GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ OTATHJE OPOZARJAMO. d* pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako š« niste naročnik, poftljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHeNea 3- 1242 No. 69 CtM* Mali«* Sepirmber 21»t, 1M3 at the Po* Office U Ntm V»rk N. *.. AH mi € •t Marrk Srd. 187». Stev. 69. ADDRESS: 216 W. ISth ST., NEW YORK MEW YORK, SATURDAY, MARCH 25, 1939 - - SOBOTA, 25. MARCA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. ROMUNSKA VLADA SI JE NADELA NEMŠKI JAREM ROMUNSKA SE JE BAJE SAMO ZATO VKLONILA, KER UPA, DA JO BO HITLER ŠČITIL PRED MADŽARI Vse bogastvo dežele je bilo položeno v Hitlerjeve roke. — Romunska se je odrekla zvezi s sovjetsko Rusijo. — Nemčija bo razvila romunsko mornarstvo. BUKAREŠTA, Romunska, 24. marca. — Bogata Romunska si je nadela nemški jarem in se podvrgla nemškemu nadgospodstvu, ko je podpisala trgovsko pogodbo, po kateri je bilo vse bogastvo dežele položeno v Hitlerjeve roke. S pogodbo, ki 7 o/irom na gospodarske odnosa je med dvema neodvisnima državama nima primere v zgodovini, se ie Romunska odpovedala vsaki zvezi z sovjetsko Rusijo in pomeni za Hitlerja največjo zmago. Po zatrdilu političnih izvedencev je Romunska s to pogodbo politično, gospodarsko in vojaško prišla popolnoma pod Hitlerjevo oblast. Po pogodbi bo Nemčija oborožila Romunsko, bo razvila vse vire naravnega bogastva, kot so petrolej, žito in druga živila ter les in rude. Nemčija je edina dobila pravico, da Romunski dobavlja poljedeljske in druge stroje, da vstanovi nemške družbe za izrabljanje naravnega bogastva in določa najtesnejše sodelovanje med nemškimi in romunskimi bankami in v splošni trgovini. Poleg tega ima Nemčija pravico razviti mornarstvo in se posluževati romunskih pristanišč v Črnem morju, ki je po večini rusko morje. Romunska se je odpovedala vsem zvezam z za-padnimi demokratskimi državami in sovjetsko Rusijo in Hitler je popolni gospodar naroda, ki je na ootu nemškega drangu (prodiranju) proti vzhodu.- Nemčija bo dobila 90 odstotkov romunske pšenice in drugih poljskih pridelkov, ki jih nujno potrebuje. Nemčija more tudi vzeti ves petrolej, katerega Romunska na leto pridela 9,000,000 ton. Poleg tega pa bo Nemčija tudi odprla petrolejske deviške vire severno od Ploeštija. Ko se je pred nekaj dnevi odpravljala angleška trgovska misija v Romunijo, je rekel nek gospodarski izvedenec: "Za druge narode je ostalo še zelo malo." Pogodba, katero so v četrtek ob 5.30 popoldne Dodpisali romunski vnanji minister Grigore Ga-fencu, gospodarski minister Mhael Bugoin in načelnik nemške delegacije dr. Helmuth Wohlthat, bo veljavna do leta 1 944 in more biti razveljavljena z enoletno odpovedjo. Nekaj ur poprej pa je Nemčija sklenila slične pogodbe s Slovaško in Litvinsko. S tem, da je Romunska sklenila trgovsko pogodbo z Nemčijo, upa, da jo bo Nemčija varovala proti njeni največji sovražnici na severu — Madžarski. Zdnje dni je Romunska poklicala pod zastave najmanj 300,000 rezervistov in ima sedaj pod o-i^žjem pol miljona vojakov. Navzlic uradnemu zatrdilu romunske vlade, da je ohranila svojo politično neodvisnost, je Romunska gospodahsko tesno zvezana z nacijsko Nemčijo. Nemčija si je s to pogodbo zagotovila vse, kar potrebuje: petrolej in živila. Z ozirom na določbo v pogodbi, da bo Nemčija Romunski dobavljala orožje, se je Nemčija zavezala, da bo izvršila vsa naročila, katera je dala Romunska Škodo vim tovarnam v Plznu. In na potu na Romunsko je že 30 železniških voz vojnega ma-terjala. Miss Perkins je dobila zadoščenje MADŽARI PRODIRAJO V SLOVAŠKO Madžarska armada j e prodrla 12 milj v deželo. — Slovaki so se Madžarom postavili v bran. BRATISLAVA, Madžarska", 24. marca. — Madžarske rele so v treh oddelkih s tanki in aeroplani vdrlo na Slovaško, da so polasto 15 milj dolgega kosa dožolo, nad katero je Hit Jer razglasil protektorat. Sinoči so Madžari navzlic močnemu odporu Slovakov podrli 12 milj daleč v vzhodni del dežele in oh«' armadi sta izkopali strelske jarke. Dasi je Hitler na zahtevo slovaškega ministrskega predsednika dr. Josipi Tisa prevzel Slovaško pod svoje varstvo in za jamčil njene meje, je madžarska armada vdrla v de-ž e 1 o. Madžarski poveljniki pravijo, da jo bilo vse storjeno s Hitlerjevim odobravanjem. WALLACE BI RAD POMAGAL FARMERJEM Zakladniški tajnik je odgovoril senatorju Wagner ju. — Republikanski senator r razier je zahteval odpravo zveznega rezervnega bančnega sistema. MORILEC SI JE SAM SODIL Več kot sto mož je devet dni zasledovalo 26-let-nega Duranda. — Izmuznil se jim je in skušal oropati banko. POWELL, \Vvd., 24. man:.. Pred devetimi dnevi so tukaj zaprli Jfiletiiega Karla Du randa, ker je ustrelil jelena ob ... , _________prepovedanem času. lf>. mar- WASHINGTON, D. C., 24. ('.a P pn,mJMraI Mniškega ču-marca. — Senator Wagner,|vaja in J)0,M.„,nil v ^ro. Me«!-demokrat iz New \orka, jem- ,>otoIna JV llstrelil dva stražnika, ki sta ga K0NGRESNIK JI JE OČITAL, DA ZANEMARJA SVOJO SLUŽBO WASHINGTON, D. C., 24. marca. — Nedavno je republikanski kongresnik J. Parnell Thomas iz države New Jersey zahteval, da je treba Miss Perkins odstaviti kot načelnico delavskega urada č-š da zanemarja svojo službo. Danes je pa dobila Miss Perkins popolno zadoščenje. / Slovaška je protestirala p:! Nemčiji in Italiji in je zahtevala, da je Madžarska primo-rana spoštovati slovaško mejo, katero sta 2. novembra na Dunaju določila nemški vnanji minister in grof Ciano. Madžarska vlada je naznanila, da je madžarska armada zasedla nekaj krajev zapadno od reke Ung, ki tvori mojo med Slovaško in V krajino, da varuje železnico, ki polje na Poljsko. Neko poročilo i/. Berlina pravi, da naoijska vlada ne nasprotuje Madžarski, da so jo polastila dela vzhodne Slovaško, ker tam žive večinoma IJ-krajinci. •Madžari so slovaško Hlinko. vo gardo takoj po vpada vrgli iz prve obrambne črte v dru-g«>. STO ŽIDOV JE ODPOTOVALO IZ PRAGE PRAGA, 24. marca. — Sto Židov, večinoma moških, se je odpeljali