteri ljudje in vendar niso nikoli zadovoljni. po „Miru". — č — * Kraljica — nuna. Vojvodinja Adelajda de Braganza, udova umrlega portugalskega kralja Dom Miguela, rodom kneginja Lo\venstein, je vstopila pred kratkim v benediktinski samostan Solesmes na Francoskem kot nuna. V onem samostanu žive že kot nuni dve njeni bližnji sorodnici kneginji Marijana in Neža Lovvenstein; tretja njih sestra pa je nuna frančiškanska. Kraljica Adelajde je mati nadvojvodinje avstrijske Marije Terezije, udove ravnokar umrlega nadvojvode Karola Ludovika. * Podjeten starček. Znani antropolog in ravnatelj berolinskega narodopisnega muzeja grof Bastian, 70 let star mož, je odpotoval v Azijo in namerava čez Tonking krenili v srednjo Kitajsko, koder prebiva rod Mlates. Ta kitajski rod je silno divji. Kar je doslej odpotovalo misijonarjev in učenjakov ali trgovcev k temu rodu — se nobeden ni j vrnil živ. Sedaj pa se loti 70-leten starček tacega tmdapolnega in nevarnega potovanja. * Lahak spomenik. V neki livarni v Milanu so pred kratkim izgotovili spomenik matere božje — doslej najlažji spomenik. Kip je tri metre visok, a telita samo 1 ljs kilograma. Ulit je iz aluminija. * Nova električna luč. Hrvat Tesla, sloveči učenec slavnega izumitelja Edisona, je iznašel po sedemletnem proučevanju električno napravo, ki daje trikrat močnejšo svetlobo, nego dosedanje elektriške naprave. Po poročilih iz Novega Yorka se Tesla bavi sedaj s poskusi, kako bi bilo možno prevajati električno silo iz jednega kraja v drusri, ne da bi bilo potrebno v to posebno napeljanih žic. Pravijo, da Tesla pogodi tudi to, kar bi bilo pravo čudo, ki bi nadkrililo vse epohalne iznajdbe sedanjega veka. * Nasa vojska bode imela — vsled poročil, predloženih delegacijam — v letu 181)7. Ii2 generalov topništva in konjištva; 72 podmaršalov. 110 generalmajorjev. d49 polkovnikov, 391 podpolkovnikov, 679 majorjev, 2840 stotnikov prvega reda. 1235 stotnikov druzega reda, 5305 nadporočnikov, 4955 poročnikov: ukupno torej 15.958 častnikov. K tem treba še prišteti 2027 duhovnikov, avditorjev zdravnikov in računovodjev, 2057 vojaških uradnikov in raznih drugih vojnih služabnikov — torej ukupno 20.958 gagistov. Nadalje bode imela vojska 2242 častniških namestnikov, 37.707 podčastnikov, 223.004 vojnikov in vojakov, 17.879 častniških slug; 766 invalidov v lokalni obskrbi. Vsa obrambena sila bode štela torej 301.169 oseb. Vojna mornarica bode imela 680 častnikov (2 admirala, 2 podadmirala 15 kontre-admiralov), 9 duhovnikov, 9 avditorjev, 62 zdravnikov, 238 tehniških uradnikov, 108 slug, 1367 tehniškega pomožnega osebja, 7500 mornarjev, — ukupno 10.325 oseb. Po takem bode znašala vseukupna obrambena sila v miru 312.494 oseb. * Oklic Mcnclikov. Iz Pariza poročajo, da je Menelik objavil poseben oklic glede Italijanov, čim se je vrnil v Šoansko kraljestvo. V tem oklicu da izjavlja, da hoče povrniti Italiji ujete Italijane, ako se mu Italija obveže pismom in pečatom, da prizna njegovo nezavisnost in da Italija svoje eritrejske kolonije ne razširi preko nekdanje skrčene meje, t. j. preko rek Mareb in Belesa. Menelik da se v tem oklicu obvezuje s svoje strani, da ne bode podpiral dervišev ne proti Italiji, ne proti Egiptu. Svoj oklic zaključuje Menelik z izjavo, da se hoče povsem posvetiti mirnemu razvijanju svojega cesarstva. * Madjnrski milenij in pa hodinsko polje. Nasprotniki Rusije so skušali po svojih listih izkoristiti katastrofo, ki se je dogodila dne 30. m. m. povodom ljudske veselice na hodinskem polju pri Moskvi. Ti brezvestni časnikarji so hoteli to nesrečo opisati tako, kakor da jo je provzročila lakomnost „izstradanega" Iraškega ljudstva (!), drugi zopet so pisarili o atentatu, kojega so provzročili — „nihilisti", živeči seve le v domišljiji teh časnikarskih zavijačev. Kaj pa poreko ti sleparji javnega menenja, ako se jim pove o rabuki, ki je bila dne 8. t. m. v Budimpešti povodom slavnostnega sprevoda. I tam je bilo poteptanih, mrtvih in ranjenih, dasi iz-ve-tno ni bilo v gnječi kakih 800.000 ljudij, kakor na hodinskem polju in dasi ni bilo dobiti ničesar v dar. Evo, kaj poroča budimpeštanska policija o tej „katastrofi v malem slogu". Ponesrečilo je 419 oseb in sicer: 68 hudo ranjenih v gnječi: 62 jih je zadela solnčarica, 14 si jih je polomilo ali zvilo ude o padu, dva sta bila ranjena v pretepu z nožem, dva sta se ubila ker sta padla raz balkon. Izmed jahačev, ki so bili v slavnostnem sprevodu, padlo jih je 30 ali s konjem vred ali raz konja. Vsi so se nekoliko pobili. Med „padlimi" jahači bil je tudi grof K e-g 1 e v i c h, ki je nosil srbski prapor. Jeden izmed jahačev si je pretresel možgane. * Kako cenijo razbojniki krasni spol. Iz Carigrada javljajo, da je neka razbojniška četa napadla iu zadržala dve gospi; jedna je Francozkinja, druga Srbkinja, nečakinja srbskega poslanika. Vozili sti se iz Carigrada v neko bližnjo kopelj. Razbojniki zahtevajo za nji odkupnino in sicer za Francozkinjo 15.000 funtov, za Srbkinjo pa 10.000 funtov. Francozkinja, ki je bila nameščena popred v sultanovem haremu, obrnila se je za pomoč do sultana, ki jo je baje tudi obljubil. Za Srbkinjo pa se do sedaj ni našel nikdo, ki bi jo hotel odkupiti. * Židovske zapovedi. — V Parizu je židovsko društvo „Alleance israelite u n i v e r s el 1 e", ki ima sledeče zapovedi ali pravila, namreč: „1. Društvo ni ne francosko, ne nemško, ono je židovsko. — 2. Moderna ljudstva so porazdeljena v narode, samo mi nimamo someščanov, temveč samo verske zadruge. 3. Žid ne bode prej prijatelj kristijanom in mohamedancem, dokler ne bode sijala judovska vera kakor edina vera — razuma. 4. Razkropljeni med vse narode, ostanemo mi najprej Židje. 5. Naša narodnost je vera naših očakov — mi ne poznamo druge narodnosti. 6. Mi stanujemo v tujih deželah in mi se ne moremo brigati za vedno menjajoče se interese teh narodov, dokler so naši moralni in materijalni dobički v nevarnosti. 7. Židovska vera mora enkrat prevladati vesoljni svet. 8. Židje! smatrajte se za ude izvoljenega ljudstva. 9. Ako verujete, da je vera vaših pradedov edini patrijotizem. 10. Ako verujete, da ste izven narodov eno samo ljudstvo. 11. Ako verujete, da židovstvo predstavlja edino versko in politično resnico. 12. Ako to verujete, pridite, poslušajte nas! 13. Delo je veliko in sveto, vspeh gotov. 14. Katolicizem je naš tisočletni sovrag, njemu moramo razbiti glavo. 15. Vsak dan se bolj in bolj razširja mreža, ki jo pletejo židje | o vesoljnem svetu. 16. Pride dan, ko bode Jeruzalem hiša skupnih narodov. 17. Ko židovsko zaglavje monoteizma poplavi meje najskrajniših potov zemlje. 18. Uporabljajmo vsakoršne okolščine. 19. Naša moč je velika (denar), učimo se dobro uporabljati isto. 20. Kaj se hočemo bati — ni daleč — ko bode bogastvo vsega sveta v naših rokah. 21. Mi napredujemo z orjaškimi koraki. 22. Novo mesijansko kraljestvo, novi Jeruzalem mora priti na mesto cesarjev in papežev". — Kaj pa, ako narodi nekega dne kar nakrat pobero in sebi ohranijo tako židovsko — moč...?! * Grška nebesa in madjarski milenij. — „A g r. T a g b 1 a 11" je prinesel to - le vestico: „Mej raznimi plujci, ki so obiskali budimpeštarisko razstavo, je bil tudi neki nemški profesor, ki se je zelo razveselil, opazivši na razstavi svojega znanca in kolego Madjarja. „Zelo me veseli, dragi kolega, da ste prišli celo iz Nemčije na obisk naše krasne Ogerske", pozdravi ga madjarski tovariš. „O prosim, ne prihajam' naravnost iz Nemčije ampak iz Grške", mu odgovori Nemec. „Velijo, da je Grška lepa dežela" nadaljuje Madjar. „Seveda" mu odgovori Nemec, „kajti tudi pesniki velijo: Uber Griechenland lacht der Himmel !