POŠTNINA PAVŠALIRANA.
CENA DIN 3 —
Beogradski športni dnevi.
V	Beogradu se je vršila na svečan načirt poroka pokrovitelja jugoslovanskega sporta, Nj. Vel. kralja Aleksandra. V oficijelni program svečanosti so bile sprejete tudi športne tekme, ki naj bi na svoj način pripomogle k svečanemu razpoloženju naroda in ki so to nalogo rešile morda bolj, kot se je pričakovalo.
Športne tekme so obsegale regato na Savi in Donavi, ki je plula nasproti jahti, katera je vozila našo bodočo kraljico v Beograd in ki jo je potem spremljala v pristan, tekmo samo, lahkoatletične tekme med Jugoslavijo in Ru-munijo, nogometno tekmo med Beogradom in Bukarešto za pokal kraljice in nogometno tekmo med Jugoslavijo in Rumunijo za pokal kralja.
V	okviru vseh slavnosti v Beogradu, lahko mirno trdimo, da je bila naloga, ki se je stavila Beogradskemu športnemu savezu, častna, a tudi silno težka. Treba je bilo skoro iz nič v kratkem času vse napraviti in dvigniti na noge najboljše športnike države ter jih postaviti v Beogradu pred silno odgovorno nalogo: rešiti čast jugoslovanskega sporta in pokazati naš razvoj.
Pomen in ideje športa so dobile pri nas s tem nekako sankcijo. Prvič je bila dana sportu prilika, da je bil javno priznan, vsa publika, ki se je zbrala te dni v Beogradu, je iskala športne tekme, da presodi. Kralj sam s kraljico, rumunski kralj in spremstvo so se udeležili športnih tekem, osobito lahkoatletskih, katerim je sledil kralj z zanimanjem ter izrazil napram g. dr. Žižku zadovoljstvo nad športnim delovanjem pri nas. Predsednika Jugoslov. olim pijskega odbora g. dr. Bučarja je zagotovil, da ostane tudi v nadalje pokrovitelj J. O. O. ter da bo podpiral delo za bodočo olimpijado, medtem ko se je pri delegatu ljubljanske Športne zveze g. dr. Jesenku živo zanimal za športni razvoj v Sloveniji.
Celo v podrobnosti je pokazal Beograd svoje priznanje sportu. Delegatom športnih organizacij je bilo kljub navalu vse preskrbljeno ter jim je bil pripravljen tudi pristop na vse pomembnejše slavnosti.
Kralj je pokazal pot. S podporo sporta bo šele mogoče doseči športnim organizacijam oni cilj, ki ga zasledujejo. Danes mi tega pri najboljši volji ne zmoremo, ker so organizacije same brez sredstev ter imajo vsled tega le omejen delokrog. Naloge pa, ki se stavijo nanje in ki bi se morale v korist našega naroda izvesti, so mnogo večje ter zahtevajo tudi izdaten budget. Skoro bo postalo neizogibno, da bo počela država sama skrbeti za športno odgojo naroda ter da bo del športnega gibanja prevzela nase, ali pa zadostno podprla dosedanje organizacije.
Zato tudi Beogradskemu vsesportnemu savezu ni očitati, ako so bile priprave pri tekmah nezadostne. To stane
danes ogromno. Vendar pa mu moramo biti hvaležni, da je spoznal važnost trenutka ter se odločil za delo, ki je imelo popoln uspeh, kljub temu da v njegovi organizaciji ni bilo še zadostnega razvoja. Tu nam je pač dolžnost, da izrečemo javno zahvalo prvemu sekretarju tega saveza, g. dr. Žižku, ki je z brezprimerno požrtvovalnostjo izvršil vse delo in čigar zasluga je, da je do tega športnega mitinga sploh prišlo.
V teh dneh so se zbrali v Beogradu predsednik J. O.
O.	g, dr. Bučar, odposlanstvo Športne zveze Ljubljana, Jugoslov. nogometnega saveza, jugoslov. atletskega saveza, jugoslov. plavalnega saveza, jugoslov. kolesarskega Saveza, zastopniki številnih podsavezov in osobito mnogo veslačev vseh jugoslovanskih veslaških klubov. Delegati savezov, J. O. O. in Športne zveze Ljubljana so se poklonili kralju v avdienci.
Gotovo je bila te dni najlepša prilika za zborovanje, ko je bilo toliko športnih organizacij vse države zastopanih. Bilo je na sporedu zborovanje, do katerega pa žal ni prišlo. Mislim, da je en vzrok to, da se ni objavil spored z’borovanj ter mu vsled tega mnogi niso pripisovali važnosti. Drugi vzrok pa je bila obilica ostalega dela, tako da v resnici v slavnostnih dneh ni bilo mogoče zborovati. Škoda, težko se bomo zopet tako polnoštevilno sestali.
Beograd ima krasno lego za regate. Iz Kalimegdana doli je najlepši razgled po Savi in Donavi in ni dvoma, da se bo ta krasni sport tamkaj razvil ter da bo postala Sava v Beogradu jugoslovanska Themse.
Jugoslovanski sport je napram rumunskemu v absolutni premoči. Pokazalo se je v lahki atletiki in nogometu, kljub temu, da smo izgubili državno tekmo, čemur ni bila vzrok premoč Rumunov, temveč slaba postava in indis-pozicija naših.
Upajmo, da bo šel razvoj športa v pokropljeni meri dalje, osobito še, ker je tudi naša kraljica navdušena športnica, ter da bomo na bodoči olimpijadi mogli častno zastopati jugoslovanski sport.
Vsekakor pa so bili beograjski športni dnevi o priliki kraljeve poroke važno premostje v zgodovini jugoslovanskega sporta.
Mednarodni lahkoatletični miting Rumunija—Jugoslavija.
Miting se je vršil 7. t. m. v Beogradu v okviru svečanosti povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na novo prirejeni športni prostor Sokola v Košutnjaku še ni bil popolnoma dogotovljen, celo tekališče je bilo prirejeno le za prvo silo. Prostor ima krasno lego. V polkrogu ga obdaja naravna galerija, sredi nje je zgrajena kraljeva loža. Kljub pomanjkljivim športnim napravam so bili doseženi izborni rezultati in zopet nekaj novih rekordov.
'rt
TeHhično vodstvo mitinga, v katerem so bili poleg Ru-munov zastopniki iz vseh delov naše kraljevine, je delovalo dobro, le rediteljska služba je bila nezadostno organizirana.
Program se ni izvršil po določenem redu, ker je vodstvo mitinga interesantne točke zavleklo do prihoda kraljevske dvojice. Med lahkoatletičnimi točkami je izvajalo tudi Sokolstvo proste vaje.
Rezultati:
Krogla: 1. Ambrozy (Jgsl.) 13-93 m (rekord), 2. Jovanovič (Jugosl.) 12-22 m, 3. Popp (Rum.) 11-25.
Troskok: 1. Sterzbach (Rum.) 12-48 m, 2. Telesko (Jugosl.) 12-12 m, 3. Gašpar (Jugosl.) 12-02 m.
Skok ob palici: 1. Ivkovič (Jugosl.) 296 cm (rek.),
2.	Telesko (Jugosl.) 285 cm.
Diskus: 1. Uitjiz (Rum.) 42-93 m (rum, rekord), 2. Ambroži (Jugosl.) 42-23 m (jugosl. rekord), 3. Popp (Rum.) 38-90 m.
100 m: 1. Popovič (Jugosl.) 11 sek, 2. Steinfeld (Rum.),
3.	Perpar (Jugosl.).
3000 m: 1. Štefanović (Jgsl.), v krasnem stilu 9 : 44-8 jgsl. rekord), 2i Bukowinsky (Rum.), 3. Schneller (Jgsl.).
400 m: 1. Steinfeld (Rum.) 54-9 sek., 2. Mišić (Jgsl.) ca. 15 m razdalje.
Olimpijska štafeta 100 + 200 + 300 + 400 m: 1. Jugoslavija (Perpar, Popovič, Schneller, Mišković) 3 min. 38 sek. (jgsl. rekord), 2. Rumunija; razdalje ca. 40 m.
Izbirni lahkoatletični miting v Beogradu 3. in 4. junija.
Povodom poroke N. V. kralja Aleksandra so se vršile 3. in
4.	t. m. velike lahkoatletične tekme1, katerih so se udeležili najboljši atleti Jugoslavije. Namen tekem je bil, določiti reprezentančni team za meeting Jugoslavija : Rumunska dne 7. junija.
Tekmovalo je tudi 7 atletov iz Slovenije, in sicer za S. K. Primorje Perpar, Valtrič, Starc in Cej, za S. K. Jadran Praun-seis in gdč. Vidmar ter za S. K. Ilirija Beneš. Dosegli so častne uspehe, ki imajo tem večjo vrednost vočigled mnogoštevilni udeležbi in doseženim prvovrstnim rezultatom.
Rezultati:
100 m: 1. p r e d t e k : 1. Matz (Hašk), 2. Popovič (B. S. K.);
II. predtek: 1. Perpar (Primorje, 2. Gjarfas (Viktorija, V. Bečkerek);
Finale: 1. Popovič 11-2 sek. 2. Gjarfas. Perpar je na startu zaostal ter bil naknadno določen v reprezentančni team proti Rumuniji.
200 m: 1. Popovič (B. S. K.) 23-8 sek., 2. Kojič (Hašk),
3.	Perpar (Primorje), 4. Valtrič (Primorje).
400 m: 1. Kojič (Hašk) 56 sek., 2. Simič (Vikt.), 3, Beneš (Ilirija).
800 m: 1. Mišković (Srbija), Vel. Bečkerek) 2-07, 2. Schneller (Hašk).
5000 m: 1. Stefanovič (Jugoslavija, Beograd) 17 :30.09,
2.	Sekereš (Sombor), 3. Načevič (Beograd), 4. Praunseis (Jadran).
60 m dame: 1. Vidmar (Jadran) 7-8 sek (enako svetovnemu rekordu in nov evropski rekord), 2. Popovič (Beograd), '3. Savič (Beograd).
Skok v daljavo z zaletom: 1. Telesko (Bečkerek) 6-05 m, 2, Ružič (Jgsl.), 3. Jakupič (Hašk).
Skok v višino: 1. Telesko 169 in pol cm (nov jgsl. rekord). 2. Grund (Marathon, Zgb.) 163 cm.
Skok ob palici: 1. Ivkovič (Sokol, Begd.) 268 cm.
Troskok: 1. Gašpar (Hašk) 12-14 m, 2. Telesko (Bečkerek).
Diskus: 1. Jovanovič (Hašk) 36.86 m, 2. Stojanovič (Beogd.) 32-12 m.