danes v zapečatenih vagonih s tukajšnjega kolodvora. Namenjeni so v Anglijo. davno namignil, da mogoče škoduje doželi, kor je poverii kongres predsedniku Roosevel-tu polnomoč v valutnih zadevali. Včeraj mu jo odgovori! zakladniški tajnik Morgenthau. V svojem trideset strani ob-segajočem odgovoru dokazuje Morgenthau, da so predsednikove finančne odiedbe nadvse zdrave ter da nikakor no škodujejo, pač pa le koristijo deželi. Presenetljiv jo bil predlog republikam senatorja Fraziera I iz North Dakoto. Predlagal j * odpravo zveznega rezervnega bančnega sistema in priporočal, naj zvezna novčarna nati- ska za sedem tisoč milijonov dolarjev bankovcev. Poljedelski tajnik Wallace jo sporočil danes zborničnemu odboru, da so bo ameriškim farmerjem tako dolgo slabo godilo, dokler no l.o odpravljena nezaposlenost.Wallace jo za hteval 7.r)0 milijonov dolarjev i za pomoč farmerjem. Co bi, kongres dovolil to vsoto, bi si ameriški farmer opomogel. "TRETJA SREDOZEMSKA VELESILA" Pod tem naslovom je objavil glavni Goeringov organ *4Es sener Nationalzeitung" članek, v katerem nasvetu je Franciji, naj prav tako kakor Anglija na vzhodu prizna italijansko veljavo tudi v zapadnem delu Sredozemlja. Francija, "YANKEEJCLIPPER" WASHINGTON, D. C., 23. marca. — 'Vladni krogi poročajo, da bo poslala Pan-American Airways družba svojo o-gromno letalo "Yankee Clip per" jutri na prvi polet proti Evropi. Letalo se bo dvignilo ob dveh popoldne z vzletišča pri Port Washington, L. J. — Letelo bo preko A zoro v in Lizbone v Marseilles. DEMONSTRACIJA PROTI HITLERJU Danes se bo vršila v New Yorku velika demonstracija proti Hitlerju. Po Peti avenue bo korakalo najmanj 250,000 o-sob, ki bodo nosile napise: — Ustavite Hitlerja! ČASI SE BOLJŠAJO WASHINGTON, D. C., 24. marca. — Delavska tajnica Miss Perkins poroča, da je bilo meseca februarja na plačil-piše list, se lahko še nadalje o-tnih seznamih 45,000 več indu-paja s svojimi strateškimi fa |strijskih delavcev kot pa me natizjami, toda kakor se ni mo gla Anglija, tako se tudi ona ne bo mogla odreči upoštevanju nespremenljivih dejstev nove ga razvoja. seea jannarja in 100,000 več kot pa meseca februarja lanskega leta. Največjo delavnost je opažati v aeroplanski industriji. otela prijeti-Durand je veljal za izbornega strelca in oblasti so vedele, da ga no ho mogoče tako lahko a rotirati. Več kot sto oboroženih mož ga je zasledovalo. Ko so ugotovili, kje je, so začeli oblegati njegovo skrivališče. Na nepojasnem način se jim jo pa izmuznil ter se včeraj pojavil v svojem domačem mostu. Držeč revolver v vsaki roki, je stopil v banko in zahte val denar. Nekega bančnega u-službenea je držal pred seboj in mu pretil, da na bo ustrelil, če se gane. Medtem j«' neki drugi bančni uslužbenec oddal proti njemu dva strela. Durand je bili ranjen ii* jo omahnil na tla. Še p red n o so mogli planiti k njemu, si jo pognal kroglo v glavo. JUGOSLAVIJA BO DALA HRVATOM ZADOŠČENJE BEOGRAD, 24. marca. — Jugoslovanski ministrski predsednik Cvet kovic je danes v jugoslovanskem senatu izjavil, da bo treba brez vsakega odloga izpolniti zahtevo hrvatskega naroda po avtonomiji. Senatorji so tej njegovi izjavi navdušeno ploskali. Cvetkovič so bo odpeljal jutri v Zagreb, kjer bo konferi-ral z dr. Mačkom in drugimi hrvatskimi voditelji. MADŽARSKI ROMARJI PRI PAPEŽU VATIKANSKO MESTO. 23. marca. — Papež Pij XII. je sprejel danes v avdijen« i sedemsto madžarskih romarjev. Blagoslovil jili je in iz razil željo, da bi bila Madžar-5 ska deležna miru, temelječega na soeijalni pravičnosti in disciplini. ČASTNI NASLOV ZA F. D. R00SEVELTA HAVANA, Kuba, 23. marca. — Kubanski senat je podelil danes predsedniku Roosevelt n časten naslov. Imenoval ga je namreč za najbolj odličnega državljana Amerike. Ta novi' naslov bo sporočen ameriškemu poslaniku v posebni senatni seji s prošnjo, naj obvesti o tem predsednika. Zbornični pravdni odbor jt-te obdolžit ve preNkal ter so glasno izjavil, da ni absolutno nobenega povoda za odstavitev Perkin>ove. Poslanika zbornica je nato zavrgla resolucijo, zahtovajočo, naj bo uvedena proti nji preiskava. Resolucijo je b i vložil kongresnik Thomas ter je bila naperjena proti Perkinsovi, pri solniškomu komisarja Jaine>u HomrhteUngu in (Jeraldu Keil-l.vju, ki je solicitor delavskega departmenta. Thomas je vse tri obdolžil, da so bili preveč popustljivi napram Ilarrvju Bridges n, voditelju CIO mornariško unijo. Bridges ni ameriški državljan, pač pa Avstralec in poleg tega je baje tudi član komunistične st ranke. Zagovorniki Mi>s Po r I;o ve so se sklicevali na razsodbo prizivnega sodišča petega o-kraja, ki so je ha vilo z zadevo Josopha Streckerja iz Arkan-sasa. Sodišče j«' razsodilo, da pripadnost k komunistični strani ni zadosten vzrok za depor-taci jo. HULL JE OKRCAL NACIJE WASHINGTON, I>. C., 24. marca. — Ameriški državni tajnik Hull je dane«, označil zavese t je Ceh« t-d o vaške in Me-mela za mednarodno nopostav nost ter izjavil, !a zadnji do g«)dki v Evropi rosno ogrožajo svetovni mir. Hull se je vrnil i/. Floridi, k.l4ir je se mudil na pardnev-nih počitnicah. Lotila so ga je bila gripa, iu zdravniki so mu priporočili milejšo podno- l>je. DRAGOCENA SLIKA NAJDENA VRUSIJI MOSKVA, Sovjetska unija. 24. marca. — V -kladi šou Puškinovega umetnostnega muzeja so slučajno našli staro zaprašeno sliko, ki je pa po mnenju strokovnjakov mojstrovi na prve vrste. Sliko, ki predstavlja mlade -ga dekleta, je naslikal v sedemnajstem >tolet ju slavni flamski slikar Ruiieus. Baje je neprecenljive vrednosti LOJALISTIČNI VODITELJI BEZE ORAN, Alžir, 24. marca. — Sem je davi dospelo troje republikanskih letal. Na njih je bilo več španskih republikanskih voditeljev, !a se jim je posrečilo pravočasno pobegniti. SCHUSCHNIGG ZELO OSLABEL Zadnji avstrijski kancler bo najbrž poslan v sanatorij. — Prenašati ga morajo na nosilnici. DUNAJ, Nemčija, 24. marca. — Zadnji avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg bo v kratkem prepeljan v kak >o-natorij, ako bo v to privolil Adolf Hitler. Odkar je 13. marca lanskega leta Hitler pograbil Avstrijo, je bil dr. Schusohnigg zaprt v dveh sobah v glavnem star.u naeijske tajne policije f(iesta-po) in je bil zadnje ča-« bolan za influenco. I)r. Schnsehnigg, ki star šole 4'{ let, je popolnoma vol in je zelo slab. Zadnje čase je nenavadno naglo izgubljal težo. Obiskovati ga sme edinole njegova žena, bivša grofica Vera Fugger von Ba-benhausen. Toda za pri seči je morala, da ne bo nikdar niko mur izdala tega, kar so razgo varja ž njim. Včeraj je obiskala nacijske-ga komisarja za Avstrijo .)