“ — „A, \v a s haisst Him-mel! Ober Ungar n locht jetzt gonze Welt!“ In Nemec je dal prav Madjarju, kar mu radi damo tudi mi. Narodno gospodarstvo. Kako zatirati predenie * na deteljiščili. — Mej najnadležniše zajedalke je vštevali predenico, katera postaja včasih deteljiščem v pravem pomenu besede pogubna. Zato pa iščejo kmetovalci že od nekdaj izdatnih pripomočkov, da bi jo za vselej pregnali iz svojih deteljišč. Med drugimi sredstvi, slišimo, da rabijo na francoskem, pa tudi v Emiliji in Romanji na Italijanskem, naslednje: Na tista mesta, katera je premrežila predenica, vsejejo v jeseni oves, koji po-žanjejo potem za pičo. Ovsena setev nekda zaduši predenico. Drugi natrošajo na mesta, katera je okužila predenica, novega popela in pa zasipajo potem z t2 do 15 centim, debelo plastjo zemlje. Toda to delo naj se raztegne nekoliko čez tisti mladež, kateri je predenica naredila detelj išči. Še drugod posnamejo površno plast zemlje 2—4 cm. na debelem z lopato tako, da prerežejo deteljna stebla. Posneto plast z vsem, kar je na njej, zažgo na mestu ali odneso previdno kam drugam ter zasujejo mladež z novo, neokuženo zemljo, iz katere pahne zopet mlada detelja. — Kdor se hoče prepričati, katero sredstvo je najbolje, naj poskuša; saj to nestane mnogo. „G. L.“ Vinogradniki pazite! — Pametni vinogradniki so prvič večinoma že škropili svoje trte ali je pa sedaj škrope. Naj vendar tega ne opusti nihče! Gledati pa je, da vas kedo ne prevari, kajti brezvestni ljudje so brž pripravljeni slabe reči prodajati za dobre, da le sebe obogate, naj s tem svojemu bližnemu še toliko škodujejo. Pri nas upamo, doslej še ni posebnih prevar, ali nemogoče niso. Zato podamo sledeče po „Pester Lloydu“: Preteklo leto so mnogi vinogradniki poskusili, da proti peronospori ali strupeni rosi rabljena sredstva, zvana „azur.n* in peronosporin" niso imela pravega vspeha, da so dostikrat ostala kar brezvspešna. Ogerski poljedelski minister je dal vzorce „azurina" in „peronosporina" preiskati deželnemu kemiškemu zavodu. Pokazalo se je, da imajo ta sredstva tako malo bakra ali kafra, da so radi tega strupeni rosi brez moči. Zato je opozoril po časopisih in društvih vinogradnike, naj ne rabijo „azurina", „kristalovanega azurina" ali „peronosporina" za škropljenje. Ob enem pa je ukazal razglasiti, daje najboljše sredstvo, kakor je nam že znano: modra galica, raztopljeno apno, ali modra galica in sodna zmes. Ker seje pa tudi že zgodilo, da je modra galica prišla v promet pomešana z zeleno galico, naj se dobro pazi, da se rabi le sama čista modra galica. Zato opozarjamo resno vse vinogradnike, kje in kakšno galico kupujete. Trtno uš so zasledili te dni tudi v Štandrežu pri Gorici Naše kmetijsko društvo goriško se ja obrnilo brzojavno do e. kr. namestništva v Trstu, da vkrene potrebne naredbe. Žalibog, se je začela ta najhujša sovražnica trtoreje širiti po vinorodnih pokrajinah ; zato treba, da smo na vse pripravljeni in 'da zastavljamo vso svojo skrb v to, da pravočasno za-prečimo nasledke okuženja po trni uši. Pripravljanj« govedu za planinsko pašo. — 1. Govedo naj bo skozi celo zimo vsak dan, če dopušča vreme, vsaj po eno uro na prostem zraku na tekališču. 2. Krma po zimi naj bo kolikor mogoče naravna, obstoji naj torej osobito iz trave (sena, slame!) izvzeta so le teleta, ki dobivajo še mleko. Varovati se je treba posebno mehkejše hrane, kakor gorke juhe, repe, podzemljic itd. Govedo se ne sme nikakor pitati. 