Kopje: 1. Gašpar (Hašk) 45-40 m (nov jgsl. rekord), 2. Telesko.
Krogla: 1. Jovanovič (Hašk) 12-80 m, Stojanovič (Jgsl., Beogd.) 12-30 m.
Beograd—Bukarešta 8 : 0,
7. junija se je vršila v Beogradu nogometna tekma med reprezentanco Beograda in Bukarešte. Zmagala je po lepi igri brez težkega boja reprezentanca Beograda z 8 : 0. Pridobila je s tem prehodno darilo, srebrni pokal N. V. kral'ice Marijet
Rumunija—Jugoslavija 2:1 (1:0).
Na dan poroke N. V. kralja Aleksandra se je vršila v Beogradu nogometna tekma med reprezentancama Rumu-nije in Jugoslavije. Po tekmi Beograd : Bukarešta se je komaj dvomilo v zmago Jugoslavije, toda zgodilo se je drugače: Jugoslavija je podlegla z 1 : 2, 13.000 gledalcev
je bilo v svojih upih prevarjenih. Jugoslovanska reprezentanca, sestavljena iz 10 igralcev iz Zagreba in 1 iz Subotice, je v marsikaterem oziru zatajila. Odpovedala je v prvi vrsti napadalna vrsta, posebno levo krilo Šojat in desna zveza Zinaja ter srednji krilec Dubravčič V splošnem je igralo jugoslovansko moštvo brez prave volje.
Rumunsko moštvo je sestojalo večinoma iz igralcev provincijalnih klubov, predvsem bivših madžarskih mest. Po narodnosti je bilo v moštvu 10 Madžarov in 1 Rumun. Rumunski team je zmagal popolnoma zasluženo. Igral je boljše, odločnejše in hitrejše od našega.
Prvi gol je dosegla v 30. minuti iz enajstmetrovke Jugoslavija, 2 minuti pred halftimom so Rumuni izravnal: ter dosegli v drugem polčasu zmagoviti gol.
Tekma se je vršila za zlat prehodni pokal, darilo N. V. kralja Aleksandra.
Postava Jugoslavije: Friedrich (Hašk) — Kujundžič (Bačka), Šifer (Grad;.) — Šterk (Hašk), Dubravčič (Cone.), Pažur (Cone.) — Babič (Gradj.), Zinaja (Hašk), Perška (Gradj.), Vinek (Hašk), Šojat (Hašk).
Igro je vodil dunajski sodnik Retschury, kot stranska sodnika sta fungirala Kauders in dr. Pandakovič.
Regata na Savi,
Del svečanosti je tvorila prva jugoslovanska regata na Savi. Udeležili so se je vsi klubi razen ljubljanskega. Bili sb: Gusar iz Splita, Jadran iz Sušaka, Hrv. veslarsko društvo iz Zagreba, Neptun iz Osijeka, Sokol iz Vukovara, Danubius iz Novega sada in veslaški klub iz Vel. Bečke-reka. Zmagali so Gusar, Neptun in Hrv. veslarsko društvo.
Moštvu manjka pravega elana in treninga, vendar pa jako mnogo obeta. Želeti bi bilo, da bi se pogosteje prirejale regate, Beograd je kot ustvarjen zanje.
Kako si odgaja Nemčija svojo mladino.
Nemška športna revija »Kicker« razpravlja pod tem naslovom o vzgoji dijaštva. Vsebina razprave je v poglavitnih obrisih sledeča:
Naša mladina mora postati utrjena. Do tega vodita samo dve poti: vzgoja potom sošolcev in pa sport.
Vsaka srednja in ljudska šola naj bi imela svoj športni prostor. Mesto	naj da šolam v	najem	zemljišča, športno orodje
in opremo bi	preskrbele šole	same.	Višje šole	naj ustanove
odbor, ki naj	prevzame organizacijo	športa, to	je nogometa,
lahke atletike	in plavanja. Ta	odbor	naj sestoji	iz ravnatelja,
dveh do treh učiteljev — veščakov v sportu — in pa približno šestih učencev nižjih razredov. Dokler nimajo šole svojih prostorov, naj poprosijo za gostoljubnost pri raznih društvih. Prikladno je, ako vežbajo ob četrtkih in ponedeljkih trije nižji razredi, ob torkih in petkih trije srednji razredi in ob sredah in sobotah trije višji razredi. (V Nemčiji imajo srednje šole devet razredov.) V pododdelke naj se šole ne razdele po razredih, temveč po športnih uspehih. Igralni čas popoldne naj ne presega v nižjih razredih ene ure, v srednjih 1 in pol ure. Ob igralnih dnevih naj ne dobe učenci nobenih domačih nalog. Določitev takozvanih šolskih mentorjev, to je starejših učencev, ki nadzirajo vežbanje, je za pravilno vodstvo sporta neobhodno potrebna.
Za trening je treba vedno obleči športno obleko in po treningu je treba oblačilo nemudoma menjati. To posebno radi čistoče in higiene. Učenci, ki so navadno oblečeni, bi se ne smeli udeleževati treningov. Šolski predstojniki naj opozorijo, da je za zdravje potrebna tedensko vsaj enkratna kopel. Razdelitev raznih panog sporta naj bo tale:
Od 15. septembra do 1. maja: nogomet; od 1. maja do
1.	junija: lahka atletika; od 1. junija do 31. julija: plavanje.
Ako vežba več skupin istočasno, je priporočljivo, da se pritegne lahka atletika v čas, ki je določen za nogomet.
V času nogometa naj se vrše treningi in tekme, Po-edine šole naj tekmujejo med seboj za prehodno darilo. Dobro je tudi, ako tekmujejo med seboj razredi ene šole za prvenstvo, te tekme pa ne smejo ovirati navadnih šolskih vežb.
Lahkoatletične vaje naj sestoje iz sledečih točk:
1.	Skok v višino brez deske. Skače naj se od strani.
2.	Skok v daljavo brez deske. Skoki naj se odmerijo.
3.	Metanje krogle. Teža krogle je pri nižjih oddelkih 5, srednjih 10, višjih 15 funtov. Meče se vedno iz kroga.
4.	Tek. Najprej se je treba priučiti pravilnemu startu. Proge naj se odmerijo ža nižje razrede dolge 60 m, za srednje 80 m, za višje 100 m. Cilj je naznačiti z belo vrvico in čas vedno meriti.
5.	Za vaje naj vežbajo srednji in višji razredi tek čez zapreke, nižji pa tek, v vrečah.
Po enomesečnem vežbanju naj se priredi športni meeting. Kategorije naj še ne ločijo po razredih, temveč po starosti, in sicer: nad 16, nad 14, nad 12 in pod 12 leti. Za prvega, drugega in tretjega naj se razpiše vselej darilo (diploma). 3 dni pred meetingom naj bi se vršila preskušnja, tako, da se zasi-gura izpeljava vsega programa v 2 do 3 urah.
V mesecih juniju in juliju je gojiti plavanje. Tudi v plavanju naj se tekmuje. Posebno priporočati je prsno in hrbtno plavanje na 40, 60 in 80 m. Različne čepice olajšajo sodnikom pregled.
Vse višje šole enega mesta naj nastopijo enkrat na leto v plavanju, vlečenju vrvi in štafetnem teku. Ocenjuje naj se po točkah. Zmagovalni zavod naj prejme prehodna darila.
Meseca maja naj priredi vsaka šola Cross country, in sicer na 1200, 1000, 500 in 400 m. Ako ni naravnih zaprek, naj se napravijo umetne. Naravne zapreke so: jarki, potoki, zidovje, griči; umetne zapreke: košare, v zemljo pritrjene lestve in drugo.
Tri dni pred Cross country naj se vrše pribl, enourni sprehodi. Hrana naj se ne menjava, kajenja se je treba strogo vzdržati.
Izdatki za diplome in darila naj se krijejo s prijavninami in s podporami.
En športni oddelek 200 učencev rabi:
4 stojala za skok v višino, 4 krogle, 2 traka za merjenja, 2 uri (štoparici), 4 nogometne piščalke, 20 zaprek, 2 gola z mrežo, 8 kolcev za štafete, 1 startno pištolo, 4 zastavice za kote. To so nabavni stroški. K vsakoletnim izdatkom prištevamo 12 nogometnih žog in stroške za pripravo prostora za miting in popravljanje. Te izdatki krije članarina in razni prispevki. Kar se nabavi novega, plača šola iz posebne športne blagajne.
Ta načela niso neizvedljiva, kar nam potrjuje dejstvo, da se ravna po njih že veliko število šol v Nemčiji. Ako se hoče, se naredi lahko vse. Vse fraze raznih strankarskih govornikov o veliki bedi mladine nimajo najmanjše vrednosti, ako ni trdne volje spremeniti besede v dejanja. Dandanes se sicer ne more zahtevati od nobenega filologa ali matematika stare šole, da pozna n. pr. pravilo off side pri nogometu ali pravilne odskoke. Pričakuje se pa lahko, da izpolnjuje vsakdo podana načeli. Vsak Nemec, ki prebere te vrste, si bo rekel, da tiči v njih zares bodočnost Nemčije.
Iz teh vrst vidimo, kako stremi ponižana Nemčija, da se povzdigne in si vzgoji zdrav in krepak narod. V marsičem bi bilo na mestu, da posnemamo zgled Nemčije tudi pri nas.
g)
Kolesarska zvezdna dirka v Celje.
Prošlo nedeljo se je vršila drugič zvezdna dirka v Celje, ki ima geografično direktno ustvarjeno lego za tako prireditev. Dirko je zamislil in izvedel prvič lanski odbor Kolesarskega podsaveza z namenom, da jo obdrži trajno na svojem športnem programu ter da bi postala sčasoma vsakoletni veliki kolesarski tabor vseh — dirkačev in ne-dirkačev.
Letos je bila prilika ugodnejša. Bilo je vse že od lani in pravočasno pripravljeno, klubi so si rezervirali dan, in kar je posebno razveseljivo, prišli so tudi zagrebški dirkači s skupinsko dirko v Celje, ki so lani manjkali.
Ljubljanska Ilirija je priredila svojo dirko, Zvezda in Danica pa ne. Smatramo, da bi bilo v takem slučaju primernejše skupno delo ter naj bi vsi trije ljubljanski klubi priredili takozvano ljubljansko dirko, Maribor se je častno odzval, dasi bi bilo tudi tam priporočati skupno dirko ter naj bi se v bodoče športni centri skupno organizirali za eno progo. S tem se pritegnejo šibkejši klubi, ki bi lastne
dirke ne zmogli, publiki v Celju se pa olajša možnost, da vidi kolikor mogoče mnogo dirk in v lepi sliki.