«>-sipa Buerckela in ga prosila z ozirom na to, da ie dr. Kurt Sohus«;hnigg zelo slab, da bi bil poslan na kak primernejši kraj kjer bi so mogel zdraviti. Neko poročilo pravi, da ste dr. Sehuschniggu odpovedali obe nogi in da ga morajo prinašati z nosilnieo. BATA JE DOSPE V LON-' DON LONDON, Anglija, 24. mar ca. — Jan Bata, ki ima na Češkem velike tovarno za čevlje, je prišel s svojo ženo in dve ma tajnikoma na Croydon 1« -tališče blizu Londona s svojim privatnim aeroplanom ter se namerava začasno na>eliti na Angleškem. Bata, ki je takoj odpotoval iz Prage, ko so je pričela «V-hoslovaška kriza, jo prišel v London preko Poljske iu H« • landske. O položaju na Češkem ni hotel govoriti ter je -rmo rekel: "/Moje tovarne obratujejo v polnem obsegu." "uit......................................... tfAROGFFE SE NA "GLAS MABODA" NAJSTAFh.fSr SIiOVENSKI DNEVN"v V amkrhq Saturday, Marcti 25, 193$ SLOVENE TTOQOSL&VT TttSLt 6LAS NARODA" o( abort officers: NEW IOU, N. y. 46t/i Year IS* O ED IfW DAT acxrr SUNDAYS AND HOLIDAYS tm crto l*U> ▼•Us um m Ameriko I K« Ne« York <*to leto . . $7 00 k«t»ado .............. |li pol Sita ................ |3v0 pol leto ................IbomMtc m oaio leto .. fte Četrt leto................flJC »fc pot leto............... "OLAS NiBODi" 1XHAJA VSAKI DAN fETZEMfll NVDBU HI HiMlllll iJLU NABODA-, 11« N. t. VPRAŠANJE KOLONIJ V LASKI LUCl Najnovejša številka tednika "Relazioni Internazionali" je |k> -vetilu dolg članek zadržanju Francije in Anglije glede na kolonij>ke zahteve Italije in Nemčije. Pisec ugotavlja, da je prišla ura za revizijo svetovnega kolomj-kega zemljevida. Ne gre več v Evropi za oboroževanj«* ali 7a razorože-varije, t» iuveč za to, ali bodo totalitarne in demokratske silt? liani** ravnotežje iti omogočile ra«voj evropskih narodov v mint Vprašanje kolonij je ventil, ki more omogočiti mirno sožitje v«.eh narodov v Evropi r ter pravi nato: — Najbrže samo dotlej, VENSKIH PEVCEV ZA SVETOVNO RAZSTAVO Minimalne mezde F«»derulni mezd no-urn i zakon (Fair Labor Stamlards Aet) je bil sprejet }>retekl«*ga jnnija. da -«• ustanovijo n««ki minimalni pogoji za mezde in ur«? delaveev. zaposlenih v meddržavni trgovini (interstate commerce.) Po določbah t«*ga zakona, v prvem letu nje ^ovopi delovanja delavni leden brez plačila za "overtime" ne kstne -presegati 44- nr in mezda ne sme biti manjša kot eentov za uro dela. V drugem letu delovanja se normalni teden skrajša na 42 nr in v tretjem letu in naprej na 40 ur. Delo «'ez normalne ure r»«* mora plačevati iLajmeinj poMru-gikrat toliko na uro, kolikor normalni čas. Minimalne mezde pa se bodo v drugem l«*tu povišale o«l 2f> na .TO eentov na uro, katera mezdna me nt naj ostane v veljavi za naslednjih še»st let. Po zvršetkn se«knih let se minimalna urna mezda poviša na 40 centov. Manjše mez«b' se smejo ustanoviti za učence, vajeriee, .si«* in druge Oftebe, katerih zriK»žn«*d za zaslužek nt« \gne biti zmanjšana vsled starosti, telesne ali umne ki >krhijo za redni obrat, .čuvaji. pisarji in »li. Vsejedno je, »la-li s«« «lelo vrši v tovarni, doma ali kjerkoli «I rug je. Toliko dclnvei. ki .«» plačani toliko z;i uro, kolikor oni na komad po« 1 vrženi zakonu in morajo vsi dobivati tako mezdo. ki odgovarja minimalni nrni mezdi, «loločeni po zakonu. •I Veti rani odbitki od plaee svrho, da >«* geepodar izogm* zakonu, niso dovoljeni. Kjerkoli gosp«>dar daj«- delaven hrano in >taiiovanje. odbitek n«' sni«« znašati več kot dejan >ki str«iš«'k i-tih. Nikdar in* >!in* plača bili manjša k«»t prc«hpi>ani minimum, naj >«• nitizda izplačuj«- v gotovini ali skupaj z dnigimi »lajatvami. Za denarno ol d rubrik rat toliko, koli k«»r za normalni čas, kakršnakoli naj bo mez«1a. f'e je m««zda nad tirinimalno, se mora za "overtime** nlaem nr- določh. -»o oni. ki so zaposleni z manipulaeijii ali konservira-njem )K»ljed«>ls1cih ali vrtnarskih produktov ali z izdelovanjem mlečnih (pr«nIukU>v. kjerkoli ni zaposlenih v,.,*. k«>t .sedem delaveev. Minimalna starost za zaposlitev v vseli obrtih j«* določena tia ll> let. Izjema velja za otročke, ki delajo -/.a r-voje >tar-še raznn v rmlniikih ali tovarnah. V obrtih. ki -e smatrajo n«'varne za zdrav j«- ali varnost, minimalna starost je 1H l«*t. helodajale«-m >«• nalaga, «la -i priskrbijo roj>tna spri-čevala o«l vseli nedoletnikov, ki s« i Hi ali 17 f«-1 .-t ari. ZAMENJANA ŠPANSKA UJETNIKA. šTcr>db. Vekatere in«histrij«' m obrti >o izre«Ino iz\*7.ete. Delo otrok je prepov«*dano. , . no delo na dan, marveč oineju- pohabljervost, al, vsle.1 ik,-. ^ ,„,, na pixlla-i normalnega delovru'i^a tedna. f'a> izgubljen (v en«*m le.|nn se ne more na jdokmelili v iprili«Mlnj«Mu tednu. Obla-t, ki nifinivlja in uv«-,,,:l 1,1 s" nli ,ak Nizala 1 javlja ta zakon, je Wag«- and, »n«-zd:i za "overtime.** Hour division v fartment of Lab«»r. Sl«-deče sleni za manj kot znaša mini-^pome točke v za«k«nm >o hilejmalna mezda. Kot vajenec se nedavno objasnjen«' o«l te ti <«t ga .vpu>tili čez me«liiaro«lni nmst. Odpotoval j«' v Va lene i jo. kjer >«* bo pii-družiil .oč«'tu. Sin »rencrala Miaja je bil zamenjan /.a -ina Plima de River«*, ki j«« bil nj«'tnik n-pit-blikan-k«* voj.sk«4. Česa se boje zločinci V Ix.ndoiMi >«• alarmira p«»li-eija s številko !»!»!». Ker ima london>ka policija okrog :H) avtomobilov nepr«'stano drve-■*ih |m» ulieah, j«- varnostna t«-lefon-ka -lužlui iičinkoviiejša kakor v «lrugih «*vr«.