3. Nekoliko časa, predno se žene živina na planino, 4 do 6 tednov, naj se parklji pregledajo ter naj se prirežejo do naravne velikosti in oblike, ako so predolgi in premočni. Pri govedu, ki se naprej popisani način pregiblje, navadno ni treba tega dela. 4. Kakor hitro je kaj trave, naj se spravi goved, jalo-da se ono vina na pašo, ki se še ni paslo, navadi pasti, 5. Ako ima goved do planine storiti dolgo pot, tedaj se mora že prej večkrat goniti primerno daleč. „Gosp. Gl." C. kr. kmetijsko društvo v Gorici sprejema na-ročhe na naslednja umetna gnojila : Thomasov fostuft (žlindrina moka:) obsega 16 — 18 odstotkov fosforove kishne; jako lino uprašen ; cena po 2 gld. 60 kr. kvintah Naročiti se je do 10. avgusta. Blago se izroči v prvi polovici oktobra. Kainit za 12'4% pepelika ali 23% žvepleno-kislega kalija, približno 2 gld. 80 kr. kvintah To gnojilo se bo naročalo sproti, vsakrat kadar nabere na-ročeb za eden vagon blaga. Mincralski supeiTostaft z 17 19% fosforove, v vodi raztopljive kisline po 4 gld. 40 kr. kvintah — Naročiti se je do 31. avgusta; blago se izroči prve dni oktobra. Žvepleno-kisli pepelik, čisto in lino zmlel, po 11 gld. 40 kvintah Naročiti se je do 21. avgusta; izročitev začetkom oktobra. Kilcnski Mililitar. Cena temu gnojilu še ni določena; naročhe se sprejemajo pa že od zdaj naprej do januarja 1897. Po določenih cenah se bo dobivalo blago brez drugih stroškov v društvenem skladišču, pa le tedaj, če se nabere naročil za cel vagon. Pri naročili bo plačali na ime varščine 1 gld. od vsacega kvinlala naročenega blaga, pri izročitvi pa se bo morala poravnati kupna cena. Če ne bo naročeb za rnineralski superfosfat, žvepleno-kisli pepelik, kilenski solnitar vsaj za 100 kvintalov skupaj, poraste cena za 82 kr. na vsakem kvinlala. Če se združijo naročniki tako, da jih vzame več skupaj po eden vagon, katerega koli izmed gori navedenih gnojil ter bi želeli dobiti blago do katere druge postaje na južni ali na furlanski železnici, pošlje se jim blago naravnost na dotično postajo in v tem slučaju se jim zaračuni voznina po daljavi vožnje. V (i o r i c i dne 16. junija 1896. Predsedniško c. kr. kmetijskega društva. Za kratek čas. Rešitev računske naloge v zadnji številki: Hlapec je nakupil: 19 kravjih kož po 5 g ki. — kr. za 95 gld. 1 lisičjo „ „ 1 „ _ „ „ 1 „ 80 zajčjih , , - , 5 , , 4 . 100 kož za - — — — — - 100 gld Prav so jo rešili: Učenec Ubald Konjedic iz Plavij, F. Urščev. Al. Brajnik pri Barki, Andr, Kerševan v Preserjah, Fran. Gorjup z Vrha pri Kanalu, Andr. Bitežnik iz Ravni, Jos. Živic v Vitovljah, Ana Vikt. Batič in Franja Lulik v Putrkah pri Ajd., Ivan Bratina in Ferd. Pic v Ajd , učitelj J. Černe v Barki, Jos. Budihnja v Šturiji, Viktor Kovač na Dunaju, Ant. Boltar na Gorenjem polju, Jak. Pavšič v Grgarju, Jan. Klanjšček v Sp. Cerovem, Pet. Žbogar v Avčah, Andr. Rutar v Schei-bbsu, Fric Kuštrin v Rakovcu pri Podm., učenka Alojzij Esih v Loki pri Zidanem mostu, Štefan Tinta v Gorenjempolju, učenec Cetek Kalan v Škofji Loki, Fr. Hlača v Gorici, Andr. Drekonja v Ljubinju, Jos. Štrukelj pri Sv. Mihelu, Gustav Premrli, uradnik zavaiov. ,Dunav“ v Gradcu. Ivan Kenda, krčm. na Kneži; Filip Vagaja v Ljubljani, Amalija Mašera na Livku, Josipina Hrast v Medani, Lovrenc Vidmar v Rihembergu, Martin Zalohar v Gornjušu pri Boh. Bistrici, Fr. Krajnik v Št. Petru, Janez Stilni v sene-žeškem pivovanju, kovač Ant. Tomšič v Vrhu pri Vrhniki, Janko Pavšič v Lomu, sedlar Mirosl. Berginc v Bolcu, Anton Nanut v Št. Andrežu, Andr. Monfreda v Kobaridu, čevljar Jurij Zimec in učenec Aloj. Hrašček v Plaveh, A. Kutin in Urh Pavlica v Kopru, pismonoša Fr. Buda v Badnu, Jakob Sturm v Weisenbachu, učenec Al. Badalič v G, Ernest Trinajstič v Sv. Mateju [Istra], Ant. Čolar v Škrbini, Rihard Gorjup v