Obrtna postava inlsmetijstvo. (Piše Fr. Bobanec, župaD v Stari novi vasi). Skodljiv vpliv liberalizma na avstrijsko postavodajo občuti pred vsem najbolj kmetijstvo. Ne samo, da vsled seljenja v mesta primaBjkuje kmetom potrebnili poslov in poljedelskih delavce\T, temveS se v zadnjem času vedno bolj kaže tudi pomanjkanje raznib rokodelcev, zlasti Čevljarjevi in krojačev, Posebno čuti to, kdor ima vec otrok za obiskovapje šole. Na kmetih hodijo sicer otroci po leti bosi, ker obutev navadno do spomladi raztrgajo. Zato pa je potem jeseni in pozimi zmirom velika stiska za eevljarje, katerih je vedno manj. Vzrok temu je ravno obrtna postava, ki je v nekaterih slučajih prestroga in prekriviSna, Prestroga je v tem-le oziru: Tukaj na deželi se nahaja še mnogo rokodelcev, ki so morali svojo obrt opustiti, ker jim po leti vsled pomanjkanja delavcev na polju ni mogofie svoje obrti izvrševati, Pac pa imajo po zimi zato lepo priložnost, da bi tu in tam komu kaj napravili in ga tako rešili iz zadrege, sebi pa oskrbeli postranski zaslužek, Pa tukaj se gg. mojstri hitro poslužijo obrtne postave ter ovadijo uboge rokodelce politični oblasti, katera ]ih potem bfez railosti preganja iri kaznuje, kakor da bi bili vsled tega, ker ljudem kaj ,,pozakrpajo", najhujši posjtavolomci, Da, ko bi oblasti tako vstrajno zasledovale tatove in druge zločinoe, že davno bi ne bilo nobenega hudobneža vefe, Meni saraemu se je že pripetilo, ko sem dobil po dolgem čakanju fievljarja k biM, da pride orožnik, mu odvzame potrebno orodje in ga izpodi iz hiše, ker sluCajno Še ni irael dovoljenja za svojo obrt. In takih slučaje\r je več. Nadalje pa je ta postava tudi slaba, in sicer v tem-le oziru: Nobeden rokodelski pomočnik ne dobi dovoljonja za svojo obrt, ako se ne izkaže, da je bil n.ekaj fiasa kje na tujem, In ravno to je najboli nespametno, ker ravno s tem se izgubi največ rokodelcev. Marsikaleri namreč odide iz doma kot dober in priden delavec, pa pride na tujem v slabo tovarišijo, najvefekrat med socialne demokrate, kjer se potem popolnoiua izpridi in je za svoj doma-či kraj izgubljen. Resnica pa je tudi, da se vsak za svoj kraj nauči rokodelstva najbolj doma. Mestno in tovarniško delo je sicer lepše na oko, pikdar pa ni na deželi tako porabno in trpežno. Pa še eno je pri tem: Mnogo tisočakov bi dežela laliko priliranila, katere izda sedaj za nepotrebna ,,oskrbovalna sprejetišfta", ko bi ne silila postava i^kodelcev k potovanju. Kajti s tem se le podpira pohajkovanje in lenuharstvo, Dan na dan namrog vidimo včasi celo vrsto takih, ki se jim že od daleč pozna, da jim pi za nobeno pošteno delo, od sprejetišča do sprejetišča ter d'elajo samo toliko, kolikor so postavno prisiljeni, da smejo potem zopet dalje. Vs.ak'ateri rokodelec, ki ga veseli svet in bi rad še kaj vefi skušil in se več paufiil, si bode že tolikoprihranil, da lahko ob svojem potuje, in le taki se bodo potem nekaj nau&ili, ker jih v resnici veseli delo, ne pa samo pohajkovanje. Z ozirom na to, kar je dosedaj povedano, je le želeti, da zastavijo poslanci svoje mofti, da se popravi obrtna postava tako, da bo v korist rokodelcem in pa kmetijstvu, To pa se zgodi, ako se doseže dvoje. Prvič: aaj se pred1 vsem upošteva dejstvo, da, so razmere na ffeželi [»ovsem drugačne, kakor v mestih; kar je mogoče za mesta koristno in potrebno, je na dež^i sitno, vfiasi naravnost ftkodljivo. Torej se naj rokodelci na deželi, ki so zajedno tudi poljedelci, izločijo orf mestpib rokodelcev, ter se naj dovolijo prvim pekatere olajšavc, zlasti, da smejo po zimi tu in tam komu kaj napraviti, ne da bi zato morali takoj plačati obrtni davek. Drugift: naj se rokodelski pomočniki ne silijo k potovanju,, marvefi se naj jim da dovoljenje za njiliovo obrt tuili l>rez tega, ako so le od s\-ojih domaftih mojstrov spoznani za to sposobne. Marsikateri bi namred rad začelv svojem domačera kraju delati in bi potem tudi tamkaj ostal, kar se pa v nasprotnem sluftaju redko zgodi. Ako se to dvoje doseže, potem bo pomagano rokodelcera in kmetijstvu.