|»-kih mestih, kajti vsi |Milieijski avtomobili imajo l»r«'Zžično zvez«» s p«>liei jskim ravnateljstvom -bi večini Seotlainl Varlieij-ka telefonska c«Mitrala v L' ndonu j«- morala ni.č in dan in «lan -krheli za zvezo z 12 uradniki. In mesečno j«' imela najmanj 40.IHM) klicanj. Okr«>g .VK10 je bil«» privatnih klicanj, v>a drug« .-«> pa o.l-padla na |H»lieik«» urade. Bli^.u 10 «Mlst. privatnih klicanj številk«' j«» pri-vedlo «lo nagle aretacije zločincev večincnia že čez nekaj nr ali celo samo nekaj minut po zločinu. V južnozapadnem »n-dona j«' opazil nekdo nedavno ponoči luč v sosedni lii-i. «> kateri je vedel. «la mmle njeni ; stanovalci nekje na kmetih*. Sosed j«' .poklical številko in obvestil o tem policijo. I'o-jli« ijski radio j«» takoj poklieal v bližini voz«*či policijski avto, ki .<«• je kmalu ustavil pre«I «lo»ično liiš0. Pri vsem tem j«-imel telefonsko >lnš:ilko v rokah, pa j«' ž«» vid«d, kako j«» policija oil peljala vlomilca. Ta jjpriiner jasno dokazuje, kako j važno j««, da ljudje iprav«i«'asno oh veste ipolicij«» o zločincih in zločinih. Peter • • DOBRODOŠLI ODPADKI. katero *-«* prodaje v rrned-državni trgovini. .Prizadeti ^o ne l«> oni delavci, ki so dejanski zaposleni v direktni produkciji tega blaga, marveč tiidi na takt* služabnike, kot so delavci. manj »staln<>ga zaposlenja in v-aj 144 ur na l«*to «lo«latnega l>oduka, ki nanas« na «lotič-tio vnsto dela. Poglavitna skupina d«'l o katerom bo l«m-donsko mesto izpraznjeno v najkrajšem »"-asu. OGLEJTE SI NEW YORK MIRROR'S SLOVENSKO - HRVATSKO - SRBSKI FOLK FESTIVAL v sredo, dne 29. marca ob 8.30 zvečer Ne pozabite si ogledati vnaprej Folk Festival, ki bo predstavljen na Svetovni Razstavi dne 7. maja. Videli boste stare plese in poslušali godbo teh slikovitih dežel. Nastopile bodo izrazite pevske in plesne skupino. Po predstavi se bo vršil splošen ples To bo prijeten večer, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. Čitajte v New York Mirror o vseh podrobnostih. Istočasno si preskrbite vstopnice MANHATTAN 311 W. 341 h STREET CENTER NEW YORK CITY Vstopnina 35c IN EDEN MIRROR-JEV KUPON advertise in "glas naroda1 Ne .samo Nemčija, 'udi Japonska in n«'katere »Irug«« držav«' >«» spoznale, «l:i se z raznimi o«lipadki uničuj«* precejšen d«-l narodnega premoženja. Japonci ,-o pod težo razmer priniorani razmišljati, kako bi -i f>omairali v vedno težjem ^o-Kpodnrskcm položaju. Vojna r- Kitajci je J;«fK>n>ko gospo-darsko ž«* močno oslabila. Zato -«' ne smemo čuditi. «la Japonci že davno zbirajo od pad-ke kovin in raznih drugih -novi. Sle«lnjič t^t -e pa j«*Ii zanimati tudi za o«lpa zavit tobak. pome«Vjo kadilci proč. Kdor pokadi cigareto ali na tlači pipo z zadnjim tobakom iz zavojčka, mora ogo-r«*k ali paipir l«'p<^ spraviti zaviti ali izročiti trafikantu. Tobačni monopol na Japonskem plača za zavijanje cigaret in tobaka okrog 10 milijonov jenov. Ta denar je šel doslej v smeti. Oflslej se bo pa papir zopet vračal v proizvodnjo. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. m SLOVENK PUBLISHING CO ■ 216 West 18th Street New York MOŠKI, KI MI PlfKSEDAJo K«» sem nekoč omenil, ka tere žen>ke mi ni-o |h» v«»lj., sem jih koj dobil par |K>«t no-. — Kaj pa moški, — ~o mi pisale «*«*ijjeiie zaMopniee nežnega sfKila, — moški so pa IKTfektni, moški -«> pa seveda brez ii««[»ak, kaj neTez nje nikdar niti lies«*«le n«- zineš. njimi «iržiš in jih z vesclj«'iii |»os|nša-, pa naj kvasijo kar koli. Motite -e, ilo treba napasti, ine je vprašal, kaj in kak«, mislim. — Jaz bi tako naredil, sem mu odvrnil, — vi pa nare • lite, kakor hočete. Kadar je mene ubogal, smo zmagali, <"e j«* pa svoje napravil. >mo bili tepeni. rCVp — Ko smo -e vozili v Ameriko, je bil tak vihar, da je b'< lo vse bolno, še kapitan. Meri pa ni bilo nič. Jaz sploh ne vem, kaj j«' mor-k.i bolezen IM«»ne naj postavijo samo za «*n te«len v Belo hišo. pa bi bilo vse »lrngače. — Xak, pri na- doma se pa nikdar ne kregamo. (*'e začne ona kaj ropotati, rečem: — Mir! — pa umolkne in ne zine besedice več. c^p — Dvajset let sva že poro čena, pa še nikdar nisem čre-pinj pomival in se nisem nikdar inetle dotaknil. To je žensko delo. — Ko sem bil v vaših letih, vsa dekleta norela za menoj. Pet sem jih imel nn vsak prst. No, saj se še danes nobenega mladega ne ustrašim. — Pretepal se nisem še ni-kdar, toda Bog ne daj, če hi mo k«lo razjezit Zdrobil bi g«, čet ml i je Še enkrat močnejši od mene. — Jaz sem že govoril take dobro la^ko in nemško kakor slovensko, pa sem «lo hudiča vse pozabil. — Pijem le za potrebo. Ke se mi zdi, da ga imam dovolj, bi ne spravil niti enega pozi* ka več doli, niti za sto dolar je v ne. — Jaz vem, kaj je zakonski stan. Moja žena ni kdove kako lepa in mlade, toda o«lkar sva |>oročena, nisem še nikdar nobene «lruge ženske pogledal. — Kvartam samo zato, da dolgčas preženem in mi je vseeno, če dobim ali nr. — Moj Ford je res že osem let star, pa ga za noben Packard ne menjam. — Ko so me hoteli v spita In pred operacijo omotiti, sem jim rekel: — No, omotiti se pa že ne dam. Kar režite. Jaz hočem videti, kaj in kako boste sko-mandirali. c^p Vidite, moški, ki tako govo re, mi presedajo. Itn takih moških j« poln ves »vet. 8 itt iODiMet fori a* Saturday, MarcK 25, 1939 HLQ7ENS (YTTGOSL&YJ CULT FAjI jKKXAN Postaja jo posredovalka med ei vi llzi rani m svetom in med tistimi, ki imajo ofrt-iivlta na Leti« »H*m titorju. In to >o lovci :ji m«»r>k<* in na kite. Tu j<* vremenska ofutzmalnica in rati «'iivajni«-a. Posadka ne ft«»ji vt. treh mož. John Burton in William \Vla. < V/. štiri tedne se je 7. ledo-lomilcem pri|M-ljal namestnik. Ji in Tliggin-, še »mlad «"lovek; hilo nni j«' komaj trideset let. Ko j«* posadka 7. ledolomilen l*4tv«Mlahi najnujnejše novice i7. *v«'t«, je Burton «"«»7. -7.0rje, vprašal: "V kateri smeri pa bi bila Minnesota.