Kopru, Jos. Ravter iz Tolmina, Vinko Nedeljko na Trbižu. Henrik Sovič v Kanalu, Jak. Lukežič v Sovodnjah, dijak Jos. Ribarič v Trstu, Janko Komavli v Podgori, Jož. Podgornik v Gor. Trebuši. Raftinske nalojre. I. Od več številk, ki seštele dajo svoto 45, se odšteje enako številk, tudi s skupno svoto 45 ; seštete številke v ostanku dajo zopet svoto 45. (Poslal F. Urščev.) II. Tii deklice so prodajale jabolka na trgu; prva jih je imela 50, druga :'0, tretja pa le 10. - Vse tri so prodajale jabolka po enaki ceni; ko so vse prodale, so dobile vse tri enake zneske. Kako so prodajale in koliko so skupile za jabelka? (Poslal Lovro Bavčar v Ajdovščini). Rešitev in imena rešilcev prihodnjič. Uganke. 1. Sedem Žakljev mačk je, v vsakem po 7 starih in 7 mladih. Koliko nog je? 2. Bog ne vidi .... nikdar, cesar .... le po redko, kmet.... pa vsak dan? (Rešitev prih. — Imena rešilcev se ne objavijo). Dunajska borza 22. junija 1896. Skupni državni dolg v notah . . .101 gld. 35 kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 „40 „ Avstrijska zlata renta.............122 „ 90 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4%.............122 „ 90 „ Ogerska kronska renta 4 %..........98 „ 93 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 958 „ — „ Kreditne delnice.................. 349 „ — „ London vista.......................119 „ 95 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 82'/» „ 20 mark ...............................11 , 75 „ 20 frankov......................... 9 „ 52'/2 „ Italijanske lire...................44 „ 45 „ C. kr. cekini...................... 5 „ 05 „ „Soriška ljudska posojilnica'4 vpisana zadruga z omejeno zavezo. Vsled sklepa seje ravnateljstva in nadzorstva se naznanjajo sl. občinstvu sledeča določila: 113, 2_o. Obresti se bodo računile tudi letos: 1. Od hranilnih vlog po........4-b:>0/0 2. „ posojil na vknjižbe po . . . 51l3°l0 3. „ „ menice * . . . 0% Pri zadnjih se bo računilo še ’/j °/o uradnine. Uradni dnevi za denarna opravila ostanejo tudi zanaprej: nedelja, ponedeljek in četrtek, izvzemši velike praznike, od 11—12 predp. — Za vsa druga opravila pa je odprla pisarna tudi ml 9—12 vsak dan. Ravnateljstvo. S. 103 10 3 IZDELOVANJE P. 45 12-2 strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg. Demant. (Sestavil Alojzij Brajnik pri Barki). a a (1 a a a o. h c* c c č J č e e e e e e € e e g h i i i i i i i i i i k i i i m m m m n n 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i' p p i’ r r r r r r r r s s s s š i t t t u v V v v v v ž z Postavite gornje besede lako, da bodo vrste po-menjale: 1. črka, — 2. slov. časopis, — 3. stran sveia, -- 4. dežela, 5. ptica selivka. — 6. delati (glagol v nedoločniku) 7. isto, kar srednja pokončna vrsta, — 8. učilišče, — 9. njesto na Kranjskem, — 10. mesto na Nemškem, — 11. godalo, — 12. orožje, — 13. črka. Loterijske številke. 13. junija: Dunaj......................... 90 5 71 49 59 Gradec....................... 29 56 90 8 4 Inomost ..................... 41 28 1 68 53 17. junija: Brno..........................41 55 14 12 5 20. junija: Trst........................... 3 49 22 11 46 Line............................2 11 41 48 18 Tržne eene. Kava: Santos. ...... .gld. 13D— do 140- Sandomingo.............„ iipj.- _ ^______ Java......................160' - j 10U - Cejlon................... 185- - „ — Moka...................„ 192- — „ Sladkor........................... 36 Vn ,. 37 - »peh........................... 52-— „ 56-— 1’etrolij v sodu..............„ 18-12 „ —•___ v zaboju.............„ 5-80 „ —• - Maslo surovo ..............B 6U— „ 66’ kuhano................