Celokupno število udeležencev — kolesarjev, ne k'u-bov — je bilo manjše od lanskega. Škoda, razvoj zahteva napredkov, in ravno ta prireditev bi morala biti mogočna manifestacija kolesarskega sporta ter ne bi smelo nikcgar manjkati. Skušalo naj bi se v bodoče združiti s to dirko izlete ne samo iz vseh mest, temveč tudi iz vseh okoliških in daljnih vasi. Tudi bi bilo umestno, zbrati skupno s kolesarji motocikliste v Celje, kjer naj bi se vršilo zborovanje vseh klubov ali pa celo občni zbor Jugoslovanskega kolesarskega saveza. Taki sestanki bi bili nepregledne važnosti za nadaljnji razvoj kolesarskega in motociklističnega sporta pri nas.
Vsa prireditev je lepo uspela, izvršila se je bila pred dežjem, ter je tudi športno zadovoljiva. Delo v Celju je organiziral celjski kolesarski klub, za kar mu gre vse priznanje. Došle kolesarje je pozdravil na popoldanskem sestanku podpredsednik kolesarskega podsaveza gosp. dr. Ogrizek in podpredsednik Saveza g. Weiler. Organizacijo dirk je izvedel Kolesarski podsavez za Slovenijo.
V naslednjem podajamo rezultate:
Kolesarski klub Celje. Proga okoli Celja 10 km.
1, Železnik 20 min. 50 sek., 2, Breznik 20 min. 52 sek.,
3.	Prijatelj 21 min., 4. Kranjc, 5. Kovačič, 6. Gaber, 7. Bernardi.
Kolesarski klub Šoštanj. Proga Šoštanj—Celje.
Glavna skupina: 1. Šumer 1 uro 6 min., 2. Železnik 1 uro 6 min. 45 sek., 3. Destovnik 1 uro 7 min.
Juniorji: 1. Pačnik 1 uro 11 min. 20 sek., 2. Jaki 1 uro
16	min. 20 sek., 3. Scheiblauer 1 uro 21 min.
Kolesarski in motocikliški klub Ilirija, Ljubljana. Proga Ljubljana—Celje 75 km.
Glavna skupina: 1. Šolar 2 uri 17 min., 2. Kosmatin 2 uri
17	min. Vio sek., 3. Zanoškar 2 uri 18 min. 15 sek. (težko kolo),
4.	Nardin 2 uri 26 min, (trije defekti).
Težka skupina: 1. Černe 2 uri 34 min., 2. Zupan 2 uri 34 min. 1 sek., 3. Kobilca 2 uri 35 min., 4. Vinšek 2 uri 42 min.
Delavski kolesarski klub Maribor. Proga Maribor—Celje 66 km.
1. Vesenjak 2 uri 25 min. 15 sek., 2. Plavšak 2 uri 26 min. 30 sek., 3. Kaiser 2 uri 32 min. 45 sek., 4. Gregorčič, 5. Vračko.
Kolesarski klub Perun, Maribor.
1. Kumerc 2 uri 43 min. 15 sek., 2. Spiegel 3 uri 24 min. 55 dek. (defekt).
Kolesarski klub Novo mesto 100 km. Prvenstvo kluba.
1. Vovk 4 ure 16 min. 40 sek., 2. Bele 4 ure 16 min. 41 sek., 3. Bocon 4 ure 18 min., 4. Krajec 4 ure 21 min. 37 sek.
Zagrebška kluba Sokol in Orao sta priredila skupinsko vožnjo (7 skupin 21 vozačev, 25 izletnikov) 110 km.
I. Skupina Sokola Pavlija (tri def.), Dukanovič, Petrinjec 4 ure 3 min. 45 sek.; II. Vilešič, Vrbanc, Cesarec 4 ure 11 min. 12 sek.; III. Henikman, Stimac, Bezulič 4 ure 14 min.; IV. Kuni-kašek, Bastalič 4 ure 19 min. — Sledile so še tri skupine.
Kolesarski klub Št. Jernej. — Deputacija ozir. delegati-izletniki.
Dirkam je sledil krasen korzo po mestu na čelu z izborno trboveljsko rudarsko godbo.
Prireditev je zaključila tekma na trening-aparatih, v kateri je zmagal g. Nardin (Ilirija) v 1 : 19 za 1 km.
NOOOnET	a s
Prvenstvena sezona 1921/1922.
Prvenstvena sezona 1921/1922 se bliža koncu. V Ljubljani, kjer se delijo klubi kot v sedežu podsaveze v I. in II. razred, je prvenstvo I. razreda zaključeno. Na 1. mestu je S. K. Ilirija z 8 točkami, na 2. S. K. Primorje s 3 točkami in na 3 mestu S. K. Sparta z 1 točko. Sparta izpade torej v drugi razred.
>
Prvenstvo II. razreda še ni zaključeno, vendar je 1. mesto in s tem napredovanje v I. razred že sigurno S. K. Hermesu.
V	Mariboru se nahaja na čelu tabele S. S. K. Maribor z 19 točkami, sledijo mu S. V. Rapid, M. A. K., S. K. Svoboda in S, K. Ptuj,
V	Celju se ima 28. t. m. ponoviti prvenstvena tekma med Atletiksportklubom in S. K. Celjem. Zmagovalec bo zasedel 1. mesto, premagani 2. mesto. Na 3. mestu je S. K. Svoboda.
Med prvaki Ljubljane, Maribora in Celja se bodo vršile nato po cup-sistemu odločilne tekme za prvenstvo Slovenije. Verjetno je, da bo določil L. N. P. za. demifinale tekmo Maribor —prvak Celja. Kot finale bi se vršila nato tekma med Ilirijo in zmagovalcem v demifinalu. Demifinale se bo igral v Celju ali Mariboru, finale v Ljubljani.
V naslednjem pregledne prvenstvene tabele:
Zaključna prvenstvena tabela I. razreda ljubljanskega okrožja LNP. za sezono 1921/1922.
	Ilirija	I	Sparta	Število tekem	i g1	Neodlo- čenih	Zgublje- nih	Goli		JD	Mesto
		1 .			0 ~ Q c			za	proti	H1	
S. K. Ilirija . .		7:1 5 :0	5:3 3:0	4	4	. —	—	20	4	8	I.
S. K. Primorje	1:7 0:5	m m	1:1 3:0	4	1	1	2	5	13	3	II.
S. K. Sparia .	3:5 0:3	1:1 0:3	El	4	—	1	3	4	12	1	III.
Rezerve I. razreda: Ilirija-Primorje 2 :_0, revanšna tekma se še ni vršila. Sparia je prvenslvenih tekem rezerv oproščena.
Prvenstvo mariborskega okrožja LNP. koncem prvenstvene sezone 1921/1922.
	Maribor			03 1	Korotan	S	Število tekem	Doblje- nih	Neod- ločenih	Zgublje- nih	Goli za proti		Točke	Mesto	
Maribor .	.	■	(5:3) 5:1	(3:1) 3 :2	(5:0)! 4:0	(1:1)1 3:0	(3:0) 16:0-	10	9	•	—	48	8	19	I.	
Rapid . . .	(3:5) 1:5	M	(3:6) 5 : 3	(3:2) 10:0	(6:1) 3:0	(3:0) 2 : 0	10	7		3	39	22	14	II-	• S. K. Korotan se je dne 29. apr. 1922 razdružil.
M.A.K. . . .	(1 :3) 2 : 3	(6:3) 3 : 5	18	(4:2) 5 : 3	(3:5) 5 :1	(3:0) 8:1	10	6		4	40	26	12	111.	
Svoboda .	.	(0:5) 0:4	(2:3) 0:10	(2:4) 3:5	m	(3: 1) 2:1	(4:0) 4:2	10	4	—	6	20	35	8	IV.	
Korotan .	.	(1:1) 0:3	(1:6) 0 : 3	(5:3) 1 : 5	(1:3) 1 : 2	m	(3:1) 0 : 3	10	2	1	7	13	30	5	*	
Pluj ....	(0:3) 0:16	(0:3) 0:2	(0:3) 1:8	(0:4) 2:4	(1:3) 3:0	m	10	1	--	9	7	46	2	V.	
	Prvenstvo		rezerv mariborskega okrožja LNP. koncem sezone									1921/1922.			•
	l	j|		Število tekem	i	it	Izgublje- nih	Goli		O J* >CJ	O 'uo				
	Jt	ra	SE		cT5	li		za	proti	o E-	*	S. K. Svoboda.			S. K. Plul
Rapid .	.	.	m	(1:3) 7:2	(5:2) 8 : 3	4	3	—	1	21	10	6	i.	in S. K. Korotan se niso udeleževali prvenstvenega			
Maribor .	.	(3:1) 2:7	m	(8:1) 4:1	4	3	—	1	17	10	6	i H.		tekmovanja		rezerv.
M. A. K. . .	(2:5) 3:8	(1:8) 1 : 4	m	4	—	—	4	7	25	—	III.				
Prvenstvena tabela celjskega okrožja LNP pia stanju 15. junija.
p r- j« P
Athletiksportklub
S.	K. Celje
S.	K. Svoboda, Celje
veljavil.
JU
»O
3
3
4
1	—
1	—
Prvenstvo 2. razreda ljubljanskega okrožja LNP po stanju 15. junija.
41 4. 44 2,4
p-. 11:2	5		d '(73 ■*“	ž5			5 t/5
7:2	5	S. K. Hermes	7	7.	—	—	29 : 7
2 : 16 0	S. K. Svoboda, Ljubljana	8	4	1	3	23 : 19
14, maja z re- •	S. K, Jadran	8	2	1	5	25 : 28
) je LNP raz-	L. A. S. K.	8	3	1	4	20 : 27
	S. K. Svoboda, Moste	7	1	1	5	15 : 31
o >u (—• 14 9 5 7 3
Športna zveza Ljubljana
razpisuje na dan 2. julija 1922 celodnevni
športni miting na Bledu
s sledečim
Ob 1 n 10. uri dopoldne pred kavarno Toplice: Cilj kolesarske dirke Ljubljana—^Bled — okrog jezera 60 km.
Ob 10. uri dopoldne istotam: Cilj motociklistične non stop kvalitetne vožnje na progi Ljubljana—Bled 50 km.
Ob 10. uri dopoldne v zdraviliškem parku: Tenis-tur-nir (nadaljevanje): I. poedina igra gospodov; II. dvojna igra, mešana.
Turnir se prične 28. junija ob 16. uri ter se nadaljuje 29. junija ob 16. uri in 1. julija ob 16. uri.