** \V«K»d je kiišal vi^li tako kot njegova tovariša. Zvečer istega dne je bn-7.brižiw> omenil: **Ali po-7.naš Miniiesoto*** Woo«l je dvignil pogled in odgovoril: "Takrat, «la,** Ln jv zamahnil « roko vipraeno. To n«wv- je zapadel debel sneg. Prvrkrat je nastala noc, o«lkar j«* bil Higgins na postaji. Sel je k »vratom, medtem ko sta tovariša "mr<"ala pod odejo, in TRIJE NA POSTAJI je striiK*! ven, mkslil na Mary in mislil na njen porogljivi smeh, kako je šla z roko v roki a Tcmiom C'utttt'rj**!!! mimo ,nje-ga. l«n v dufbu je videl, kako i«* <*utter padel, in je videl sc-Ih\ kako stoji in «lrži v drhteči roki kladivo, in »kako je nato tri leta v ječi zaradi nevarne telesne poškodbe. In potem — kam ? Pa se je prijavil za to po>taj«». N'ikotiir ni maral več videti . . . fltrmel je v gosti snežni inc-tež in je komaj obootil mra*. Nenadoma je rekel glas za njim: "Ti moraš več delati. Jim Higgiits!" Prestrašeno se je o^mil in je videl, kako je stari Wood pravkar šel spel muzaj v kočo. Drug dan j«' Wood tako mimogre«|e omenil: *'I.a«lja Im> iprišla «"ez osem HU'H'CCV." TYi je bil odgovor na vprašanj«' pred dvema dnevoma. Jim Tfiggiiv ga je postrani «»Ainil s pogle«rlom, r«4coč: "Mouro«'«' bi bilo do^iiii ne- pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Kiti« I 171 « im $114» «21 JO 1Mb 100 Ltta. 200 Ula. SUO Din. SUB Ola. 1000 Dla. SOOO V Italijo: bi 112.- • aa— • «t-1112 JO Lir Ur Uk Ur Ur KKH SB CBN1 MCDAJ HITRO MENJAJO MO MATttBIl CR nc mnvvžRNi | oon ALI DOLI S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY POSESTVO NA PRODAJ ROJAKI! K«lor se namerava v stari kraj za stalno preseliti, se mn nmli lepa prilika kupiti svoj dom. (*'etrt posestva rodovitne zemlje, vse skupaj pri domu. — Zidana hiša s tremi sobami, kuhinjo in «lve kleti. Dva svinjaka. — Zidana štala (basement barn) z dvema podoma in listnice, jako pri lično ure je 110 poslopje in v dobrem stanu. — Kn streljaj rinil kozarček žganja preden j: "Izpij!'* btrpil in si mislil: Tu «*epi-1110 za mizo kot živali, pijemo in goltamo in ne v.namo v«'«" lic misliti ne govoriti. Odšel je s]>et. Wood si je medtem oglodal sliko Mary, ki j«- visela na trama pri llig-ginsovem ležišču. Bnrton je surovo prijiomnil: "Pa ti je všeč, kaj!" W«mkI je skomignil z rameni in odvrnil: - "Opominja me." (Zvečer sta i^pljvvala «»kus tobaku o«J v.s«'ga «Ine na tla j in eta šla spat. Higgins je stal zunaj in j«' iskal Miimesoto. Tako je preteklo š«' os«'n: jte«lnov. Xoč za nočjo. Trc-tjega < I ne <1evetega t«^lna sta stara dva zaslišala, kako je ustrelilo. Bilo je, ko da sta I«' tega čakala. Oba hkrati sta »molče vstala in si počasi obula viisok«' škornj«' zaradi d«'bele-ga snei^a. Tak«» sta trabotn«» KV«dlo polarno inx\ (sco. dve uri stn «*a našla. Razprostrtih rok je ležal kakor v sneženem grobu. V celil je imel rano. Po nesreči? — Sam * Akinesia sta ira nazaj v k«x"o, ga zašila v vrečo in ga položila jpred vrata. Nato sta prespala še ostali del noči «lo konca. Zjutraj sta ga nesla k skalnati vdolbini, kjer sta ga I ki vrvi spustila ni7.dol. Nato j«' stari Wood brezžično javil: "Odhod zaradi smrti." ('<«7. dva meseca je že h^lo-lomilec firiijieljal namestnika. Bil je možakar štiridesetih let. Molče je izložil svoje stvari, med njima je bila tudi slika ženske. Wood in Burton sta se brez besede tla«lonstni-«•♦-.'» Kdo je ta "Shuloustnica** v«' na Francoskem vsaka ženska, ki sknŠM prodirati v nkriv-nosti kubarsk«' uuv^tfiosti. To je namreč ps<-u«l«»nim, |m> francosk<» ''FinphinidH1", po«I katerim izdaja ga. Jeanne A-jal'bertova uvoje msjiewne ku-harske knjige. Ta ali «1 ri«1 >t<• 11 knjig prav golovo kra*si mizo v. «larovi mlndi novesti. (Ja. Finpfoouche pa n«' tpiše samo. t«ni»več tudi zelo |»ogosto pre-dava v koncei-tnili tlvoranah in v 'ra>dml To«ia se-re več. kazati v ia v nos t i — k«*r ji manjkajo z«»bj«'. Xi jili iz-srnbila [»o naravni |witi. zavtiljo starosti, temveč ji jib je skoraj vise z dobro jKanerjeniiii lidar-«•«■111 izbila n«*ka hišnica. Oospa Knimenova, hišnica v ulici Francmsa M i rima, j«- sklenila. «la ušla veiniiin pritož bani svojega moža zavoljo u«'. Ajiltbertove. Toda j«'«l j«' «»sia la navzlic neštetokrat preizkušenemu reccptn v. B.ranmeiiovi lirsi slaba, če smemo verjeti možn. Ta j<* dal iluška svojemu ogorč«»T)jn nad neiis|M'liom v pi^nuu na pisateliic«». \f«»«l tlnigim ji je pisal, «la njeno 11-metnost pač limlo preti ni vajo, i kajt i čeprav kuha njegova ž«-na 1 m t njenih navodilih, so j<* li verlmi slab«*. Seveda s«* j«* čutila avtorica užaljeno in «wlgo vorila je. da so s»to tisoči francoskih goH}M»dinj r/. njenimi re cepti zadovoljni, a če g«»spa Braiiinen«iva navzlic kuharski knjigi hlaln* knlia, tislaj Ihi kri vila pač na njenilr [H*manjklji vili tulentili za to umetnosti Tega* bi n«- bila sunela napisati, kajti ogoivenn hišnica -klenila, da ji da nekaj za spomin. \'«lrla j«' v stanovanj«* ii:«»si»«' Ajal'b«*rt<»ve, ..-prožila j«' nanjo pophrvo žaljivk, jh>-tem pa j«» j«' še" |Mi1iita n.i tla. Takrat je ga. Sltidon^tnica izgubila zobe. Tega ni mogla spremeniti niti kaz<*n. ki jo je izreklo sodišče nad nasilno hišnico. S<»«laj pa p rilia.ia «m**ividno pravna stran te za leve. flo-spa Ajalbertova zahteva |M»l«'g povračila stroškov .za zolm-zdravnik;i tu«li odškodnino 2'Hi tisoč frankov in izjavlja j«»ka-j«-, «la "Aladonn^tnice** /. 11 mevnini zobovjem pač nihče r 'GLAS NARODA" ^pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho-4 če naročiti za tvoje £ sorodnike ali prijate-!je, to lahko stori. — 4 Naročnina za s t a r i \ kraj stane $7. — \J\ C (talij o lista ne poši- 2 ^ ljamo. - ^ ne more jemati r«»sno, vsaj javnih 'pre.lavanj n«» more imeti več. Francoska javnost čaka z nafH'l«»st jo, kaj b«> reklo k >e-mii S«M1wi'. adverusf in GL as naroda »iniiii'1 ''MIIIIM'1 ''hiiuiiM1 'Mintiiii'' 'Miinini'« ''.iiij^io^M^.,,,}}!« ni|,TI|l„M M8;.„lt,n..tl.l>fiitt|.t Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes I To je klasično delo slavnega ,žpan>kega pisatelja. To je satira na v i tešt v o, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 4*J)on Kihot*' spada med mojstrovine svetovne lite-1 rature. 158 strani. i Cena 75c. MAKKO SEN J AN IN. SLOVENSKI KOBINSON... 