„ $0' __• Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 13’ — , št. 1 gld. 12 70, št. 2 gld. 12 60, » 3 » H'90. „ 4 „ 11-50. „ 5 „ 10-80, št. 6 gld. 10- , št. 7 gld. Ogerska: št. 0 gld. 13 20, št. I gld. 12-90, št. 2 gld. 12 20, « 3 „ 11-60. „ 4 „ 11-20. „ 5 „ 10-50, št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50 Otrobi debele......................gld. 4-61 do 470 drobne.....................v 4.^0 — Turšiča navadna....................’ 5.6O [ 6 5o Oves.................................. 7.50 : Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča- škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zaiistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno. 62. 3. Strugarska delavnica Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dola, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 20-70 h ek tov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe daje up ra vii išt v o ali v hiši via i2i 6-i s. Dreossi št v. 2. r>0 4.2 P Prodaja STEINFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu S (v bivši Reichovi hiši). Le 2 gld. 10 nč. Naša dunajska trvdka naročila nam je, da povsem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 zelo lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer : 1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ; 1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne vnanjosti ni razločiti od prave zlate; 6 komadov dvostrokovnih robcev; 1 zel6 lepo žepno zrcalo s fino brušenim steklom; 1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja; 1 jako lino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti; 1 krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega usnja ; 3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti; 2 komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico ; 1 zelo elegantno pariško zapono za gospe ; 1 fino torbico za smotke; 1 fin ustnik za smotke: 10 komadov tinega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvert. Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le 2 goldinarja 10 nč. Z naročbami treba se je kolikor možno požurili, ker zaloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika. Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure F. W I N D I S C H 43 K rakovo, št. < NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Dampfmiililen“. Via Cappuccini N. 11, v si io v a r u i Pšenični greš N. Pšenična moka B C 0 1 2 3 4 5 6 o i .i u n u i j ;i). 14-13-20 1.3- — 12-60 12-30 11-80 10 10 10-50 10-— 8-90 H *■ ||.. I 1 = ^ S s .= ~s£ = HIT ~ !il! Pšenične otrobi drobne a tl. 4-55 — debele a tl. 475, zob a tl. 7-—, turšica ogerska tl. 5'65, domača tl. 6"45. Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po siiorazumljeiiji. Zalog-a pridelkov Iz Monastera. Riž mutico La a 11. 24 za 100 kg. .. it R a „ „ 22 „ „ .. „ liha „ „ 19 „ „ „ in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov j po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter. Vse brez zaveze. UtanCtUrtitetrtiri ■ I, ................. 6Y/jlhrčuws^ > ko- ‘ 'J. j primes k bobovi kavi ećf p zdrava kavina pijača. Dobi se povsoii. pol kile za 26 kr. kvarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner 5)om\cel\ \)*}Com\xv\x na glavnem trgu v nekdanji Paliovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino .jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko In druge reM, dalje petrolij ter raznovrstne sveće za cerkve in pogrebe. 