Ob Vali. uri dopoldne v grajskem kopališču: Plavalne tekme, L plavanje gospodov na 50 m, prosti stil;
II,	plavanje gospodov na 50 m, hrbtno; III. plavanje gospodov na 100 m, prsno; IV. plavanje dam na 50 m, prosti stil; V. štafeta na 200 m (4X50); VI. skoki; VIL plavanje na progi Hotel Toplice—Grajska kopel, 600 m.
Ob V2I2. uri dopoldne pred grajskim kopališčem: Tek okrog jezera na 6500 m. Startna smer Zaka.
Ob 15. uri popoldne v zdraviliškem parku: Tenis-turnir, zaključek: zaključna dvojna igra, mešana. Ob 16. uri popoldne na igrišču v Zaki: Lahkoatletske tekme: L tek na 800 m; II. tek na 400 m; III. tek na 200 m.
Ob 16-30. uri istotam: Nogometna tekma med S. K.
Ilirija, Ljubljana, in Malostranskym S. K., Praga. Med odmorom: L metanje diska; II. metanje kopja;
III.	švedska štafeta 100 X 200 X 300 X 400 m.
Splošna določila;
Vrhovno vodstvo prireditve je v rokah predsedstva Športne zveze.
V vodstveni komisiji so gg: dr. H. Souvan, Joso Goreč, major Vodopivec J., dr. Fran Jesenko in dr.
R.	Kropivnik.
Tehnična izvedba posameznih tekem pripada dotičnim podsavezom, izvedba tenis-turnirja tenis-od-seku Športne zveze in izvedba nogometne tekme
S.	K. Iliriji, Ljubljana. __
Razpisi:
JUGOSLOVANSKI KOTURAŠKI PODSAVEZ ZA SLOVENIJO
razpisuje dne 2. julija 1922 v okviru Športnega meetinga na Bledu kolesarsko dirko na progi Ljubljana—Bled in en krog okoli jezera ter motorno kvalitetno vožnjo Ljubljana—Bled, obe
prireditvi otvorjeni za vse klube Jugoslovanskega koturaškoga
saveza.
Določila za kolesarje:
Start pri km 2 v Šiški od 7.' ure naprej. Kategorije: Novinci ob 7. uri, seniorji ob 7. uri 5 min., težke skupine ob 7. uri 10 min., glavna ob 7. uri 15 min.
Cilj: Hotel »Toplice« na Bledu.
Ocena dirke: Oceni se rezultat dirke Ljubljana—Bled posebej in posebej rezultat dirke okoli jezera. Zmagovalec okoli jezera si pridobi naziv: Prvak Bleda za leto 1922.
r
sporedom :
Nagrade: Zmagovalec v vsaki skupini častno darilo, drugi in tretji kolajne in diplome. Ako jih v eni kategoriji več kot 6 starta, za nadaljnja dva eno kolajno in diplomo.
Prijave: Na klub kolesarjev in motociklistov Ilirija ali Kavarna Prešeren od 25. jun. naprej. (Prijave 2 Din.) Zaključek prijav 30. junija ob 9. uri zvečer. Prijave na startu proti dvojni prijavnini.
Vozi se po predpisih Jugoslovanskega kolesarskega Saveza. Vsak vozač je osebno odgovoren za pravilno vožnjo ali nastale poškodbe med vožnjo. Vodstvo dirke odklanja vsako jamstvo v navedenih slučajih. — 30 minut pred dirko se morajo vsi vozači javiti vodstvu dirke.
Določila za motocikliste.
Start pri km 2 v šiški od 7. ure 30 min. naprej v intervalu 2 minut, — Cilj Hotel »Poplice«. -— Kategorije: 1. Pomožni motorji na kolesu, maksimalni čas 1 h 50 min. Prijavnina 4 Din. — 2. Motorji do 350 cm3 prostornine, maksimalni čas 1 h 40 min. Prijavnina 8 Din. — 3. Motorji do 500 cm3 prostornine, maksimalni čas 1 h 30 min. Prijavnina 10 Din. — 4. Motorji čez 500 cm3 prostornine, maksimalni čas 1 h 20 min. Prijavnina 10 Din. — 5. Motorji s priklopnim vozom, maksimalni čas 1 h 40 min. Prijavnina 10 Din.
Prijave: Na klub kolesarjev in motociklistov Ilirija in Kavarna Prešeren, Ljubljana. — Začetek prijav od 25. jun. 1922. Zaključek prijav 30. junija ob 9. uri zvečer. — Prijave morajo označiti ime in naslov vozača, klub, znamko motorja, jakost, policijsko številko. Namenoma napačno dani popisi vsebujejo diskvalifikacijo.
Vožnja: Prehitra vožnja po vaseh, trgih in mestih je strogo prepovedana. — Vsak vozač je osebno odgovoren za pravilno vožnjo ali nastale poškodbe med vožnjo. — Vodstvo dirke odklanja vsako jamstvo v navedenih slučajih. — 30 minut pred vožnjo se mora javiti vsak vozač s popolno opremljenim motorjem pri vodstvu dirke na startu.
Ocena. Vsak vozač mora v določenem času prispeti na cilj. Na startu dobi sv'oj kontrolni listek s časom svoje kategorije. Ocenjuje se po slabih točkah, najmanj slabih točk pomeni zmago v dotični kategoriji. — Vozaču se dovoli limit 4 minut, in to 2 minuti pred in 2 minuti po določenem času. — Po prihodu se javi vsak vozač s kontrolnim listkom na cilju.
.Nagrade: Zmagovalcem kolajne in diplome, ostalim diplome.
Vozi se po predpisih Jugoslovanskega Koturaškega Saveza.
RAZPIS LAHKOATLETIČNIH TEKMOVANJ NA BLEDU
dne 2. julija 1922.
Splošna določila:
Tekmovanje je pristopno vsem športnim klubom kraljevine SHS. Vodstvo priredbe prevzame Lahkoatletični Savez za Slovenijo v sporazumu s Športno zvezo kot vrhovno vodstveno instanco.
Stroške vožnje in enodnevne prehrane krijejo posamezni klubi. Športna zveza bo po možnosti poskrbela za polovično ceno na železnici, kar se bo pravočasno objavilo. Cela prireditev ima zgolj propagandni značaj, predvsem z ozirom na pomanjkljivost primernega terena in tehničnih predpriprav. — Program cele lahkoatletične priredbe je sledeči:
Dopoldne ob pol 12. uri, po končani plavalni tekmi, tek okoli jezera na progi 6500 m. Start in cilj pri Grajski kopeli. Startna smer: Grajska kopel—Kolodvor.
Popoldne se tekmovanja nadaljujejo na provizoričnem nogometnem prostoru v Zaki. Začetek približno ob 4. uri. Pred nogometno tekmo S. K. Ilirija — Malostranski S. K. Praha se vrše: 1. Tek na 800 m. 2. Tek na 400 m. 3. Tek na 200 m.
Med odmorom nogometne tekme: 5. Metanje diska. 5. Švedska štafeta 100 X 200 X 300 X 400 m.
Prijave je poslati skupno s prijavnino 3 Din za osebo najkesneje do sobote, 1. julija, na naslov: S. Perpar, Ljubljana, Dunajska cesta 29. — Prijave na startu se sprejemajo lc proli dvojni prijavnini. — Tekmuje se po tekmovalnih pravilih J. A. S.
ribor. — Ob 3. uri popoldne: Zaključna dvojna igra (double) Maribor — Ilirija.
Nadsodnik in vodstvo: Načelstvo S. K. Ilirije Tennis-sek-cija. — Sodnik: Beneš.
RAZPIS PLAVALNE TEKME.
»Ljubljanski plivački podsavez« razpisuje o priliki »Športnega dne«, ki se vrši na Bledu, v nedeljo, dne
2.	julija, ob pol li. uri v »Grajski kopeli« plavalno tekmo, tekma je dostopna vsem klubom Jugoslavije. Tekmovalci se morajo prijaviti potom svojih klubov. Prijave je nasloviti na rnvački podsavez — Ljubljana — Nar. dom — Športna zveza do 30. junija opoldne. Prijavnina znaša za osebo 5 Din, za staleto 10 Din in se plača pri prijavi. Proga meri 50 m. Stometrsko progo je plavati z obratom. Dolga proga se vrši v eni smeri. Za vsako točko programa je treba, da se prijavijo najmanj trije tekmovalci. Tekma se vrši po predpisih medn. plavalne zveze.
Spored:
L 50 m gospodje — prosti stil.
2.	50 m gospodje — hrbtno.
3.	100 m gospodje — prsno (z obratom).
4.	50 m dame — prosti stil (poljubno).
5.	200 m staleta (4X90 m; prsno, bočno, hrbtno, prosti
stil).	i : ..
6.	Skoki — izven konkurence — predpisano število — 5 skokov. Skoke mora tekmovalec pri prijavi predložiti pismeno. Deska je štirimetrska.
7.	Dolga proga (pribl. 600 m) — Hotel Toplice—Grajska kopel.
Splošna določila:
Tekmovalni prostor je pred Grajsko kopeljo.
Start je skupen za vsako skupino — z odskokom. Star-ter pozove tekmovalce s: »Pripravljeni, pozor!« in da s strelom znamenje za start.
Prijave; a) Vsaka prijava mora obsegati poleg imena, stanovanja, članstvo kluba in progo, v kateri bo tekmoval.
Tekmovati-morejo člani jug. športnih klubov in državno priznanih telovadnih organizacij, ostali le izven konkurence.
b)	Prijavnina je obenem odstopnina, ki se ne vrača pri-javljencu.
c)	Prijave brez prijavnine se ne upoštevajo.
Vodstvo: Vodstvo tekme obstoja iz tehničnega referenta, ki je vrhovni vodja vse prireditve, na startu (iz (vsaj) enega starterja in enega zapisnikarja in na cilju iz (vsaj) enega sodnika, zapisnikarja in časomerilca ter po potrebi iz paznikov ob progi.
Vodstvo ima pravico po svojem preudarku spremeniti vrstni red siporeda, mora pa to naznaniti vsem tekmovalcem pred pričetkom tekme.
Odredbam vodstva se imajo brezpogojno pokoriti vsi tekmovalci,
Redtekmovalcev: Vrstni red startnih številk pravočasno prijavljenih tekmovalcev se žreba. Način žrebanja določi vodstvo.
• Po zaključku prijavljeni tekmovalci dobe po redu, kakor so se prijavili, nadaljnje številke.
Za slučaj event. pritožb naj vsak klub pismeno pooblasti enega člana, ki se udeleži tekme in ki ima pravico vložiti priziv proti razsodbi sodnika. Pritožbe tekmovalcev se bodo upoštevale le eno uro po zaključku tekme, če je na pismeni pritožbi podpisan pooblaščenec kluba.