73 r MATERINA ŽRTEV. ZJt strani, t ena ...........- •• /.Miiimlva |M>vest Iz dalmsflU!«kei;a tivljfiij* MIMI1M SKCEM (par kraaolb trtic pisatelja ŠALJIVI SLOVENEC .... »C MI 1.1 JONAK BKCZ OKNAKJA. »piani C. Phillip* Oppenheiai 92 strani. Cena -------------- 75 l>u Bkrajncjstl napet roman lz nualernega ftlrljenja. Opiienbeim Je znaul lujclukl ro-anoitiaee imznan 1*» celem wetu. MIMO ŽIVIJENJA. c W :«sn Cankar. 23t str. (Jena .ki M Kil PADA RJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. 11» strani. Cena........M MOŽJE, spisal Emerson Bngh. 209 strani. Ona 1.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu tita-telju. 1'revtNi jtrav 11 i«* ne zaostaja ca originalom. MRTVI liOSTAC ................................................»5« AtJITATOR. roman, spinal Janko Kersnik. »9 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča na5 najbolj poljuden pisatelj. Več «lel. ki jib Jun"*if vsled bo-lezui iu smrti nI m<»|{el zavrniti, je Kersnik uspeSno dovrftil. "Agltnfor" sn-— «**odeni in Ima človek med branjem vtia, da posamezne osebe ami I jo graj nJega ln kramljajo i nJim. DEVICA ORLEANSKA _______________________________ DVE SLIKI, *i«al Kaaver Metka. 1«3 strani Cena Dve ttrlei enega na Mb najbolj« n pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In 4'Starka". Obe sta mojstersfco tsvrSenl, kot jih mora ■avrSltl edlnole naB neSno-čnteCl Mefiko. ELIZABKTA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--- PRA DIAVOLO_____________________ (jOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-činskl, veselomcMlre humoreske, TI strani KMEČKI PUNT, spisal Aug. Senca Zgodovina naftega kmeta Je sgodovlna neprestanih bojev. Bojev a Turki ln graBčakl. — ' 'Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni a udtkom prečits V. KRALJEVIČ IN BERAČ______________________ KRVNA OS VETA (paveat la akrnžftUi gara)__ LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga svetovno znano LISTKI. (Kz MeSko>. 144 stran« ............ MALT KLATEŽ (spisal Mfcrk Tinin)___ MALI LORD. ^kaUMTranees Hadfesao Bnr- Oloboko zasnovana povesi, o otroku, ki gane odUiHhiega čudaka. Deček je plod aawrlfik» vzgoje, ki ne pozna rs lik med bogatini in reveži. p«C pa sna razlikovati le med dobrim Uc 26e 45c Uc Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je inael že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utrnja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnie iz vseli stanov —1^9*2 strani.........50 NADKŽ.NA MROLAJAYXA Spisal V. M. Gar&ln. 112 strani. Junak1 tei;a romana bludljo In skozi teni«» življi-nja. Vz|ienJaJo se kvljkn. a sredi |Mtia omagajo. NAftA LETA, spisal MIlan PugelJ. 125 strant — Cena ve«............7t Rta*.------ M Knjiga vsebuje dvanajst {»vesti pisatelja Pu-glja. ki Je [Mjznal dn&> dol —,-*r»-ga kmeta kol le malokdo. NADKŽNA MKOIAJAVNA Spisal V. m. tlaršln. straM. Cena ---- ji Junaki te^a romana bloilijo tavajo skusi temo življenja. Vzgajajo se kvissu. a »redi jM>ia omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH -------------------------»•• NA RAZLIČNIH POTIH-------------«» NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trda vezana. 115 strani. Cena--------------- Knjiga vsebuje "ifilsU. ki so se rodile v človeku v prvih letib svetovne vojne". H s n^rls Ire. 112 ttv PESMI V I'KOZI. strani. Cena--------- Verna slika pestrega velikomestnega ljenja in spominov nanj. PINOVINSK1 OTOK* spisal Anatole France. 2S2 strani. Cena-------------- To Je satira na francoske pretekle la sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln bresobslren v svoji aabavljlcL PLAT Z1 ONA, Andrejev. 1SI «tr. Cena M Poleg nsslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga ie dve, naw«C '•Misel v megli" in "Breadno**. PARIŠKI ZLATAR---------» POŽI GALEC POSLEDNJI MOUIKANEC PATRIA (povest b Irske zgodovine) POVESTI IN SLIKE, 79 strani. Cena . Knjiga vsebuje tri povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovan Ju. Njegov slog Je izrazit, njeccve mlall aa globoka ln mebke. Posebno ženske no vneta aa njegova dela. PRAVLJICE. Spisal U. Majar. naroda. Ona ..... Izbrani la pro- Od- M Z KAKO SEM SK JAZ LIKAL, M* levee. TRI knjige pa 1M, Me 8tiri zanimive črtice aatelja. MALENKOSTI, s^sal Ir nafiega prignanega pl- ita Jakob Ale-IN ln 114 stranL Vsi tHJa.___LN PlMteU nam t teh treb knjigab opisuje usodo m življenje kme takega fanta, ki so ga sta risi poslali v Kole. kjer se Je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj teije. leant od Sole do Bole ter si slednji« priboril v življenju mesto, po katerem Je stremel. Knjtm *e pisane živahno. Ob Stanju se bo moral 3ta-telj večkrat od srca naameJatL KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR 0K8, Jnlea Vemo. « stranL Cen lfenda nI bilo plaatelja na avetn. ki bi Imel tako Sivo domišljijo kot Jo Je Imel Vranroa Jules Verne. Ia kar Je glavno, akoro vse nj»-gove napovedi ao ae vreanlSle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. PRAPREČANOVE ZUODRR---- PKKjODBECRBEUCTE MAJE, tri. vsa. PRVIČ MED INDIJANCL Povest lasa kritja Amerike. Cena ........... KEVOLCCLIA NA PORTUGALSKEM RDEČA IN BELA VRTNICA PTICE SELIVKE, M strani Prgeovori, eseji ln mlall aiavnegs Indljska-ga pisatelja. ftTUDKNT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal P. K. Pkrtgar. M C*M M Nad mojsterskl pripovednik nam nudi t tab dveh svejllr deUb obilo doSevncga PRAVLJICE, Koiutnlk. IL sveaek. Gena ______ .H PRAVLJICE, H. Mayer. Gena TURKI PRED DUNAJEM „ TATIČ. spisa M •naaaannnnnaani NaB 1 zboren prlaaorskl pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je powCL" «w«J| materi. TISOČ IN ENA NOC, n sliWi, veUiot fsdaja. Bro5. 