68 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. „5v\movc\xu VS. z V&. \un\\a Hrvaški spisal Ivan N o p. Jem er ši ć, župnik grubišnopoljski. — S pisateljevim dovoljenjem po tretji izdaji priredil Slovenke Simon Gregorčič ml. — Ta krasna knjiga hrvaška je doživela v enem letu tri izdaje; tretjo je pisatelj predelal po nasvetih merodajne kritike, po tretji izdaji je prirejen slovenski prevod, ki izide koncem julija v «G or iški Tiskarni* A. Gabršček. Slovenska prireditev le znamenite knjige bo nekoliko obsežniša od izvirnika. Vendar smo udarili ceno le na 50 kr. za Ir ki se naprej naroče; rok za naročevanje podaljšamo do 15. julija. Pozneje bo cena 70 kr. Naslovna stran bo primeren umetni izdelan barvotisk. /e prva in druga izdaja hrvaške knjige ste zbudili povsod velikansko oduševljenje. Kolike vrednosti mora biti ta zlata knji pričajo pisma devetih škofov (med temi dveh slovenskih), katere ponatiskujemo v tej prilogi. Knjigo tiskamo v 1500 iztisih v nadi, da jo hitro razpečamo in da bo kmalu potrebna tudi slovenska, morda še izboljši druga izdaja. - In knjiga je res laka, da bi jo morala skrbno čitati sleherna slovenska mati ter se — po njej ravnati. Kdor dobro slovenskemu narodu, naj nabira naročnikov; denarje poslati naprej po nakaznici. Kdor naroči, ta dobi vse knji katere naj blagovoli razdeliti med one, ki so jo plačali. relečasfni cjospoifI Prejel sem Vašo prekrasno knjigo «Majka u radu za Boga i Hrvatsku* ter se Vam najtopleje zahvaljujem. To Vaše delo bode brez dvojbe jako lep dar hrvaškim ženam, in želim, naj bi se kolikor možno povišalo število onih mater, ki se bodo odlikovale v delu za Boga in Hrvaško. Vaša knjiga Pripomore k temu mnogo v vsakem pogledu. Blagoslavljam Vas iz srca. Priporočam se Mašini molitvam in Vaši ljubezni ter ostajam Vaš prijatelj Josip Jurij Strossmayer 1. r. V Djakovarju, 18. decembra 1X94. ^T^isoftočasfifl cj o spoj ! Za Vašo prelepo — za Boga in domovino koristno knjigo blagovolite prejeti 10 gld. »Majka u radu za Boga i Hrvatsku» je znamenita knjižica za hrvaški narod. Blagoslovljena bodi roka, ki jo je pisala. Srčno se Vam zahvaljujem za ta dar. Blagoslavljam Vas in Vaš trud. Dr. Alojzij Mat. Zorn 1. r. knez in nadškof goriški. V Gorici, 12. septembra 1895. fPrcčaslifi cjospoJ župnik ! Zahvalim se Vam za Vašo blagovoljnost, v kateri Me izvolili doposlati mi najnovejšo svojo vspodbudno m zanimivo knjigo: «Majka u radu za Boga i Hrvatsku*. Kolikor sem jo mogel v kratkem času prebrati, tu tam pregledati, veseli me, da ste v tej knjigi t;'ko lepo in razločno razpravljali za Boga in domovino. Lepo pišete in res je, da slednjič vsa sreča i posameznih ljudij i celih narodov sloni na živi. veri in na življenju po veri, in kako mora torej vsemu in vselej biti prvo in najvaž-"ejše za časno in večno njihovo srečo, ravnati se po besedah Kristusovih: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegove pravice, in vse to (drugo) vam hode privrženo«. (Mat. 6, 33). In zares, :ilenl.ovsine trtne in cvellične škropilnice „Syphoniau Izdelujejo in razpošiljajo .poti jamstvom kot posebnost najnoveje, luijizvrstneje. najlrajneje, pripoznano najbolje sestave PH. MAVFARTH & Co. c. kr jedino priv. TOVAHNA KMETIJSKIH STHOJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. □ una), II. Taborstrassc 76. r,() KM Od Ukora n ~ zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogobrojne priznajnice zastonj. — Zastopniki in iiillli preknpci se iščejo. HMJ*. Slovanski obrtniki in trgovci. •4»>- • -»(O Franjo Jakil Tovarnar kož v Rupi zaloga v Gorici Raštel 0 * Gostilničar Ivan Lisjak — pri „Rajbuu št. 5. na Koran, priporoča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. ^ Gene primerne. Lončar Aloj/, Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovn ce za ognjišča po najnovejših uzorrih. Cehe so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. | ANTON OBIDIČ ♦ . čevljar v Semeniški ulici št. ■i se ■ pripioroča Slovencem v Gorici iu A ▼ v okolici za blagoliolna naročila. ▼ oliSK -4^ ■•□•■»■•■•■•■•■••■•■•■•■•■•■•MB Trgovec