Točke se ne ponavljajo. Treniranje na tekmovalnem prostoru na dan tekme ni dopustnč. “•
Pri štafeti se morajo tekmovalci, pri predaji oziroma sprejemu, dotakniti z eno roko meje, z drugo roko tekmovalca.
Obrat pri 100 m progi je napraviti tako, da se z obema rokama dotakne meje.
Natančna pojasnila daje Plivački podsavez — Ljubljana — Narodni dom.
TENIS-ODSEK ŠPORTNE ZVEZE
razpisuje
v okviru športnega mitinga tennis-turnir med S. K. Maribor in S. K. Iliria na Bledu (Zdraviliški dom).
Dne 28. junija 1922 ob 4. uri popoldne: I. Poedina igra gospodov (single) S. K. Ilirija, — II. Dvojna igra mešana (double) S. K. Ilirija.
Dne 29. junija 1922 tob 4. uri popoldne: I. Poedina igra gospodov (single) Maribor—Ilirija. — II. Dvojna igra gospodov (double) Maribor—Ilirija.
Dne 1. julija 1022 ob 4. uri popoldne: I. Poedina igra dam (single) Maribor—Ilirija. — II. Dvojna igra mešana (double) Maribor—Ilirija.
Dne 2. julija 1922 ob 10. uri dopoldne: I. Poedina igra gospodov (single) Maribor. — II. Dvojna igra mešana (double) Ma-
SLUŽBENE OBJ/IVE	S a
ŠPORTNA ZVEZA.
Iz IV. plenarne seje dne 12. junija 1922 pod predsedstvom dr. Souvana. Po prečitanju zapisnika naznani predsednik, da jena dan kraljeve poroke sporočil pri namestniku čestitke Športne zveze kralju.
0	beograjskih športnih dnevih sta poročala delegata gg. dr. Jesenko in Goreč. Grajalo se je, da se Ljubljanski športni klub ni udeležil regate v beogradu, osobito še, ker so bili zastopani vsi klubi države.
G. Sancin poroča, da je plavalni odsek s preddeli tako daleč gotov, da se vrši v petek, 16, junija, ustanovni občni zbor.
Glede plačevanja davka in članarine pooblasti plenum pod-saveze, da morejo v uvaževanja vrednih slučajih dovoliti plačevanje v obrokih, urediti pa je treba vse delo najkesneje do 1U, julija. Klubi, ki morajo takoj plačati, se nominirajo.
1	enis-odsek poroča, da je stopil v stik z Mariborom ter da pridiobi ljubljanski S. K. Ilirija tri nove tenis-prostore, ki bodo do 1, avgusta že uporabni.
Sklene se prirediti na Bledu velik športni meeting, ki naj bi bil predvsem propagandnega značaja. Na meeting se bosta povabila tudi N j. Vel. kralj in kraljica. Vse podrobnosti se pripravijo do prihodnje seje, na katero se povabi tudi zastopnik tujskoprometne zveze. Dan se določi po predhodnem sporazumu z namestništvom. Lrihodnja seja se določi na 19. t. m.
Iz V. plenarne seje dne 19. junija pod predsedstvom g. dr. Souvana. Seje se je udeležil tudi g. vladni svetnik Andrejka za tujsko prometno zvezo. Edina točka je športni meeting na tiledu. Ugotovi se program ter določi dan na 2. julija 1922.
Vrhovno vodstvu prireditve je v rokah predsedstva Športne zveze, vsako posajpezno panogo pa izvede dotični podsavez au pa odsek s svojimi funkcionarji.
Za nogometno tekmo se naprosi S. K. Ilirija, da igra tekmo z Malostranskym S. K. Praha, ki je ta dan v Ljubljani, tekmo na Bledu. Ilirija se je povabilu odzvala.
Vstopnina k tekmam se določi za dopoldanske tekme 5 Din za stojišča, 10 Din za sedeže. Za nogometno tekmo bodio vstopnice po 10 in 15 Din.
G. vladni svetnik dr. pl. Andrejka naznani, da bo izročila Zveza za tujski promet najlepše okrašenemu avtomobilu, motociklu in kolesu diplomo. Prihodnja seja se določi na 26. junija.
Tajništvo Športne zveze.
IZ POSLOVNEGA ODBORA LNP.
Vsi e d neutemeljenega prestopa iz S. K. Slavlje se podeljuje 6-mesečna zabrana igre Dušanu Lunder (S. K. Slovan), in sicer od 12. junija 1922 do 12. jan. 1923.
Prvenstvena tekma A t h 1 e t i k - S p o r t k 1 u b Celje : S. K. Celje se določi v ponovno odigranje dne 25, junija 1922.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija : Primorje 5 : 0, Ilirija II : Lask 6 : 1, Ilirija III : Slavija 4 :2, MAK : Ptuj 8 : 1, Rapid : MAK 6 : 3, Maribor : Rapid 5:1.
Prijavljeni so ža S. K. Svobodo Maribor: Stefan Polak; za S. K. Celje: Špindler Edvard, Roman Oberlintner; za S. K. Svobodo Celje: Schocher Leopold, Gril Jožef, Hojnik Štefan, Hojnik Gustav, Dobrajc Franc, Zupanc Franc; Athletik-Sportklub Celje: Janežič Otmar.
Popravek: V 8. številki »Sporta« so pomotoma za S. K. Sparto objavljeni igralci: Bregar Franc, Bregar Alojz, Bregar Roman, Deržaj Eme-rik, Jeras Egidij, Kotnik Maks, Okrupa Josip, Oman Oton, Pirc Maks, Premelč Lado, Pretnar Kazimir, Škoiic Ivo, Učak Franjo, Vrančić Stanko, Žargaj Franjo in Zinn-bauer Ivan.
Anulira se izkaznica Puch Narberk 81 (S. K. Rapid).	Tajnik II.
Kolesa, motorji, avtomobili
kakor vse druge potrebščine, n. pr. bencin, olje, „Tovot“-mast, vsakovrstna najfinejša pnevmatika vedno v zalogi in najceneje pri	—
Franu Florjančiču, Šelenburgona ulica št. B
Prvenstvo pomladne sezone 1922 2. razreda ljubljanskega okrožja LNP po stanju 15. junija.
	|!	JL	ff	il	s	
		£ =	J-		1	»O t-
Ilirija rez.	5	3	2			19 : 9	8
S. K. Jadran	6	3	2	_	25 : 16	8
S, K. Hermes	4	3	1	—	17 : 6	7
L. A. S. K.	6	3	—	3	14 : 20	6
S. K. Svoboda,	Ljubljana 5	1	1	3	14 : 15	3
S. K. Slovan	4	1	—	3	7 : 10	2
S. K. Svoboda, Moste	4		—	—	4	5 : 25	0
V tem stanju rezultati jesenske sezone 1921 niso upoštevani, pač pa sta upoštevana Ilirija rez. in Slovan, ki tekmujeta v pomladni sezoni izven konkurence.
Prvenstvo rezerv 2. razreda ljubljanskega 'okrožja LNP po stanju 15. junija.
	Število tekem	Doblje- nih	Neodlo- čenih	Zgub- ljenih	Score	J* O H-
S. K. Slavija'	3	2	i			9 : 3	5
Svoboda, Moste rez.	4	1	2	i	7 : 10	4
Svoboda, Ljubljana rez.	3	1	1	i	6 : 7	3
Jadran rez.	4	—	2	2	4 : 6	2
Prvenstvo pomladne sezone 1922 rez. 2. razreda ljublj. okrožja LNP po stanju 15. junija.
	Število tekem	Doblje- nih	Neodlo- čenih	Zgub- ljenih	Score	-S O t-
Ilirija III.	4	4	—	—	27 : 3	8
Hermes rez.	2	1	—	i	3 : 4	2
Jadran rez.	3	1	1	i	6 : 11	i
Svoboda, Moste rez.	3	—	1	2	2 : 17	1
S. K. Slavija	2	—	—	2	5 : 8	0
Svoboda, Ljubljana rez.	—	—	—	—	—	0
V	tem stanju niso upoštevani jesenski rezultati 1921, pač pa sta upoštevana Ilirija III. in Hermes rez., ki tekmujeta v pomladni sezoni izven konkurence.
Jugoslavija—Češkoslovaška.
Na Vidov dan, 28. t. m., se vrši v Zagrebu na igrišču Haška druga reprezentančna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Prvo srečanje je izpadlo z visokim score 6:0 v korist Češkoslovaške. Češki team, ki je določen, da igra v Zagrebu, ni najmočnejši češki team, temveč komaj takozvana druga garnitura.
Prihodnje tekme S. K. Ilirije. 24. in 25. junija igra Ilirija s Sparto, Kladno, 1. in 2. julija z Malostranskim S. K., Praga (druga tekma se vrši na Bledu v počast Nj. V. kralja in kraljice), 9. junija z Arb.-Athletiksportklubom, Graz, ali z beograjsko Ju-godavijo, 15. in 16. julija z Gersthofer S. V., Wien. Nogometna sezona Ilirije se nato prekine do 19. avgusta.
Gostovanje Ilirije v Gradcu.
Poročilo o gostovanju Ilirije v Gradcu nam je došlo zakasnelo. Prinašamo ga zato skrajšano.
S. K. Ilirija je odigral 20. in 21. maja dve tekmi s S. K. »Sturm« v Gradcu. Prvo tekmo je zgubila z 1 : 3, drugo s 3 : 4. Obe tekmi sta se vršili na nekoliko majhnem igrišču Sturma ob Jacoministrasse.
V	prvi tekmi Ilirija ni zadovoljila. Kot celota je igrala neorijentirano. O kombinaciji po tleh ni bilo niti sledu. Halves-linija je na straneh docela odpovedala, enako desni back. Sturm je bil nasprotno kljub 4 rezervam po splošni sodbi izvrsten in nad običajno formo. Igral je z elanom in požrtvovalnostjo, za katera sem ga nehote zavidal. Pokazal je razen tega lepo tehniko. Posebno dobra sta bila v Sturmu levo krilo Dellinger in desni back Diamant. V Iliriji so bili na višini edino Soklič, Beltram in Zupančič I. Tretji gol je dosegel Sturm očitno iz off side.