3 knjige. Cena ... . . .3.28 mid. Sftovenlc Publishing Company 216 WEST I8th STREET • - NEW YORK. N. Y. - r- RlflBA^KiiM Saturday, March 25, 1939 ■HJVENB TYTTGOSLXV* IOTLT nikdar ne ugasne KOMAM IZ ftVLJKNJA "OLAfl HA&ODA" PUR1DIL L R. 31 ANGLEŠKA VOJN A LADJA * 'COURAGEOUS' * Stefltine oči ratlovedno ozirajo. Rittbergova hiša ne ji t«li zelo odlična, loda Flaviji na zunanjost jo nekoliko vznemirja. Xj«*no resnici dostojanstveno obnašanje, katerega ni bila navajena, jo je popolnoma zbegalo. Navzlic temu, da se Flavija trudi, da bi bila kolikor mogoče domača in neprisiljena. se je Štefki zdela mogočna in dolgočasna. Kiiialu nato gredo k večerji in gosga Lenardova je bila zelo zadovoljna, kajti kuhinja je bila izvrstna, kajti to je bilo za ti jo zelo važno. Tudi fctefki zelo teknejo dobre jedi. Samo Hans in Flavija jesta zelo malo in oba «e zelo težko kažeta kr^i!«"^^"; Tr'a F'rLJO naW??j,a 16,0 0d'ti,uži »n^kim » pristajali«... Zgrajena je po n/.m-n am,.iškil, matl.'-ni). ladij, krita volja, da Hansu prihrani wako neprijetnost, da saj nav J zunaj kaže malo veselosti in prijaznega občevanja s Štefko. Pa tudi Štefka ima dovolj povoda, da je dobra proti Flaviji in četudi je za njo skrajno "dolgočasna", se tudi trudi, da saj za silo ž njo izhaja. In »ker je bila prebrisana igralka, «e ji tudi popolnoma posreči. Tako nastane navidezno zelo prijazno razmerje med Fla-vijo in Štefko in Hara se oddalhne. Vc*e gre boljše, kot pa je pričakoval. Štefki je zelo hvaležen, da Be je znala Flaviji prikupiti in zato je proti njej zelo ljubezniv in je vesel, da more b iti. Zadnje čase je Ibil v duševnem razpoloženju, ki se mu je zdelo čudno. Nekaj ga je vznemirjalo in mučilo, toda ni mogel povedati z liesetdami, kaj je bilo. VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YIHJOSI.AV TKA V KI j |>KPT «1« W. I Hib 84.. New Vvrk, n. V. Z na Tako pride nedelja in kmalu zajtrk in ko sede na terasi, nekdo pokliče Hanse na telefon. Štefkine oči se skrivnostno zasvetijo in Flavija spozna, da je postala nemima in nervozna in da za Hansons." Štefka pa glasno in sli-šno vzdihne. 44Ah, prav nič nisem vesela, da nas to mimo nedeljo moti, Haws." In pri teh o veselilo Šteflka, ako *e boste vedno med seboj razumeli. Verjemi mi, izplača se Flavijo imenovati prijateljico," pravi prisnono. Štefka bo kaže, kot da ji baron ni všeč, v resnici pa ga je pričakovala z velikim (hrepenenjem. Ravno v tej veliki tišini ponosne gorske vile ji je hotelo po ljubeznivih baronovih frivolnoKtih — po prepovedanih poljubih in poklonih. Bila je takega značaja, da jo je mikalo samo kaj prepovedanega. Da se bo baron »potegoval za Flavijo, je ni delalo nič več ljubosumno. Poznala ga je dovolj dobro, da je vedela, da rau *4čeJnostna dolgočasnost" ne bo prav nič všeč Hotel je imeti samo njen denar — ravno tako, kot je bilo injej za denar Haosa Rittberga. Baron Salten je bil na kosilu v Rittbergovi hiši. In svojo vlogo igra tako sjpretno, da Flavija pod njegovimi občudujo-čimi pogledi zardeva. Ti poigledi so ji bili zelo neprijetni, toda povn&i baron tega ni vedel. Flavijino rdečico smatra v avoj prilog in je bil s prvim orehom zadovoljen. Ham spočetka ničesar ne opazi o Sal te novih namerah. Bsronu se zdi Flavija zelo Iqpa in odlična, toda zelo dolgočs i-om. O njej je bil s Štefko iatega mnenja. Ker pa je bil prepričan o njetiem bogartvn, ni mogel izbirati. Za vsako ceno mora defoiti bogato nevesto, ker bo drugače popolnoma propadel in je zato računal na to, da bo svoje denarne zadeve nramal z bogato ženi t vi jo. In baron in Štefka stai tako spretno delala roko v roki, -tu sta kmalu dosegla, da je bil baron skoro vsak dan gost Hanaa RitUberga. Flavija pa je bila le malo vesela barona,, toda misli si, da Je felo prijazen in zabaven in zato se ji je zdelo potrebno, da ga je vedno prijazno sprejela. Sir Winston Dug, guverner avstralske države Viktorije je obiskal neko kaznilnico in ko se je vračal, ga je na cesti ustavil neki potopuh, ki ga je prosil, naj ga vzame kos poti s seboj. Sir Winston bi bil v to jedva Kaj more'privolil, če bi bil vedel, da je ta potepuh zloglasen žejiar., ki so iga bili kratko prej izpustili iz zapora. Tako pa je po kratkem oklevanju privolil. Bilo je že (precej pozno in guverner se je hotel na vsak način udeležiti neke seje, zato je pognal z vso brzino. Pri tem ni opazil, da n m sledi cestna policijska patrulja, ki ji njegova proti vsem predpisom velika brzina, ni bila všeč. Prometni policisti so guvernerjev avtomobil končno dohiteli, ustavili »=o ga in guverner je moral povedati svoje ime in naslov, pa so mu odredili, da mora v 46 urah predložiti policiji svoj vozatški list, da bodo ukrenili, kar je potrebno. Po tem! neprijetnem doprodka je vozil sir Winston dalje in je potepuha kratko pred Svdnejem odložil. Ta se je poslovil od njega z besedami: " Dobro delo zaslugi nagrado, roka roko umiva. Tu imate polipovo beložnico." 44 Tu leži v vodoravni legi zunanja posoda urarja J. Rut leiglia ki je njegova spretnost delala čassi njegovemu poklicu. Poštenje je bila glavna pro-žina vsega njegovega življenja, previdnost pa njegov regulator. Njegovi kazalci se niso nikoli ustavili, kadar je dajal podporo in pomoč siromakom, pot njegovega ravnanja je bila vedno ravna tako, da ni nikoli hodil krivo. (1e ga je kdo z njogove poti potihnil, je bilo vedno lahko •najti ključek s katerim se je -zopet spravil v red. Svoj cats je znal vedno dobro izrabiti tako da so ure na urniku njegovega življenja minevale v radosti in blaženosti. Slednjič je napočila minuta, ko se je moral sam naviti in prepustiti Gospodovi upravi. IT-mrl je 4. novembra 1802 v starosti 57 let in v upanju, da bo njegova duša očiščena in spravljena v tek na onem h vetu." i je urno popade! kladivo, ki je jležalo na tleh, iu je pobil i njim močnega* napadalca tla. Sel«* ko j«- jpolicija imela Weidmana 'popolnoma v ro kali, se je izkazalo, kakšen plen je napravila. Weidman je postni odkrito zgovoren. Najprej je povedal, da se ne pi-še Karcr niti Sauerbray, marveč Kugeii Weidman, rojen v Frankfurt n 5. febr. 1!W)S. Tam je prišel zaradi goljufije . . ....... , „ |v .i<*č'>, v jfči se je seznanil s m k® polucija zločinca končno Francozoma Milltom lokožci niso znali pomagati, do-čim so zamorci sle lili zločincem kakor