z vinom Anton Čoš, • v Nunski ulici, v Gorici (goslilna pri „bdem 5 zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega S belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, • katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, dl). Gene zmerne, poštena poslrežba. i ■•»•■•■•■•i tz DEKLEVA Fotograf A. Jerkič r.a Travniku priporoča svoj fotografični «► ^ 'j svojih zaiogab vseli zavod zavednim Slovencem na ^ 2^ vrs* domai ih m isliskili vm. ... (.one /inorne. Goriškem. IVAN voletržoc z vinom, ima ^ I‘ek Karol Draščt'k priporoča «*> •« Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica i* priporoča pristne čebelno-v.oščehe sveče kg po gld. 2’4.5. Za ]iristnost jamči s 1000 kron. Svečo slaliejšib vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. LdO, 1 gld., ter 50 kr. kg. _ Razpošilja na vse krajo avslro-ogcrske monarhije. • •••••••••••••••••••••••••©•••••B -41 pekarijo v Biva Corno ^ ^ in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. •»••»oče««««««****«««««««««««««« S Trgovec z vinom Ant. Pečenko S ^ Vrtna ulica štv. 8. • priporoča v sodčkih od 50 litrov naprej S • prislini bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • • briskih in istrskih vinogradov. Gene zmerne, S • postrežba točna. • SRP1 Za pristnost vina jamči. —• •••••••••••••••••••••••••••••••S M* ^ Usnjar Franc Bensa ^ mp- 4>. -O- -4k ^ -O- ->l>- -<► -*U M Anion Kuštrin I 4 Gostilničar Ivan Reja $ T v v Gosposki ulici šiv. 23 ▼ 4 priporoča svojo gostilno „|)ii 4|T v Ozki ulici 8 A 4 priponi,a ^ ^ golobu" za vojašnico štv. 7. priporoča vsakovrstno usnje, ^ A svojo trgovino raznih icdilnib A • Vino belo in črno prve vrste, •il |mdplale, kopita, orodje in druge * ▼ potrebščin. Poslrežba ločna. T ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. <>* <-J > J J J - J J eO tuj "J J -J J J J'J 'J J >J J J J J ‘J’J J J J >*J J | Anton Koren J ^ Gosposka ulica 4 t* priporoča razno lončaisko, porcelansko in stekleno <* ]J blago, reže in uklada Siiie ter pripravlja okvirje. ® J J J J J 'J -J J J J J ''-J J J J J J J J "J *J J J ‘JjiJJ ‘J VJ J "J J ir J isf i J ■ J J J J J t.J . J ^ J iy - J tj k j l J -.J .„J , J \,Jt^J k j tJ^JiJrJ^J'J J \ J -J J ■■■J rsj -J i J tj ’J :J V J •J.-J . J .J Tovarna piva Fr. Wanek ^ S na Goriščeku |)ri|)Droča svojo zalogo goriškega piva. H.4. + + + + 4.4.+4.4.4.+ + ++ + + + + % < Andrej Čermelj no Komu J priporoča svojo zalogo razno- ^ 4'> vrstnega jedilnega lil a ga. A *5 Postrežba veslna. It ■ S* » + *& + + * + + *** + **t*+++% 5 K lob n (•ar Anion Fon ;f v Semeniški ulici # ^ priporoča svojo liogato zalogo klolmkov iu kap ter gostilnico A ♦' preskrbljeno z izbora, vini. ^ ¥ Pakirnica Antona Jenčiča j;' v Semeniški ulici iu za veliko vojašnico ŽS S priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in < ^pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- f nike, papir, knjižice itd. |« « Andrej Jakil > J Tovarnar kož v Rupi t I’- Miren. ^ ^ Prodajalnica na Korun v Gorici. 5* Niinnig & Dekleva ^ S glavna zaloga koles „Svvifi." v ulici Fian Josipa jj, si. .... Aiuu.^ii [iiisr, Mic.jiva, šivalnih strojev jL i itd. v nunski ulici št. 16. Popravljaluica koles ? 5K in izdelovalnicn žičnih blazin v nunski ulici št. 14. JO S. V I N D Y Š lovaiTia sl.pojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradska ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brc/ zainaševanja in s sočasnim z.imašcnjcm steklenic, ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kode s pumpo, čistila za staklenice, zamašilke in kaprovalkc steklenic, tlačilko, parni ventili iu zaklopnice vseh vrst iz rdečega zidka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. Jjdir— Ceniki na zahtevo brezplačno.