Drugi dan je bila Ilirija popolnoma drugačna. Inicijativa je bila od prve do zadnje minute v njenih rokah, v drugem halftimu je imela celo očividno premoč. Toda v prvem halftimu ji ni bila sreča mila. Od množice ugodnih šans pred Sturmovim golom ni mogla izrabiti niti ene, nasprotno je dosegel Sturm v tem polčasu 3 gole. Prvega iz neosnovane enajstmetrovke, drugi, lastni, je bil posledica nesporazuma med branilcema in vratarjem, tretji je nastal iz slabo ubranjenega strela na gol. V drugem halftimu, ko se je težišče igre preneslo v polje
1 S. K. Slavija je bil kot začasni član LNP uvrščen za sezono 1921/22 med rezerve 2. razreda.
Sturma, je igrala Ilirija z vso energijo na izenačenje. Po center-halfu Zupančiču je dosegla prvi gol.
Sturmu se kmalu nato posrečil lep predor, tako da jc zvišal rezultat na 4:1. Iz vehementnega napada Zupančiča I. j^ nastal nato drugi gol za Ilirijo ter nato po Segru še tretji. Nadaljnja prizadevanja niso imela uspeha, Ilirija je izgubila — četudi nezasluženo — tudi drugo igro.
V	Sturmu se je odlikoval drugi dan pred vsemi drugimi golman Giirtl, ki je ubranil celo vrsto težkih strelov Omana in Segra. Omeniti je nadalje zopet desnega backa Diamanta.
Ilirija je bila v drugi tekmi v splošnem dobra. Najboljša v moštvu pa sta bila na vsak način srednji krilec Zupančič II. in desno krilo Zupančič L, zelo ugajali so nadalje Oman, Hus in Soklič.
Ilirija—Turn- und Sportverein Miinchen.
I. dan 3:2 (1:0), II. dan 1:0 (1:0).
Oba dneva binkoštnih praznikov smo imeli v Ljubljani res lep športni užitek. Kot prvi gost iz Nemčije nas je obiskal mona-kovski Turn- u. Sportverein 1860. Prognoze za izid tekem z Ilirijo so bile seveda že z ozirom na to, da smo poznali le nekatere rezultate monakovskih gostov, zelo različne. Prevladalo pa je mnenje, da bo Ilirija doživela poraz. Pesimisti niso imeli prav. Ilirija je obakrat dosegla popolnoma neovrgljivo zmago.
Gostje razpolagajo z zelo dobro obrambo, v kateri se zlasti odlikuje simpatični kapetan moštva desni branilec Braumiillen, ki ga smemo z vso pravico imenovati dušo vsega moštva. Tudi njihov vratar, ki je držal mnogo težkih strelov, je izvrsten. Najslabši del Monakovcev so vsekakor krilci, ki ne držijo po-(rebne zveze z napadalno vrsto.
Prvi dan se je pričela igra z dvema napadoma domačih, iz katerih je že v prvi minuti rezultiral gol za Ilirijo. Nato je sledila precej odprta igra, vendar pa so bili Ilirjani vedno nekaj v premoči. Naravnost sijajna je bila topot domača obramba. Beltram je vedno in^ povsod na svojem mestu. Tudi Pretnar je bil v boljši formi kot navadno. V prvi polovici so se vsi napadi Monakovcev, pri katerih se je zlasti odlikovalo desno krilo, izjalovili ob njuni trdni in požrtvovalni obrambi. V drugi polovici Ilirjani marsikatere ugodne pozicije pred go-* lom niso izrabili. Po zaslugi desnega dela napadalne vrste sledita po lepi kombinaciji dva krasna gola za Ilirijo. Zadnje četrt ure pritisnejo gostje hudo in vratar .Ilirije Soklič dobi dela v izobilju. Ilirijo finish gostov preseneti in že sigurna efektna zmaga s 3 : 0 se ji je naenkrat zmanjšala na 3:2.
Tudi drugi dan je Ilirija sicer težko zmago zaslužila. Zlasti zelo živahna napadalna vrsta Monakovcev je dala iz sebe kar je mogla, toda Ilirijanska obramba je bila trdna. Vratar Soklič je držal žoge, ki so bile zagotovo obsojene, da končajo v golu. Igra je bila odprta. Gol, ki ga je za Ilirijo zabil Oman, je bil nevzdržljiv. Del zasluge zanj gre Zupančiču, ki se je pokazal pri tem za zelo nesebičnega igralca.
Nekaj časa je izgledalo, da hočeta obe stranki pričeti malce surovo igro. Vendar pa je sodniji z odločnim nastopom to preprečil. Čeprav se z gotovimi odločitvami glede off side sodnika g. Ochsa iz Celja ne strinjamo, moramo priznati, da je sodil dobro.
V	nedeljo je Ilirija po oficielnih pozdravih podarila gostom zastavico v barvah kluba, v ponedeljek pa so se gostje revanžirali z lepo trioglato zeleno zastavico. Sploh so Mona-kovci napravili pri vseh zelo dober vtis.
Prvenstvene tekme v Ljubljani.
Ilirija rez. — Jadran 2 : 2. Igrano 3. t. m. na prostoru Ilirije. Jadran je bil nekoliko v premoči.
Ilirija rez. — Slovan 3:2. Igrano 4. t. m. V drugem halftimu je imela Ilirija popolno premoč.
Akademiki — Svoboda, Ljubljana 2:1. Igrano 11. t. m. na igrišču moščanske Svobode. Obe moštvi sta nastopili le z 10 igralci. Akademiki so bili glede skupne igre boljši od Svobode.
Jadran rez. — Slavija 4:3. Rezerva Jadrana je bila ojačena z dvema igralcema prvega moštva.
Jadran — Svoboda, Ljubljana 4:4, Igrano 15. t. m. na prostoru Sparte.
V	Celju so se vršile o Binkoštih štiri tekme s sledečimi rezultati: Atletiki—Hermes, Ljubljana 7:1, Atletiki rez.—Svobodo, Celje 2 : 1, Atletiki—Hermes 1 : 0, Atletiki rez. : Svoboda, Celje 2 : 2. — Hermes je nastopil prvi dan z več rezervami.
V	Mariboru sc za 2., 3. in 4. t. m. napovedane tekme z »Eintracht«, Miinchen, in »Rudolfshiigel«, Dunaj, niso vršile, ker so naši konzulati navedenim klubom — baje iz ozirov na kraljevo poroko — odrekli vidiranje potnih listov.
11. t. m. se je vršila kot zadnja prvenstvena tekma mariborskega okrožja L. N. P. tekma med Rapidom in Svobodo. Zmagal je Rapid z 10:0. Rapid je igral zelo odločno in v najboljši postavi, ker ako bi bil tekmo zgubil, bi padel na 3. mesto
prvenstvene tabele. Svoboda je igrala le z 10 igralci ter je pokazala malo odporne sile. — Sodil je g. Valčeki.
Ilirija II. — Hermes rez. 4:0. Prijateljska tekma, igrana 4. t. m. Stalna premoč Ilirije.
Ilirija II — Korotan, Kranj 4:1. Prijateljska tekma, igrana 11. t. m. Rezultat realen, igra na obeh straneh slaba.
Rapid—čakovečki Š. K. 1 : 3. Mariborski Rapid je gostoval
8.	t. m. v Čakovcu, kjer je podlegel tamkajšnjemu Ć. Š. K. z 1 : 3.
Jadran—Svoboda, Ljubljana 4 : 4. Prvenstvena tekma.
Primorje rez.—Elan, Novo mesto 8 : 0. Rezerva Primorja je igrala 11. t. m. v Novem mestu proti novousti.novljenemu Elanu ter zmagala z 8 : 0.
Atletiki, Celje—Penkala, Zagreb 3 ; 1 (3 : 0). Igrano 11. t. m. v Celju. Atletiki so nastopili z rezervami za levo krilo, desnega krilca in srednjega napadalca. Penkala se je pokazal kot tehnično dobro šolano moštvo s prikupno kombinacijo.
Ptuj—Atletiki, Celje rez. 1. :1. Igrano 11. t. m, v Ptuju.
Atletiki, Celje rez.—Šoštanj 7 : 0. Igrano 15. t. m. v Celju.
Concordia—Gradjanski 3 : 2. Prijateljska tekma, .igrana dne 11. t. m.
Švedska—Finska 4 : 1.
Norveška—Francija 3 : 2.
Češkoslovaška—Danska 3:0. Igrano 11. t. m. v Kodanju.
Avstrija—Švica 7: 1. Igrano li. t. m. na Dunaju. 50.0C0 gledalcev. Avstrijski team je bil v izredno dobri formi.
Štajerska—Koroška 3:1. Igrano 11. t. m. v Grazu.
Aberdeen F. C., škotski profesionalni klub, je bil v Prag' poražen po Sparti z 2:6 in po Slaviji z 1:2.
Berschot, prvak Belgije, je gostoval v Pragi. Proti Slaviji je zgubil z 0 : 5, proti Sparti z 2 : 4.
Švica—Ogrska 1 :1. Švicarska reprezentanca, ki je doživela 11. t. m. na Dunaju nepričakovano visok poraz od avstrijske reprezentance (1 : 7), je igrala 15. t. m. v Budimpešti neodločeno proti reprezentanci Madžarske. Tekmi je prisostvovalo 25.000 gledalcev. Sodil je dunajski sodnik Retschury.
Praga. Nuselsky S. K.—Sparta 3 : 0! Sparta z rezervami za Pejera, Kado in Hojerja.
Graz. Athletiksportklub—Amateure 7 : 1.
Ilirija—Česky athletic a football club, Praga 2:1 in 1:3.
Po uspešnem gostovanju v Zagrebu in Splitu je igral Čafc 14. in 15. t. m. proti ljubljanski Iliriji. Vtis, ki ga je napravil s svojo igro na našo publiko, je bil jako dober, bil bi pa lahko še boljši, da si ni škodoval v unfair-igro, katere se je poslužil včasih tekom druge tekme.
Čafc je igral tipičen češki nogomet: kratko in točno podajanje žoge, izvrsten start, precizno pokrivanje protivnika. Na-daljnega tipičnega svojstva češkega prvega razreda, ostro in zanesljivo streljanje na gol, Čafc nima. In baš ta manko je zakrivil, da je končala prva tekma zanj z neuspehom, ki nikakor ni bil v soglasju z razrr^erjem moči med obema moštvoma. Jedro Čafca je centerhalf Karaš, neumoren igralec z veliko tehniko, z dobrim pregledom čez igro, verziran v vseh mogočih trikih, tudi nedovoljenih, ter oba branilca. Poleg te trojice je prav dobro levo krilo, sicer pa je forward sigurno slabejši del Čafca, • Ilirija v tekmi s Čafcom ni imela najboljših dni. Tehnični nedostatki, ki so se opažali pri njej posebno drugi halftime prve tekme, so naravnost iznenadili. V ostalem se je že večkrat reklo, da igra vsako moštvo tako dobro, kakor pripusti to nasprotnik. To velja tudi z ozirom na igro Čafca. Prva pčflčasa obeh tekem, ko je Ilirija točno pokrivala, je vzdržala otv«rjeno igro ter zmogla vedno opasne napade. Kesneje, ko se je odporna moč Ilirije zlomila, je nadvladoval v polju Čafc.