policijski ]>si. Zamorec se ustavi in pove, kje je zločinec stal ali sedel zgrabi, .se izkaže, da se -zamorec ni prav nič zmotil. Že o-petovano so zamorci rešili tudi! belokožce, ki so si« bili izgubili v neobl jndenib krajih Avstralije in ho klicali s signali na pomoč. Zloglasni avstralski bandit Ned Kcllv je imel po-licijo z zamorci neprestano za petami, čeprav se je selil iz kraja v kraj. Slednjič si je hotel pomagati s tem, da je tri mesece opustil vsa nasilja v domnevi, da mu policija sledi samo po sledovih njegovih zločinov. Pa se zmotil. (Vz teden dni 1=0 ga zamorci kljub temu izvohali. ZAMORCI KOT POLICIJSKI PSI. ZLOČINEC IZ "VILE VOULZIE.'' Pred versa jsko poroto se je •začela obravnava proti mno-žestvenemu morilcu Weidma nu in sokrivcem. Weidman je obtožen, da je umoril ameri- ško plesalko Jeanne de Koven, inekega šoferja, nekega po- URARJEV NAGROBNI SPOMENIK. Na nagrobnih spomenikih vidimo pogosto zanimive napise En tak je gotovo Tuiipi* na sta rem nagrobnem spomeniku ne kega urarja na pokopališču v angleški vasi Aberconvev. Po kojnikovo -življenje je tu opi sano z besedami in izreki, vzetimi iz urarstva. V našem je-zikn bi se prlmsil ta originalni natpis pribli'žno takole: Avstralski zamorci slove že.srednika, neko hotel i rko, neko davno po torn, da znajo zelo1.služkinjo in nekoga židovske-dobro zavohati divjačino, ki ga emigranta. Izvabil je žrtve jo i-aslede ne samo ]>o vidnih sledovih, temveč timli po vonju. Zato uporabljajo avstralske varnostne oblasti domačine tudi 7.ti iskanje zločincev. TA\\-morci so se obnesli pri tem bolj nego policijski psi. Po vonju jih dosegajo, obenem pa v vilo <4La Voulzie", kjer jih je umoril in i z r< upal. X*ii razpravo vlada veliko zanimanje. Ko j«' S. doc. 19H7 vdrla policija v vilo La Voulzie v St. Cloudu pri Parizu, je bil njen stanovalec Weidman samo o-snmljen, da je spravil s poti znajo govoriti kar ]>onieni le- nekega Lesohrea. V trenut-po prednost pred psi. Kajlku ko sta stopila ti v a stražni-čuden je pogled na belega po- k a v vilo. je bil Weidman na POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25e Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid. — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s ste- Toda njea bati nobenega tekmeca SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 We«t 18th Street New York pod njegovimi pogledi mu je bil dokaz, da > napravil na njo v ti«. .........." "•'Vt-t ■iL, licksta, ko pregleduje avstralsko grmovje v spremstvu zamorca, ki vsak hip povoha po tleh 'kakor pes. S svojim Izbor-nim vonjem in izredno opazovalno prednostjo so mušli zamorci že innomo zločincev, ki so bili po zločinih pobegnili daleč v pustinje. Zločince so ooeknsili zasledovati tudi nekateri belokozei, ki r>a še daleč niso dosegli tako velikih uspehov, kakor zamorci. Zlasti v pustinjah, kjer ni drevo^ si be- vrt-u. Stražnika sta |>ovedala da iščeta i^o^poda Karerja, ozi-roma iSauerbreva, kajti ]>od tema dvema imenoma je bi! Weidman takrat priglašen v Franciji. Weidman je stražnika mirno odvedel v stanovanje, ko sta policista prestopila hišni prag, pa se je urno okrenil in nistrelil trilkrat iz revolverja. 'Krogla je poerodila enega izmed obiskovalcev. Drugi "policist. iznenaden po dogodku. nun BlaiK'oju, ki sta bila zaprta (zaradi tihotibfKtva deviz. Ko je bil izpuščen na svobodo, se je odpravil k j>vojinui znan-cemta v Pariz. Prva Wcidmanova žrtev v Parizu je bila ameriška ple^al-'ka de Koven. Njeno trujplo so našli na vrtu vile La Voulzie. Weidman, ki je bil prej dve leti v Ameriki, m je umel pridobiti zaupanje mlade plesalke. Shslila mu je v stanovanje kjer jo je zadavil in zakopal na vrtu. Toda plen ni bil obilen. Kovenova je imela pri sebi komaj nekaj sto frankov. Po Kovenovi je prišel na vrsto šofer CV>uffy. Pri tem- umoru mu je pomagal Milton. Weidman in Milton sta najela Oouf-fvja za vožnjo z avtomobilom na Riviero. Med vožnjo je Weidman ustrelil šoferja od zadaj. Kmalu potem se je Weidman seznanil s neko Keller jevo, ki je iskala službo z oglasom v pariških listih. Napravil je ponudbo, Kellcrjeva he je javila. Pričalkovala sta jo z Mil tonom na postaji in sta ji predlagala, naj se odpeljejo vsi trije v Vicliy. V Fonta-neblcauju ta zločinca odstavila žrtev. Mil ton in Blane sta nato odpotovala. Medtem je AVeidman iz-taknil novo žrtev: emigranta Frommerja. Policija je prišla zločincu na rded šele po umoru Lesobrea, ki je bil zadnji Weid-manov umor. Predvidevajo, da bi obravnava trajala kakšne tri tedne. Weidman priznava več, nego kretajnje > FARN1K.OV SHIPPING NEWf? 28. marca: Bremen ▼ Bremen iS. mam : lM*utMfliliintl e Htmlnri OI»l*U TJ\ — Mrtrrt APRILA 1. aprila: Norma ud ie r Havr Aqullauia v ClifrlNttiri; Vul<':inia v Trat i. aprila : Il:iinhiirx v Hamburg 7. aprila : <^•«»■♦•11 Mary v Cherbourg Kuropa V Hreiueu S. aiiriia : Coni«* .11 Savnii v ( 1». aprila : Haioa v Hamburg "Ju aprila : Ib- de Frau«-e v Harrp -1. aprila: yu*H'ii Mary v Cbrlioiirg -T"-', a]»rila: ll' X v (it-noa -•"i. aprila: Kuropa v Bremen *_M.». Hprlla : Con te tli Savota v Oenoa Aipiitania v Cherbourg 1'aris v Havre ODPLI'TJA — Menera Maja .'i. maja : Norniaiidie v Havre Hamburg v Hamburg u. maja: Bremen v Bremen ti maja : Vuleania v Trst 10. maja: Queen Mary v Cherbourg New Yi»rk v Hamburg 1^. maja : Europa v Bremen i::, maja : I le «le Frani-e v Havre Bex r (ienoa 17. maja: A«|Uitania v CberlMuirt; Ha tisa v Hamburg Norma m lie v Havre 1». maja: Sat urn ia v Trst Columbus v Bremen 23. maja : Nleuw Amsterdam v Boulogne 1*4. ma ja: Queen Mary v Cherliourg lteutsehlaml v Hamburg 23. maja : Champlain v Havre -ti. maja : Bremen v Bremen 27. uiaja : Conte
  • ourc Hamburg v Hamburg Normandle v Havre je ipotrebno /.a olkstnlbo, toda zdi se, da ne «jre samo za njegovo, ampak tudi za Miltono-vo glavo. Vsa Francija pričakuje, kako se bo razvil in končal ta proeos. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $1 i KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 3H'