Poleg mirne, premišljene, toda vendarle hitre češke igre so se posebno dobro opažale napake, ki jih dela Ilirija: celemu moštvu brez izjeme manjka hiter start na žogo. Slabo placiranje povzroča, da se opazi ta nedostatek še bolj očitno. Medtem ko igrajo Čehi tudi takrat, kadar sami nimajo žoge, to je, postavljajo se na mesta, kjer posežejo lahko vsak trenotek v igro z največjimi šansami in tako, da razbremenijo igralca, ki ima žogo, dopuste naši mnogokrat, da se trudi z žogo posameznik, namesto, da bi se mu postavili v pozicijo, kamor bi dotičnik mogel podati žogo. Nadalje imajo Ilirijani slab pregled čez igro. Žoga bi se morala podajati vednio tjakaj, kjer stoji prost lasten igralec. Videlo se je n, pr. Vidmajerja po 5 minut, da, po četrt ure nezaposlenega in nekritega od protivnih halfov, ne da bi ga kdo poslal v akcijo. Veliko je grešil v tem oziru tudi golman pri strelih iz gola. Da ne govorimo o tehnični premoči gostov, se je opažalo končno, kako velike prednosti ima nizka kombinacijska igra in kratko podajanje pred igro po zraku in dolgem podajanju.
Še nekaj je dokazalo gostovanje Čafca: Da more naš nogomet pridobiti mnogo več od tekem s češkimi kakor nemškimi klubi. Češki nogomet je šola, iz katere črpamo lahko velike
koristi, šola, ki nas more dvigniti mnogo nad nivo povprečnega nemškega ali avstrijskega nogometnega sporta.
Kakor omenjeno, so gostje prvo igro zgubili nezasluženo. Medtem ko je bila prvi polčas igra obojestranska, je prevladal v drugem polčasu popolnoma Čafc. Izvajal je napad za napadom, toda v šutiranju je absolutno odpovedal, v neposredno bližino gola pa ga ni pustila požrtvovalna igra domače obrambe.
Drugi dan je napadala v začetku Ilirija. V tem delu igre gostje v izbiri obrambnih sredstev niso bili izbirčni. Ker je bil sodnik premalo energičen, se je razvila na obeh straneh brezobzirna igra, v kateri sta prednjačila v Iliriji desni back, v Čafcu pa centerhalf in oba backa. Proti koncu polčasa se je opažala že premoč gostov, enako tudi drugi halftime, izvzemši zadnjih 10 minut, vendar pa premoč Čehov ni bil* tako občutna kot v prvi tekmi. Drugi gol gostov je nastal iz enajstmetrovke vsled Soula desnega backa, tretji iz lepega predora desne zveze.
Sodil je pri obeh tekmhh g. Vodišek. Medtem ko je bil prvi dan na mestu, je nastopil drugi dan premalo odločno proti brezobzirni igri ter zakrivil s tem morda največ, da je zapustila igra na marsikoga slab vtis.
Tekme 15. t. m. v Zagrebu.
Hašk — Croatia 5:1 (0:1). (Prvenstvena.) Croatia je prvi' polčas izvedla lepo defenzivno igro. Posrečil se ji je celo predor, iz katerega je dosegla vodilen gol. Hašk, ki je protivnika podcenjeval, se je znašel šele v drugem polčasu ter dosegel po Plazzerianu 3 gole, po Šojatu 1 in po Zinaji iz enajstmetrovke končni rezultat 5:1. — V Hašku nastopa redno bivši desni back Sparte Vrbančič.
Gradjanski — Victoria 5:0. (Prvenstvena.) Victoria je vzdržala ves čas otvorjeno igro. Gradjanski je poskušal srečo z visoko, zastarelo igro. V prav dobri formi je bil Perška, ostalo moštvo ni ugajalo. V golu je igral po daljšem presledku zopet Vrdjuka.
Željezničar ji — Slavija 2:1. Željezničarji so si zasigurali s to zmago prvenstvo II. razreda ter s tem prehod v
I.	razred.
Turneja Č. A. F, C, Česky athletic a football club, Praga, je absolviral na turneji po Jugoslaviji 6 tekem s sledečimi rezultati: Čafc—Concordia, Zagreb 3 : 2, Čafc—Hašk, Zagreb 1 : 0, Čafc—Hajduk, Split 2:3 in 2:2, Čafc—Ilirija, Ljubljana 1 : 2 in 3 : 1. Pripomniti je k tem rezultatom, da sta nastopila Concordia in Hašk proti Čafc brez igralcev, ki so bili določeni za reprezentančno moštvo proti Rumuniji. — Čafc je iz Ljubljane nadaljeval turnejo v Nemčijo, kjer igra še v Solingenu. Čafcov trener je Zoubek, bivši igralec in trener zagrebške Croatije.
Dunaj. Rapid — Slavija, Praga 4:2. Senzacija dneva; Slavija je zgubila, četudi je bila boljše moštvo. Tekmi je prisostvovalo nad 30.000 gledalcev. Slavija z rezervami za Mazala, Rektorysa, Seiferta, Lutovskega in Chano. V prvem half-timu je imela Slavija premoč. Demonstrirala je prekrasno kombinacijsko igro ter bila tudi v tehničnem oziru mnogo boljša od Rapida. V drugem halftimu je premoč Slavije prenehala. — 25. t. m. igra Rapid s praško Sparto.
Prvenstvene tekme: Rudolfshiigel—Hertha 3": 0, Admira—Ostmark 1 : 0, Hertha—Vienna 2:0. — II. razred: Slovan—Nussdorf 1:1; Slovan je zgubil s tem šanse za prvenstvo
II.	razreda, ozir. za prvorazrednost, Sportfreundc—Donaustadt 6 : 2, Sturm 14—Simmeringer S. V. 1 : 0.
Stanje prvenstva dne 15. t. m.: I. razred: Sportklub (19 tekem) 30 točk, Rapid (22 tekem) 29 točk, Hakoah (21 tekem) 29 točk, Amateure 26 točk, Wacker 22 točk, Hertha 21 točk, Vienna 20 točk, Rudolfshiigel 18 točk, WAF 16 točk, Admira, Floridsdorf, Ostmark po 15 točk, Simmering 12 točk. — II. razred: WAC in Germania (po 23 tekem) 38 točk, Slovan (24 tekem) 37 točk, Gersthof 34 točk, Donaustadt 26 točk, Sturm 14 23 točk, Red Star 22 točk, Cricketer 22 točk, Bewegungs-spieler 21 točk, Simmeringer S. V. 18 točk, Nussdorfer A. C. 17 točk, Sportfreunde 15 točk, Rennweg 13 točk, Blue Star 9 točk.
Tekme 18. t. m.
I 1 i r i j a — M a r i b o r 3:3 (2:0). S. S. K. Maribor je igral 18. t. m. prvič letos v Ljubljani. Nastopil je v solidni, nepričakovano močni postavi ter pokazal, da je nogometni sport v Mariboru tekom letošnjega leta zelo napredoval. Bil je Iliriji resen, povsem enakovreden protivnik. Le žal, da sta ovirala igro deževno vreme in razmočen teren. Nikakor pa nočemo reči s tem, da je bila nedeljska tekma nelepa, in nezanimiva. Nasprotno obe moštvi sta razvili hitro, lepo kombinacijsko igro. Ilirija se je vsled boljše tehnike hitreje prilagodila mokremu terenu ter je imela vsekakor nekoliko več od igre. Forward je kombiniral v lepih potezah do pred gola, tu pa je premalo mislil na strel. Vidmajer je bil zopet enkrat v prav dobri formi, poleg njega je bilo dobro tudi desno krilo Weibl. Za slednjega je velika škoda, da je fizično prelahek, isto velja za Pevaleka. Halfi so bili, izvzemši levega, dobri, v obrambi je ugajal Beltram. Gol-
man ni imel mnogo opraviti; prvi in tretji gol nista bila ubranljiva, drugega bi mogel ob večji prisotnosti duha preprečiti. V Mariboru je omeniti najprej desnega backa Skrabarja, ki je onemogočil Iliriji marsikak uspeh. Mladi Skrabar se odlikuje po hitrem startu in veliki požrtvovalnosti, v odvzemanju žoge je pokazal mnogo rutine. Golman Glaser, ki je igral kakor znano v reprezentanci L. N. P. v Zagrebu, igra v dobrem stilu. Na mokrem terenu in pri spolzki žogi je imel težavno stališče; zdelo se je parkrat, da mu manjka odločnosti. Od halfov je ugajal najbolj Marusig, druga dva sta igrala včasih preveč po zraku; podajanje žog v forvvard ni bilo dovolj točno. V napadalni vrsti sta se opažala najbolj Lenasi (desna zveza) in Vogrinec (srednji). Sklenjeni kombinacijski napadi sicer niso bili pogosti, imeli pa so pred ilirijanskimi napadalci odločilno prednost, ki jim je pripomogla do izravnave; kakorhitro so bili v bližini gola, niso poizkušali več kombinirati, temveč so streljali.
Gole za Ilirijo sta dosegla Vidmajer (2) in Učak, za Maribor Lenasi (2) in Vogrinec. Ilirija je igrala po blesuri Omana skioro cel drugi halftime le z 10 igralci.
Postave moštev: Ilirija: Miklavčič II. — Pevalek II., Beltram — Hus, Zupančič II., Lado — Weibl, Oman, Učak, Pevalek L, Vidmajer.
Maribor:	Glaser — Škrabar, Jurkovič — Wagner,
Stauber, Marusig —. Ogrizek, Lenasi, Vogrinec, Bratož, Vračko.
Sodil je dobro g. Šuput. Discipliniranost obeh moštev mu je delo zelo olajšala.
Ilirija II.— Svoboda, Moste 1 : I. V predigri tekmi Ilirija—Maribor sta z neodločenim izidom merila moči Svoboda, Moste in II. moštvo Ilirije.
Primorje—Sparta 3 :0. Kot poslednja prvorazredna prvenstvena tekma ljubljanskega (okrožja LNP za 1921/1922 bi se morala vršiti 18. t, m. tekma med Primorjem in Sparto. Sparta pa se je izognila tudi tej tekmi, vsled česar se ji šteje po pravilniku tekma za zgubljeno v razmerju 0 : 3.
Prvenstvena tekma Slavija—Hermes rez. 18. t. m. se je vsled dežja v 10. minuti prekinila pri stanju 0 : 0.
Zagreb. Concordia — Sparta 3:1 (1:0). Sparta je nastopila po daljšem presledku zopet v dobri formi, pokazala pa se je zopet nedisciplinirano. Concordia v forwardu ni ugajala.
Gradjanski — Slaven 9:0 (6:0). Tekma dveh neenakih protivnikov, v drugem polčasu je igralo vseh 11 igralcev Slavena v obrambi.
Sava — Derby 2:2, Slavij a—T ipografija 0:0.
Dunaj. Rapid — M. F. K., Budimpešta 2:1. Rapid je preteklo nedeljo premagal tudi madžarskega prvaka M. F. K. Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev. Srečanje Rapida s češko Sparto dne 29, t. m. se pričakuje vsled tega s tem večjo napetostjo.
Prvenstvene tekme:	Wacker — Sportklub 2:0,
Simmening—Amateure 2:1, Ostmark—WAF 2:1, Floridsdorf— Hertha 3: 1, Admira—Rudiolfshiigcl 1:0. — II, razred: WAC— Sturm 3:1, Germania — Sportfreunde 1:1, Slovan — Red Star 4 : 3.
Graz. G. A, K—Vienna, Dunaj 1 : 0 (Vienna z 2 rezervama), Sturm—Hakoah, Dunaj, 2 : 4 (Hakoah s 5 rezervami). Arb. A. C.—Amateure 1 : 1.
Praga. Češkonemška reprezentanca—češka reprezentanca 6 : 3. Češko moštvo se lahko označi za drugo češko reprezentančno garnituro. — Slavia—Kročehlavy 3 : 1, Viktoria Ž.— Meteor VIII, 3:1, T. u. S. V. Miinchen v. 1860—Union Žižkov 2 : 1, T. u. S. V. Miinchen v. 1360—D. F. C. 1 : 5, Meteor Vin.— Sparta 2 : 1 (Sparta s 6 rezervami).
Nemško prvenstvo. V berlinskem stadionu se je vršila zaključna tekma za prvenstvo Nemčije med F. C. Niirnberg in Hamburger S. V. Končala je neodločeno z 2 : 2, kljub temu, da se je podaljšala najprej za 30 min. in nato za 14 min.
Čafc, Praga — F. C. Diisseldorf 6:3. Čafc je igral na povratku z jugoslovanske turneje.
Glarnja Avstrija—Salzburg 3:1. Igrano 18. t. m. v Salzburgu.
ROKOHET	@ S
Jugoslavija—B. S. K. (Beograd) 5 : 2. Rokometna skupina Jugoslavije, ki je zmagala nad Vojvodino (Novi Sad) s 6:0 in nad Makabi (Novi Sad) z 8:0, je nedvomno ena najboljših v naši kraljevini. Njena navala, ki jo vodi gdč, Ružičeva, je silno brza, ima dober start na žogo ter izvrsten strel na gol. Obrana, v kateri se odlikuje posebno gdč. Jovanovičeva, je zelo požrtvovalna, oddaja žogo precizno, poleg tega pa ima potrebno gibčnost in brzino. — Hazena B. S. K. je istotako dobra, manjka ji pa
ona skupnost in zlasti discipliniranost, ki jih ima Jugoslavija. Ne dogodil bi se sicer nešportni slučaj, da je B. S. K. po 5. golu zapustil igrišče. — Vseh 5 golov za Jugoslavijo je napravila gdč. Ružič, oba gola za B. S. K. gdč. Popovič.
ATLETIKA	a a
............ t	i
Zaradi pregleda podajamo jugoslovanske lahkoatletične rekorde pred beograjskimi tekmami med 3. in 7. junijem;
Tek na 100 m; Matz Rudolf (Hašk) 11 sek.; 10. septembra 1921 v Zagrebu.
Tek na 400 m: Kojič Branko (Hašk) 55-4 sek.; 21. maja 3921 v Zagrebu.
Tek na 800 m: Schneller Koloman (Hašk) 2: 13-4 sek.;
27.	avgusta 1921 v Zagrebu.
Tek na 1500 m: Schneller Koloman (Hašk) 4 : 40 sek.:
28.	avgusta 1921 v Zagrebu,
Tek na 3000 m:	Stefanovič Dimitrije (Sparta, Zagreb)
10 : 21-4 sek.; 12. julija 1919 v Zagrebu.
Tek na 5000 m: Szekeres Bela (S. J. Š. K. Amateur, Som-bor) 18:05-8 sek. 11. septembra 1921 v Zagrebu.
Štafeta 4 X 100 m: Hašk (Rukavina, Kojič, Kirin, Matz) 47 sek.; 11. septembra 1921 v Zagrebu.
Štafeta 100 -(- 200 T 300 + 400: J. L. Š. K. Maraton, Zagreb (Kaiser, Games, Boranič, Sladovič) 2 : 17-6 sek.; 6. junija 1920 v Zagrebu.
Tek na 110 m z zaprekami: Grund Zdenko (Maraton, Zagreb) 20-6 sek.; 9. julija 1920 v Zagrebu.
Skok v višino z zaletom: Rogoz Milivoj (Concordia, Zagreb) 169 cm; 25. junija 1920 v Zagrebu.
Skok v viširoo brez zaleta: Spahič A. (Slavija, Sarajevo) 134-5 cm; 2. oktobra 1921 v Zagrebu.
Skok v daljavo z zaletom: Buljik Janko (Concordia, Zagreb) 641 cm; 2. julija 1921 v Zagrebu.
Skok v daljavo brez zaleta: Spahič Aleksander (Slavija, Sarajevo) 304-5 cm; 2. maja 1921 v Zagrebu.
Skuk s palico: Grund Zdenko (Maraton, Zagreb) 283 cm;
Troskok z zaletom: Jakupič Zdr. (Hašk) 1267 cm; 18. avgusta 1921 v Zagrebu.
13. julija 1920 v Zagrebu.
Metanje kopja z boljšo roko: Gašpar Gjuro (Hašk) 4489 cm; 10. septembra 1921 v Zagrebu.
Metanje kopja z obema rokama: Sendjerdji Lujo (Hašk) 6314 cm; 9. maja 1920 v Zagrebu.
Metanje krogle z obema rokama: Jovanovič Kosta (Hašk) 2234 cm; 9, junija 1921 v Zagrebu.
Metanje krogle z boljšo roko: Ambrozy Karl (Viktorija, Vel. Bečkerek) 1355 cm; 11. septembra 1921 v Zagrebu.
Metanje diska z boljša roko: Ambrozy Karl (Viktorija, Vel. Bečkerek) 4138 cm; 11. septembra 1921 v Zagrebu.
Metanje diska z obema rokama; Olčan Mihajlo (Concordia, Zagreb) 6169 cm; 9. julija 1920 v Zagrebu,
Metanje kladva: Gašpar Gjuro (Hašk) 3154 cm, 2. oktobra 1921 v Zagrebu; Poluga Jovan (Slavija, Sarajevo) 3154 cm, 11. septembra 1921 v Zagrebu.
Propagandni štafetni tek skozi Ljubljano.
Lahkoatletični savez za Slovenijo priredi v nedeljo, 28. t. m. ob pol 12. uri dopoldne štafetni tek skozi Ljubljano, združen s propagandnim stilnim tekom vseh tekmujočih klubov. Tekmovanje pristopno vsem športnim klubom ter telovadnim organizacijam v Sloveniji. Dolžina cele proge približno 2300 m in je razdeljena na osem prog po 260 do 370 m. Start: Narodni dom, cilj Nunska cerkev, oziroma Kongresni trg.
Predaje so na sledečih mestih: 1. Glavna pošta, 2. Kavarna Evropa, 3. Hotel Štrukelj, 4. Jubilejni most, 5. Škofija, 6. Frančiškanski most, 7. Glavna pošta.
Po končanem štafetnem teku se vrši propagandni stilni tek vseh štafetnih moštev, na čelu jim zmagovalna štafeta, na progi Kongresni trg, Glavna pošta, Narodni dom.
Vsi tekmovalci kakor tudi gg. sodniki in funkcionarji morajo biti najkesneje ob tričetrt na 11. zbrani pred Narodnim domom. Vsak klub mora prinesti s seboj enotno dreso ter po Možnosti tudi po eno štafetno palico. Nadalje je dolžnost vsakega kluba, da odpošlje po dva reditelja, katera se imata obenem s štafeto javiti pred Narodnim domom vodstvu priredbe. Prijave posameznih klubov z natančnimi imeni posameznih tekačev ter njih razporedbo je poslati skupno s prijavnino 15 Din najkesneje do soboite 24. t. m. na naslov: Stanko Perpar, Ljubljana, Dunajska cesta št. 29/1.
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina četrtletno (6 številk) D lO 50; posamezne številke 2 D. inserati po tarifu, ©ej Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Ejej Izdaja Športna zveza Ljubljana. EJElJ Urejuje Stanko Virant. Ej£5I2j Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. El
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Podružnice:
NOVO MESTO, RAKEK,
SLOVENJGRADEC
miiiiiiMiimiiiimimmimmiii
izvršuje vse najtočneje in
IS.
bančne posle najkulantneje
Telefona: štev. 146 in 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
I
I
m
a
„IN D US”
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
LJUBLJRNR
izdeluje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd.
m
i
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKE sinovi LJUBLJANA,
ima v zalogi
nravi Timf*7 v priznano najboljši 1JL1	in zaneS|jivi kako-
vosli; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maslenec (FedervveiB), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
Bencin m Olje m \ Mast. Pnevmatika E
B
Vsa popravila in vožnje
Le
prvovrstno blago in delo po solidnih cenah
9ugo-fluto
d. 3 o. 3.
Ljubljana
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT“
WI€N -TGRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
F^ohištvo in tapetniška delavnica.
|r Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelji, garniture za klube.
Žimnice.
Po nizkih Kuhinje.
dnevnih cenah
Brata SEVER
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 13.
Angleško in češko sukno, dežni plašči, modne in športne obleke lastn. izdelka, raglani, pouršniki, čepice, perilo itd. uedmiu zalogi i“\	_ C“	1	pri turdki
„_____ Drago Schmab __
Pod Darod. kauarno Ljubljana Duorni trg šteu. 3 Lastni modni atelje -----------------'''
JAX IN SIN
Gosposvetska cesta 2
bogata zaloga koles STVRIA,
DURKOPP, orožnih (VVaffenrad) dalje: pisalnih strojev „ADLER" ter ŠIVALNIH STROJEV za rodbino in obrt._Ceniki zastonj in franko.